Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 4 2166 207236 207221 2022-08-04T14:02:45Z Špela Špringer 8941 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] nlcundisu7oij20bxdsul5wwjnjj2am 207264 207236 2022-08-04T18:39:09Z 56jhoG 5919 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] qw72gjqqmt15k29opf5kiw4ryk9gt59 207265 207264 2022-08-04T18:41:35Z 56jhoG 5919 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 1q240eoanddaggg98jqhlkxo5jx1rsv 0 7935 207273 196560 2022-08-04T19:47:44Z Sandraj88 8626 /* V. */ wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Sódnikovi | poglavje= | avtor= Josip Stritar | opombe= | dovoljenje= javna last | obdelano=4 | spisano= 1878 | vir= http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-W6HQ0VRJ.pdf (izdaja 1921) }} {{rimska poglavja s piko|24}} == I. == Korenova krčma v Prilesju ni imela kaj posebnega; bila je kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčmar. Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni jih vabil s ceste notri, ni jim nosil vina na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim, s kmetom in gospodom. V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho. In če se je vendar včasi kdo tako izpozabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča – Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri, in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobrodejnem nočnem hladu. Vendar se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je bilo še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena; tudi vozniki se niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so povžili. Koren ni točil „na brado". Saj mu pa tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, ako ga je zdravnik zapisal kakemu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je bila mala sobica polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav in drugi manjši gospodje so se pa tudi sami radi zglašali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Korenovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega samopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo pokušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana – vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekako samo naredilo — in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa — kapljica se blešči kakor čisto zlato, ,,kakor cekin" — potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba je sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasi, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki — bodi ga Bog zahvaljen — so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake besede. Starejši, suh možiček, ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: „Ali si že slišal, Martin? Sódnik gozd prodaje, ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri." „„Komu? pa ne zopet onemu suhopetemu dolgohlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja?"" „Prav tistemu!! Škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani. Še nekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi se zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!" In za tolažbo črnogledi prorok krepko potegne iz kozarca. „„Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar."" „Sódniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa še dva taka." „„Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za Sódnika. On bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lehko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa bi še bel kruh jedel v petek in svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva ni kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da „pri gobcu molze". Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, to mora biti veselje, toliko polja in takega; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njegove njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej, tisto ni nič, na pol kmet, na pol gospod; ne tič, ne miš."" „Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero konj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, „tibo bistahor," to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori." „„To bi še vse nič ne bilo, ali tiste vražje podobice, ki jih mečejo, kjer se snidejo, in za kak denar! In pa tisti dobri prijatelji, ki se mu dobrikajo in ga ružijo; tisti Nósan, ki se ga drži kakor klop kože!"" „In pa tisti sin na Dunaju, kako se ponaša ž njim; moj Valentin tu, moj Valentin tam, pa vsak mesec stotak na Dunaj, koliko pa še vmes! Ne verjamem, da bi bilo kedaj kaj iz njega." „„Mlajšega pa, ki se trudi in ubija doma, nič prav ne more; prekmečki mu je, kali; meni bi bil desetkrat ljubši."" „Kaj praviš, ali ima res že toliko dolga?" „„Govori se, da mu hranilnica v mestu že nič več ne da na zemljišče."" „To bi se že še prenašalo, ali pravijo, da je tudi drugje zadolžen, da ga imajo že oderuhi v pesti." „„Ne verjamem; tako nespameten Sódnik vendar ni. Saj mu tudi ni sile, dokler ima še toliko zemlje, ki jo lahko prodaje. Mene bi ne bilo skrb, naj mi izroči vse, kar ima, premoženje in dolgove, skoraj bi bilo vse v redu."" „Sódnik pa izročiti! Poskusi, pridi mu z dobrim svetom, hitro ti pokaže, odkod si doma." „„Saj veš, to so samo tako besede; beseda ni konj. Kaj bi si tujo glavo belil, dovolj preglavice imam s svojim siromaštvom."" V takih pogovorih sta bila poštenjaka, ko se začujejo krepke stopinje v veži. Vrata se odpro in zaporedoma vstopi petero mož. Brez posebnega pozdravljanja gredo v stransko sobo. Videti je bilo, da Korenova hiša ni bila njih prva postaja. Čez nekaj časa pride Koren sam z vinom za njimi. Bila jih je glasna družba. Drugi so bili kakor so navadno premožni tržani; odlikovala sta se samo prvi in zadnji, vsak po svoje. Prvi je bil srednje velikosti mož, krepak, rejen, širokih pleč, gladkega, rdečega lica, precej trebušen. Ali svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, še nekako ponašal se je ž njo. Oblastno, široko razkoračeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja se komaj sme reči, bila je za gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke škornje, pokrivalo, skratka: vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da je bil videti zadovoljen s svojim stanom, da se ni šiloma delal za gospoda. Na mazincu desne roke je imel, kar tudi ni gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavitna čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glasno in jasno govorilo: Jaz sem jaz, Andrej Sódnik. Poslednji med njimi mu ni bil nikakor podoben: dolg, suh človek, v dve gube se je držal, kakor bi se bal, da bi se ob prečnik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem životu samo toliko, da mu je za silo kosti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi koraki, vendar se ne more reči, da je bila njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, zadej nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kljukast nos, da se mu je skoraj brade dotikal, široka usta, ki so se vedno nekako neprijetno osladno režala: vse to skupaj se ne strinja v moško lepoto. Pa še nekaj. Pravi izkušeni poznavatelji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo „križem gleda", da ji celo daje ne vem kaj čudovito mikavnega. Saj tudi česen —— ne bodi grdo reči —— ni posebno imeniten, sam ob sebi je grozovita jed; vendar nekoliko, prav malo, „za eno misel" tega plebejskega sadeža je nekaterim jedilom prava zabela, tudi na gosposkih mizah. Križem je gledal človek, katerega opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepšala ta napaka. Se prav neprijeten je bil človeku, ki je ž njim govoril, njegov pogled, ker se ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu je kak mešetar, zakotni pisač ali celo potepuh; ta človek je utegnil v svojem življenju že vse biti, morda celo — za silo — pošten. „Bog sam vedi, kaj ima Sódnik s tem Nósanom, da ga vedno vodi s sabo? Meni je ta človek zopern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko so bili možje odšli v sobo. Dasi so bile duri odprte, ni mu bilo treba tiho govoriti, tako glasni so bili novi gosti. „„Jaz se pa ne čudim,"" mu odgovori Martin; „„ta človek ti je za vsako rabo; neumen ni, še prav prebrisan je in prekanjen. Sódnik že ve, zakaj ga ima; tudi za norca, kadar se mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palico, če je treba. Sódnik je nagle jeze, nad njim se lahko znosi, ako nima ravno drugega pri sebi. Dobro življenje ima ta nepridiprav, Sódnik ni skopih rok."" „Saj sem vedel, da ne bo brez tega; že „mečejo" možje, Nósan pa preži. Tega pa vendar ne, da bi ga pustili ž njimi igrati." „„Za kaj bo pa sirota igralo? Ti možje ne igrajo za mačje solze."" „Koren ne vidi rad, da se pri njem igra, ali kaj hoče? S takimi možmi vendar ni, da bi se spri." Moža sta bila s svojo pijačo že skoraj pri kraju; vsak še en požir, pa bi bila odšla v božjem strahu, ko bi ne bil vstopil mlad človek, z bičem v roki, ki ga nasloni v kot. „Glejte, glejte!" pozdravi ga Jernej, „Brezarjev Anton; redka prikazen; odkod pa, odkod?" „„Iz mesta,"" odgovori Anton ter prisede k njima. „„Nekaj pšenice sem bil peljal v mesto; kobilica se mi je malo pohabila na nogi, pa sem moral ustaviti."" „Pa en požir ti tudi ne bo škodil; saj si ga redkokdaj privoščiš, dasi ti ni take sile. Pij, Anton!" „„To bo premalo za oba,"" ugovarja Brezar, vendar vino pokusi, da bi ne žalil moža. Potem mu natoči svojega, ki mu ga je bila deklica prinesla. „Dobra kupčija?" vpraša Martin čez mizo. „„Bo že, bo že."" Rekši natoči tudi njemu. „Ne bom se ga branil, veš, Anton; saj te ne boli, če plačaš en poliček ali dva. Ko bi bili mi tako, saj bi ga tudi. Kaj tebe skrbi? Lepo domačijico si si ustvaril, brata izplačal, mati pa ti tudi ni na potu." „„Ko bi ne imel matere, ne vem, kako bi bilo."" „Prav praviš, dobra gospodinja; kaj bi tisto? Ali vendar veš, Anton, ker smo ravno možje skupaj in dobre volje; mlajše gospodinje ti bo treba v hišo." Lahna rdečica oblije mladega Brezarja pri teh besedah; kdor ga je videl, moral je reči, da je zal mladenič. V zadregi iztoči vse vino svojima tovarišema in pokliče drugega; potem reče, da bi kaj govoril: „Rad bi vedel, katera bi me hotela." „„To je pa zopet tako neka beseda, da ni ne v peto ne v šesto,"" modruje Jernej, ki je hotel pomagati svojemu tovarišu. „„Jaz bi pa rad vedel, katera bi se branila takega moža; raca na vodi!"" „Jaz bi pa vendar tudi vsake ne hotel." „„Moška beseda! Menim, da ne; ti lahko izbiraš."" „Kaj pomaga izbirati? Ko bi jo izbral, ko bi me tudi ona hotela, ako pa oče ne?" „„Kako da ne? Vesel mora biti vsak takega zeta, takega gospodarja; kar počneš, vse se ti posreči; premoženje ti rase in vzhaja kakor kvas na peči. Eden gori, drugi doli, tako je na svetu."" „Jezik za zobmi, kdo te kaj vpraša? ti zgaga suho rebra, kljukasta!" začuje se v tem trenutku iz stranske sobe. Te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom. Družbica v prvi sobi je bila umolknila. Čez nekaj časa izpregovori Jernej potihoma: „Sódnik je videti slabe volje nocoj; gotovo zopet izgublja, in to ni nikomur prijetno, tudi Sódniku ne, četudi je že vajen izgube; zdaj pa vse leti nad ubogega Nósana, kakor da bi bil on kriv." „Zakaj ga pa ima?" pristavi Martin. Brezar je molče, gledal v kozarec, ki ga je hitro vrtil med rokama. Cez nekaj časa pride Sódnik ves razjarjen. Jezno odpre vrata ter zakriči v vežo: „Kaj to? Žive duše ni; vina gori! Strela!" Ko nazaj grede zagleda Brezarja za mizo, obstoji ter se zadere nad njim: „Kaj pa ti tukaj, potepuh?" Brezarju šine kri v obraz, pri tej priči vstane ter ga gleda; prsi so mu nemirne plale; vidno se je boril sam s sabo; slednjič mu mirno in dostojno odgovori: „Jaz nisem potepuh; za svoje denarje smem piti kakor drugi za svoje." „Kaj je to: kakor drugi za svoje! Mi smo možje, ti si berač. Jaz sem Andrej Sódnik, da boš vedel, strela! Če nocoj vse zapravim, komu to kaj mar, strela! Ali to ti pa pravim, dobro si zapomni: naj te še kedaj vidim, da govoriš z mojim dekletom, kosti ti zdrobim, zmeljem te kakor solnčni prah. Dobro si zapomni, kar sem dejal, strela!"" In s težko svojo roko, z debelim prstanom na mazincu udari jezno ob mizo, da vsa posoda od nje zveneč odskoči. Na ta ropot priteče Koren mirit srditega moža. Roko mu položi na ramo, govoreč: „Saj si pameten, Sódnik, miren bodi, pa zlepa mu povej, kar imaš." „„Kaj meniš, da sem pijan, kali?"" huduje se, vendar že nekoliko mirneje, Sódnik. „Kdo te je kedaj pijanega videl? samo malo razvnet si, drugega nič." „„Tako se govori! In ko bi ga tudi malo imel v laseh, komu to mari, saj ga imam za kaj!"" Tudi Jernej in Martin sta se bila ojunačila, ko je bil prišel Koren; tudi ona sta ga mirila, ko že ni bilo več tako treba. Sódnik se skoraj zaničljivo obrne k njima: „Z vama ne govorim. Tu sedita pa pijta; če nimata za kaj, tu je drobiž!" Rekši vzame iz listnice petak ter ga jima vrže na mizo. Nato se obrne zopet k Brezarju, ki je molče sedel: „S tem le človekom govorim; s teboj govorim, mladič; pazi, da se ti kaj ne zgodi. Tiste misli si izbij iz glave, dobro ti svetujem; dokler bo gibal ta le moj, berač ne dobi moje hčere." Mirno, da so se mu vsi čudili, mu odgovori Brezar: „Naj bom berač, kakor vi pravite, dasi nisem še nikogar prosil, tudi vas ne, in Bog daj, da bi mi ne bilo nikoli treba. Toliko vam pa rečem: Anton Brezar se ne vriva nikomur; on ni in ne bo nikoli s kakim dekletom —— onegavil očetu za hrbtom. Čese bo kedaj ženil, snubil bo pri ljudeh, kateri se ga ne sramujejo. — Kaj sem dolžan?"" Plača, kar je imel, ter mirno otide. „Glejte, glejte; to pa še ni bilo tako napačno govorjeno," reče Sódnik, ko je Brezar vrata zapiral, zdaj že do dobrega potolažen. Malo sram ga je bilo, zlasti Korena, da se je bil v pričo njega tako prenaglil; zdaj je bilo zopet vse dobro. Samo Jernej in Martin sta bila nekako v stiski, ne vedoč, kaj bi počela z lepim novim petakom, ki je ležal pred njima. Da bi pila zanj, tega vendar ne, dasi je bila ta misel precej zapeljiva; ali nazaj ga dajati, kako, da bi ne razjezila ponosnega moža? V tej stiski jima pride Koren na pomoč; on vzame denar ter mu ga ponudi, rekoč: „Spravi, spravi, Sódnik; moža že lahko sama plačata, saj nista še tako na zadnjem koncu." „„Ne spravim ga ne; kar sem dal, to ni več moje,"" brani se Sódnik. Pri tej priči pristopi Nósan: „Možje čakajo!" „„Na, pa ti spravi; ti se ga ne boš branil, Noše!"" Nósan se ga res ni branil; zarezi se, kakor cigan belemu kruhu, ter spravi bankovec. Tako se je bilo slednjič vse dobro izšlo. Sódnik je imel poslej več sreče pri igri. Dobre volje je bil in pozno domov grede je okrogle prepeval: Mamca, lepo vas vprašam, oj kje ste vi doma? i. t. d. == II. == Drvarji niso nikoder na glasu, da bi bili posebno olikani in priljudni možje, ne pri nas, ne pri drugih narodih. Vsako opravilo daje človeku, kateri se ž njim navadno peča, neki poseben značaj, njegovemu mišljenju in vedenju, da celo njegovemu obličju. Po svojem opravilu je drvar nekako podoben mesarju, ki tudi ne sluje posebno zaradi svoje rahločutnosti; surovost je naravno zvezana z njegovim stanom. Nekaj surovega, brezčutnega je tudi v drvarjevem stanu, tudi on nekako življenje mori. Ali nima morebiti drevo zares življenja? Poglej lepo visoko, košato bukev: kako krepko se spenja kvišku, kako oblastno razprostira svoje veje in mladike, svojega življenja vesela! In mladi zarod poganja in zeleni veselo pod njo; pod njenim krilom stoje mlade bukvice ter rasto in se razvijajo in kvišku spenjajo po zgledu svoje matere. Ptiči se izpreletavajo po njenem vejevju, v njenem zavetju si stavijo svoja gnezda. List šepeta z listom, ko diha po nji večerni hlad, in ona prijazno pripogiblje svoj vršiček. Ali ko pribuči vihar, kako se zvijajo, stokajo in pokajo njene vejel Ali ni to življenje? Ali glej, ko je še tako krepka, da bi morda lahko živela še sto let in vsako leto rodila nov zarod iz svojega semena, približa se ji logar, udari ji smrtni pečat v mehko kožo in zaznamovana je za smrt. Ne dolgo, in pride mož, grčav kakor ona, s sekiro na rami, ogleduje lepo drevo, ali ne, ker se mu morebiti smili, drvar je trdega srca, preudarja samo, koliko drv bode dalo in njemu koliko truda; nato dene sekiro z rame, pljune si v roke in sekira zapoje — drevesu mrtvaško pesem. Drvar je bil Seljan, s katerim nam je zdaj seznaniti prijaznega bralca; drvar, nič drugega. Imel je sicer malo hišico, kake pol ure od trga, in košček njivice za zelenjavo; ali to ga ni moglo rediti. Sekira mu je kruh služila; v gozdu je prebil največi del svojega življenja, po zimi in po leti. Gozd mu je bil pravi dom, hišico je imel samo za prenočišče. V gozdu nam ga je iskati, če ga hočemo videti. Od daleč že čujemo krepke udarce njegovega orodja; prijetno se razlega in odmeva glas po gozdu od drevesa do drevesa. Glejte ga tam! Stara bukev leži na tleh, kakor je dolga in široka. Spodnje veje so se ji polomile, ko je padala; toliko manj bo truda. S svojim pomagačem jo je bil dopoldne podrl Seljan; zdaj se sam trudi ž njo. Pridno vihti svoje orodje; seka in klesti ji neusmiljeno veje. Dan je gorak, pot mu kaplje s čela; ali to ga malo moti; zdaj pa zdaj si ga obriše z rokavom svoje hodnikove srajce —— golorok mora biti človek pri takem delu! Lep mož ni naš Seljan; nekoliko prekratek je; njegova rast je šla premalo kvišku, zato je videti nekako potlačen; vse je pri njem bolj na široko, tudi obraz; čela se mu malo vidi; krijejo mu ga lasje, ki so kakor dež v pratiki. Drobne, sive oči mu žare pod nenavadno košatimi, gostimi obrvmi. Njegov obraz je suh, koščen, lice upalo, a zdrave rjave barve, kolikor ga ne krije ščetinasta brada. Ali poglejte njegove prsi, kako so široke, krepke, kolo bi smelo iti čez nje. S to pestjo bi medvedu čepino razdrobil, in to obilno stopalo bi lahko namesto kamena kolesu podložil v klancu. Odurno bi bilo to obličje, ko bi po teh širokih ustih ne šinil zdaj pa zdaj neki dobrohoten nasmeh; tedaj pa se človeku vidi, kakor da bi solnčni žar obsijal star parobek. Spodnji konec drevesa je okleščen; prišel mu je že skoraj do srede. Zdaj si sme vendar privoščiti nekoliko počitka. Se enkrat krepko mahne, da veja daleč odleti; potem se nasloni na sekiro, krepko se oddahne ter pogleda na nebo, kako visoko je še solnce. Po njegovi sodbi bi utegnila biti ura pet; morebiti tudi že nekoliko čez. To meroma je tisti čas, ko se sme po božjih in človeških postavah nekoliko odpočiti vsak pošten delavec. O tem času je pač že tudi počival naš oče Adam, ko je zemljo kopal v potu svojega obraza. A ne samo odpočiti se je zdaj čas, tudi založiti je treba kaj in splakniti si suho grlo. Kmet na njivi izpreže svoje vole; plug na njivi pustivši, gre s svojo živaljo na kraj njive v travo; vola se paseta vklenjena; on pa leže, ako mogoče, v senco pod drevo, vzame iz prta kos črnega kruha za malo južino, potem pogleda v vrč, ki sloni ob drevesu; dobro, ako je malo mlačnega vina v njem, če pa tudi ne, gre sam ali pa deklica z vrčem po vodo k bližnjemu studencu. Take misli so hodile tudi poštenemu Seljanu po glavi. Zagozdo črnega kruha je imel, vrč tudi, samo da ni dišal po vinu. Južinal bi bil zdaj tudi on, ko bi se mu ne bilo nekaj posebnega pripetilo. Oziraje se kvišku je bil zagledal dva ptiča, ki sta mu nemirno letala nad glavo, zdaj pa zdaj celo zaganjala se vanj. Mož, ki je bil v gozdu doma, takoj ugane, kaj pomeni to letanje. Ptiča sta ga morebiti že prej obletavala, ali on je bil preveč zamišljen v delo. „To pa ni samo ob sebi," govori s seboj, „pogledati je treba." In mož gre ter ogleduje posekano drevo. Dolgo mu ni bilo treba iskati. Skoraj sredi debla zagleda čisto pravilno okroglo votlino, da bi otročja roka ravno lahko vanjo segla. Mož se veselo zarezi, rekoč: „Saj sem vedel, kaj bode; mlade imata tu notri, mlade. Ali kako bi in kaj bi? To je žaltava stvar! Rad bi vama pomagal, ali s svojo lopato ne morem poseči notri, da bi vama izvlekel ta drobiž, ki tako žalostno čivka. Tu je treba pameti, to ni, da bi se kar tako!" Mož se ne pomišlja dolgo. Sekiro vzame v obe roki, a ne za toporišče, za železo jo prime ter začne previdno vrtati in dolbsti z njo, da bi ne poškodoval kakega mladiča. Ko je bila luknja dovolj prostorna, seže vanjo z roko ter izvleče zaporedoma petero mladih žoln. Skoraj godne so že bile in strašansko so kričale in branile se s kljuni in perotmi. On in ona pa sta še bolj kričala in se mu zaganjala v glavo. Ko jih je imel v roki, začne zopet premišljati: „To bi bilo; ali kaj pa zdaj? Tako ni, da bi jih pustil; prehladno bi jim bilo po noči. Treba bo poiskati kje kake druge luknje. Ali kje?" Luknja se je kmalu našla v stari bukvi, dasi ni bila tako lepo okrogla. „Za silo bo že; zdaj pa mir tu notri in tam gori!" In Seljan spravi mladiče zaporedoma v luknjo. Nato gre k drugemu drevesu, kjer je imel spravljeno svojo obleko, pol hleba prosenega kruha, vrč in svoje kadilo. Iz tega, upamo, je razvidel prijazni bravec, da Seljan, četudi drvar, ni bil hudoben človek. Želimo mu torej, da mu naj dobro tekne kratki počitek in mala južina; pošteno si je zaslužil oboje! Ali star grški pregovor že modro pravi: Mnogo je vmes med ustnami in med čašo v desnici. To je izkusil tudi naš Seljan. Že je bil sedel v mah mah pod drevesom, že je razgrinjal prt, v katerem je imel imel kruh zavit, da bi se ž njim okoristil, okoristil, ko začuti nekoga za hrbtom. Obrne se, da bi videl kdo ga moti v samotnem gozdu. Nadejal se je kakega lovca ali pa kake stare ženske, ki bere gobe po gozdu. Motil se je. Ženska je bila res, ali stara ni bila, tudi gob ni brala, dasi je imela košarico v roki. Mlada je bila in, bogme, lepa tudi. Ko bi jo bil srečal kak pesnik v gozdu, ne rečemo o ravno, da bi se mu bila zdela kaka gorska vila. Lahno je res stopala z drobnimi nožicami, tako da se je komaj mah udiral pod njimi. Ali vilo si moremo misliti samo belo — belo bela obleka! Deklica pa, ki se je bližala Seljanu, ni bila bela ne po licu ne po obleki. Lice ji je bilo nekoliko orjavelo, kar mu pa ni nikakor kazilo lepote; kakor mu se pas ploh ni nikakor kazilo lepote; in oblečena je deklice v tistem bila kakor se sploh deklice nosijo v tistem kraju. Da ji je obleka nekako posebno lepo pristojala, tega ni bila obleka sama; njena zasluga je bila samo to, da se je lepo prijemala lepega lepega životka, kar ni bilo težavno. Deklica je bila tenka čez pas, da bi jo bil Seljan lahko obsegel s pednjem ene roke; ali zategadelj ni bila slabotnega života kakor kaka bledolica mestna gospodičina; krepka in čila je bila in vesela tudi. Radost ji je sijala iz črnih oči. Tako gleda mlada srna iz gošče! Ali si je kaj enakega mislil Seljan, ko je nekoliko časa molče gledal deklico, ne vemo, to pa je gotovo, da ni bil nevesel njenega prihoda. Š bolj na široko so se mu raztezala usta, nego po navadi; znamenje, da je mož vesel. Tudi deklica je bila vidno vesela starega, golorokega drvarja. Prvi izpregovori Seljan: „Jerica, kaj pa ti tod?" Jerica odgovori: „Oče, kaj ne veste, da je danes vaš god?" „„Moj god? Glejte, glejte, moj god! Bo pa že, če ti praviš, da je. To je pa vendar lepo, Jerica, da se spominjaš godu svojega očeta. Jaz nimam časa kaj takega misliti."" „Rada bi bila že zjutraj prišla, ali bilo je toliko opravka pri hiši, da se nisem upala prositi, naj me izpuste malo k vam. Popoldne pa si nisem mogla kaj, prosila sem mater Korenovo in radi so me pustili." „„Kako si me pa našla?"" „Sosedova Katra mi je povedala, da delate tu nekje v gozdu. Slišala sem vas že od daleč, za glasom sem šla in zdaj sem tukaj." „„Sedi, sedi malo semkaj, Jerica, trudna boš; gorko je, in lahko tudi malo prigrizneš z menoj. Vi imate sicer boljšega pri Korenu, ali človek se ne sme preveč razvaditi; Bog ve, ali bo vedno tako."" Predno sede, začne deklica odkrivati košarico, ki jo je bila postavila na tla. „Kaj pa imaš tu notri?" vpraša oče; „jagode so že precej minile, tudi časa nimaš, da bi jih brala." Jagod res ni bilo v košarici; bilo je nekaj drugega, kar je stari Seljan gotovo čislal nad vse jagode, tudi ko bi mu jih bil kdo prinesel o božiču. Jerica mu poda iz košarice kos prijetno dišeče mrzle teletine, pol hlebčka lepega belega kruha in slednjič kar je bilo Seljanu pač najljubše, še polič rumenega vina, ki se je tako zapeljivo lesketalo v solncu. Seljan ni vedel, kam bi se dejal, ne kaj bi rekel od samega veselja; kar samo se mu je smejalo. Slednjič, da bi vendar kaj rekel, pravi, kar morda ni bilo najprimernejše: „To bo pa vendar malo preveč, Jerica, kaj?" „„Nič ne bo preveč ne, oče; le poskusite,"" mu odgovori hčerka. In Seljan poskusi. Ako bi bil sam, začel bi bil brž ko ne svojo južino z vinom. Zdaj pa, ko je bila hčerka pri njem, bil bi morebiti prej vse pojedel, potem še le pil, ko bi ne bila prišla Jerici o pravem času dobra misel. Natoči mu vina v kozarec, ki ga tudi ni bila pozabila, ter mu ga ponudi: „Pijte, oče!" „„Na tvoje zdravje, Jerica!"" Ker je pil mož svoji hčeri na zdravje, menda ni nespodobno, da je izpraznil posodo na en dušek. „To se je prileglo; dobro vino, raca na vodi!" In mož dleskne krepko z ustnicami. „„Mati Korenova so dejali, da je najboljše, kar ga imajo." Dobro vino je Seljanu še le prav jezik razvezalo. „Zdaj mi pa prav po pravici povej, Jerčka, kako se ti godi?" „„Kako se mi godi? Dobro, prav dobro, zakaj bi se mi pa ne, jaz si ne želim nikdar nič boljšega, oče!" „Ali veš, dete, služba je vender le služba, kaj bi tisto, saj sem jo jaz tudi že poskusil; in ženski je še težje." „„Jaz prav rada služim, kaj mi pa je?"" „Da ne stradaš ravno, to že vem; Korenova ni skoporoka in on tudi ne, dobri ljudje so Korenovi, ni da bi jim kaj rekel. Ali pa —— ni morebiti žena malo preostra?" „„Natanko so Korenova mati res, ali to je tudi prav. Vse mora biti storjeno, kakor se spodobi; nerednosti in nesnažnosti ne trpe in tako je prav. Čepa človek stori svojo dolžnost, potem ni boljše žene. Do zdaj mi niso še rekli hude besede in upam, da mi je tudi ne bodo. In celo oče Koren, vi ne veste, kako so dobri! Skoraj za hčer me imajo pri hiši, prav razvajajo me."" „Kdo bi pa tebe rad ne imel? To je že prav, da lepo ravnajo s teboj. Ali nekaj drugega me skrbi, Jerica." „„Kaj, oče?"" „Prešibka si, preslaba za težka dela. Ko bi šlo po moji želji in volji, bi ti nikdar in nikjer ne služila." „„Jaz prešibka, oče? Vsako delo mi je igrača. In kaj pa delam tako težkega? Pospravljati po hiši, krave molsti, ob košnji seno grabiti, kadar je kaj več ljudi, polič vina na mizo prinesti in denar pobirati; kaj bi se to ne zmoglo? In prijetno je tudi. Za druga, težja dela imamo hlapca. Jaz sem prav vesela in zadovoljna; kaj pa vi, oče? Kako se morate vi truditi ves božji dan. Ali le molčite, oče. Počakajte, da bom nekaj časa v službi, zdaj sem še le komaj leto dni; kar bom prislužila, vse bo vaše, oče, da se vam ne bo treba tako ubijati."" „Kaj govoriš, Jerica! Zame ne skrbi; od mladih nog sem vajen dela in krepak sem tudi. Sekira mi je kakor pisarju pero. Kaj bi začel brez dela? Dolgočasil bi se. Saj mi že nedelje noče biti konec. Da ne morem zate več storiti, to me peče." „Ljubi oče, kaj pa hočete še storiti? Kaj me niste dali v mesto, da sem se izučila kakor malokatera hči premožnega kmeta? Kaj nisem za vsako delo?" „„O dokler je še rajnka živela, Bog ji daj dobro! to smo se še gibali. Ona je toliko z delom prislužila, da smo te mogli v mesto dati. Res, lepo si se izučila, vse znaš; zato pa menim, da bi bilo dobro, Jerica, ko bi se s časom poprijela kakega drugega, lažjega dela. Veš, Jerica, ker že tako govoriva, prav rad bi te nekaj vprašal, kar me že dolgo teži. Samo ne vem, kako bi — nočem te žaliti —" „„Govorite, oče, nič se ne bojte!"" „Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal ž njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, ne meni, ne mojemu otroku." „„Kaj menite, oče?"" „Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem tako le sam pri delu, ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti." „„Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči."" „Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam; ali ljudje so včasi nadležni, sitni; prijazna moraš biti z vsakim." „„Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi —— oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se rnu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se ne dotikaj!" „Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet drugače." „„Pa Jerica tudi drugače, vsakemu po svoje. Ondan sem bila enega izplačala; škoda, da vas ni bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče."" „Veš, Jerica, ko bi jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpozabil, kakor da bi se s takim dekletom smelo kar tako — jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem — ali ko bi kaj takega slišal: pri Bogu milost, z uma bi bil, s to le sekiro bi ga — Bog mi grehe odpusti!" Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil. Široko se zareži in pomežika sam sebe vesel. Solnce je bilo še za moža visoko; polič prazen, kruha malo, teletine nič. Deklica vstane, rekoč: „Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!" „„In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Z Bogom, Jerica!"" Deklica odide. Seljan pa zavihti sekiro ter začne obdelavati ubogo bukev, da so iveri in veje kar tako v stran letele. == III. == Sódnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vseh drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva v trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela bolj imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje prav za prav ne more vrstiti med kmečke hiše. Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; z enako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajček, bili so vsi enaki, enako krepki. Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko prileti starka s črvičem v kljunu, prestreže on in to tako dolgo, da je do dobrega nasiten; kadar že več ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse pod se spravi in brez usmiljenja jih gazi — pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je nekako središče; vse ostale so, kakor da bi bile samo prizidane. Taka hiša je bila v trgu, o katerem govorimo, Sódnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in ponosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sódnikova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; cesta je bila narejena ob nji. Ne samo letna številka nad vrati in pa tu pa tam kaka poka v zidovju je pričala o veliki starosti Sódnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več ne zida. Trdno, debelo zidovje, primerno majhna okna, pri tleh z železjem prekrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhinja, iz veže na vsako stran po dve sobi, ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride — to ni kakega siromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pametovalo, prebivali so v nji Sódniki. Skoraj samo ob sebi se ume, da je bil vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil tudi Andrej Sódnik. Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja: hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolarniča, drvarnica, žitnica in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim, pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo. V tem lepem domovju je zdaj gospodaril Andrej Sódnik s svojo ženo Lizo. Imela sta petero otrok: tri sine, dve hčeri. Najstarejši, Valentin, je bil na Dunaju, mlajši, Matija, je že začenjal gospodariti, kolikor mu je oče pustil; starejša hči Ana je pomagala gospodinjiti materi; najmlajša dva, Andrejček in Zalka, nista še pomagala nikomur. Poslov je bilo v taki veliki hiši tudi petero: dva hlapca, dve dekli in pastir. Nenavadno gibanje in kretanje je bilo danes pri Sódnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa ljubega gosta, morebiti pa tudi oboje skupaj. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imela mati in Ana dela čez glavo. Andrejček in Zalka, sitna kakor muhe, sta jima bila povsod na poti, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa tudi iz sladkosnednosti. Zlasti Andrejček je bil silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zavrnila od ognjišča, stikal je po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal. Dolgo mu ni bilo treba iskati; v shrambah Sódnikove matere je bilo mnogokaj, kar se prilega otročjemu grlu. Ko je bil našel posodo z neko posebno dobro sladkarijo, pride mu še sestrica na pomoč. Tiho sta lizala. Ko ju Ana zagleda, je že bila posoda skoraj prazna. To je bilo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari poredneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil spekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s tem kuhinjskim orodjem; parkrati je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli; in vendar ni bilo tako težko; kuhalnica je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sódnikova mati silno nerodna. Vendar se ne more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najlepših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče, kakor je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko opazoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsenčuje to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobna je bila Ana. Taka bode pač ona, ko pride v njena leta, Bog ji daj življenje in zdravje; samo skrb naj ne obsenči nikdar tega cvetočega lica, in tiha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega jasnega očesa, če ne od veselja! Dobra gospodinja bo kedaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga prime za ramo ter ga zasuče proti vratom, rekoč: „Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa tebe ni tudi nič treba; samo za napotje si tukaj, izgubita se oba!" Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne, da bi se ji dal kar tako. Obrne se proti nji, zapreti ji s pestjo; potem vzame sestrico za roko in odide ž njo na dvorišče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednem prepiru. Kjer je le mogel, obrnil je temu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v svoji posebni oblasti. Velikega ni tako rad razdražil, če ni že moralo biti; še prilizoval in dobrikal se mu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi, ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dal bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpeti. Ko pride na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. „Veš kaj, Zalka?" reče svoji sestrici. „Kaj meniš, ko bi ta le dva psa v ta jarem vklenila?" Psa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvorišča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. „Ti ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kako sklatil." Deklica gre res psa odpenjat, Andrejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je izpodletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj deček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: „Le čakaj, ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesta! Zdaj, zdaj bodo tukaj!" Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkorači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih ter se mu pogumno odreže: „Očeta se toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne store!" „„Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne morejo bosega videti?"" „Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, predno oče pridejo, bom že obut." Tako se je končala pravda med hlapcem in sinom. Ali. brez posledka vendar ni bila. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad za našal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče in sin v vednem prepiru. Andrejčku ni šlo nikakor v glavo, zakaj bi ne smel tudi on bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. Prav sovražil je obutalo, iznebil se ga je, kjer je le mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos okrog po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali zdaj se je bilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra misel. „Veš kaj, Zalka?" pravi svoji sestrici, „pojva očetu in Tinetu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj." Nekoliko časa potem sta veselo koračila po cesti, očetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: „Kaj praviš, Drejče, kaj mi prinese Tine z Dunaja? Lani mi je bil prinesel lepo punčiko, prav po gosposko napravljeno, s kakršnimi, je dejal, da se igrajo deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako." „„Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako igrala kakor drugi otroci! To ti je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cesarjeva hči!"" „Kaj meniš, da Tine ni bil nikoli pri cesarjevih na kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik povabijo vselej, kadar je kaka velika pojedina." „„Kaj pa da! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanuje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da bi na Tineta mislil."" „Kaj pa dela cesar?" „„Kaj dela! Denar dela! pomisli, koliko časa je treba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš oče; koliko ga imajo pa še drugi! Kaj misliš, da se denar tako hitro dela? Vinarji, to je še in desetice, ali petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako! Potem se mora pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenujejo vladarja? Kaj veš ti, kaj je to: vladanje!"" Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrejček sam, dasi za dve leti starejši, težko da bi bil prav natanko vedel, kako se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga bila spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. „Ti, ki si tako pameten in vse veš, pa mi povej, zakaj pravijo v molitvi cesarju naš presvetli cesar? Kaj je res tako svetal?" „„Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi pa zlato palico, ki se ji pravi žezlo, in tako vlada!"" Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo vendar nekoliko svitati v Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. „Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako bi dejal?" „„Žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otrok! Kadar je, položi seveda jabolko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada."" To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, še imenitnejše stvari po glavi. „Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?" „„Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen „hlapon"; prav tak je, kakor je na železnici, samo da je manji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!"" V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklice je bilo že malo strah, ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: „Pojdiva domov, Drejče! Bog ve, kedaj pridejo; mati bodo hudi, da sva šla tako daleč sama." Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pridrči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: „Vidiš, tam le so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu, oče so pa Tine." In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, šel je voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: „Oče, Tine, dober večer!" Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: „Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?" Pogumno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: „Mene strah! Do mesta bi šel vam naproti, če ni drugače. Tako si vendar prišel, Tine? Zdaj bo pa veselje!" „„Kako pa doma, vsi zdravi?"" vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. „Vse zdravo!" „„Kaj pa ti, Zalka? Le hitro gori!"" Rekši se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojega brata, pa v zadregi je tudi bila. Ko je bilo vse v redu na vozu, požene oče. Konj zbere svoje zadnje moči, šine kako strela po cesti, po trgu in že stoji pred Sódnikovo hišo. Tu jih je že vse čakalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sódnik vrže vajete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi izpregovori: „Kaj se gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče: „Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!" „„Kaj hočeš?"" odgovori Luka ter gladi z roko potnega konja, „„gospoda je gospoda!"" == IV. == Vsak Človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa naprava. Čese vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik. Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; najvišim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen čez njegovo „jabolko". Tudi „veliki zvon" sv. Roka v Prilesju ne sluje zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda manjšega tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njijin glas po dolini, četudi morebiti ne prav tako, kakor onih slavnih „zagorskih zvonov", ki tako „prelepo pojo" v lepi narodni pesmi. Sv. Rok in njegova cerkvica v Prilesju praznujeta danes svoj god. Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dni prej, ali obhaja se danes, v nedeljo. Cerkev ne more odločiti vsakemu svetniku posebej svojega posebnega zapovedanega praznika, kdaj bi potem ljudje delali? Manjših svetnikov spomin se obhaja prihodnjo nedeljo po pravem godu. Pobožnega bravca prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako ni to vse prav in spodobno razloženo. Pripovedovavcu je treba govoriti o tako raznovrstnih stvareh, da ne more biti v vseh strokovnjak; in tako dolgo je že, kar ni pisatelj te povesti videl sv. Roka v Prilesju! A tega se pa še dobro spominja, kako lep, jasen dan je bil to nedeljo, ko je bil „shod" pri sv. Roku v Prilesju. Pravi shod! Shajali so se ljudje praznično oblečeni od vseh strani iz okolice častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griču. A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi čestilci. Prej ta dan je bil cerkovnik, navadno pošten krojač, cerkvico pridno osnažil, pajčevine po kotih ji potrebil ter jo tudi olepšal, kakor je vedel in znal. Človeku ni moči natanko vedeti, kako je teličku, ki ga izpuste prvič na pašo, ko prestopi prvič za svojo materjo okorni prag zatohlega hleva s svojimi neokretnimi nogami. A to je gotovo, da je vesel, kakor ni še nikoli bil, ko se nov svet odpira njegovim očem, ko poskuša prve poskoke, z repom kvišku, na prostem, zelenem pašniku. Vse mu je novo, vse ga zanima, veseli in ponosen je tudi, ker se zdaj tako pase kakor velika živina, četudi še ne zna tako spretno muliti, zelene trave kakor drugi, kakor modra mati njegova!. Čekaj misli, če se pozneje še spominja tega časa, zdi se mu gotovo ta dan silno imeniten, da najimenitnejši trenutek v življenju; v tem trenutku je takorekoč stopil prvič v življenje, postal je pravi ud vaške čde, in to ni kar si bodi! Tako nekako se godi tudi otroku, ko ga vzemo prvikrat v cerkev; tak imeniten trenutek v njegovem življenju je, ko stopa deček v prvih hlačicah z materjo ali očetom — dečku se pač bolj spodobi, da gre z očetom, deklici z materjo —— prvič k maši. Silno ponosen je, modro se drži in stopa kar najširje more; s konca celo poskuša ustrezati očetovim korakom, kar ga pa hitro utrudi; nazaj grede že dela svoje navadne korake. Ako bi se morebiti kdo spotikal ob to nekoliko nenavadno, izvirno primero, želeli bi mu skoraj za kazen, da naj se spotakne; če si malo nos pobije — samo prehudo ne! — tudi nič ne škodi, naj bode drugekrati bolj previden in pameten! Po tej opazki se vrnimo k otrokom, ki gredo prvič k maši. Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske cerkve, za to imenitno opravilo izvoli navadno dan, ko je shod v njih podružnici. Več dni, da, več tednov prej se začne pripravljanje in poučevanje otrok, kako naj se vedo, da bode spodobno, Bogu in ljudem po volji. Mati zabičuje svojemu sinku, svoji hčerki, kako naj vedno roke „gori drži" in v oltar gleda, kaj delajo gospod. Bog ne daj ozirati se po cerkvi! Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srcu, da se bo ravnal po materinih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči, da včasi posluša, kakor pravijo, samo z enim uše­som; nehotoma mu misli uhajajo v stran,ana posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in „odpustki", kateri ga čakajo, mu rojijo kakor muhe po glavi. Tako je povsod, tako je bilo tudi v Prilesju in v bližnjih vasicah, spadajočih pod svetega Roka. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega, kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Roka. Toda glavna oseba v povesti mladim poslušavcem ni bil sam svetnik, vse njih misli so se vrtile ob njegovem psičku, ki stoji, kakor pravijo, v velikem oltarju s kruhkom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleda! In res je bilo tako. Podobar samouk ga pač ni bil izdelal s kako posebno umetnostjo; nekako lesen je bil, seveda ker je bil iz lesa; malo okoren tudi, glavo je imel nekoliko predebelo, zabuhlo, ali poznalo se je vendar, da je žival pasjega plemena, ne kaka mačka ali morebiti ris! Tudi kruhek je bil dobro narejen; videlo se je, da je iz bele moke; lepo rumenkast je bil, dobro pečen in čez sredo zarezan. Ne smemo se torej čuditi, da je mlada pobožnost ves čas svoje radoglede oči strmeč upirala v ta proizvod krepkega, zdravega realizma! Ta dan je bil Prileščanom najimenitnejši v letu. Svojega posebnega v pratiki zaznamovanega sejma niso imeli, kakor sosednji tržani, ne za živino ne za blago; svetega Roka praznik jim je bil tudi za semanji dan. Veliki trgovci pač niso obiskovali tega sejma, a manjši prodajavci, ki nosijo svoje blago oprtiv od hiše do hiše, so imeli tu svoje bivališče. Vsega je bilo na izbiro, česar si more želeti preprosto kmečko srce, moško, žensko in otročje: usnja, sukna, klobukov, blaga ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragocenosti, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za „odpustke", prav po ceni; otročje oko se ni moglo nagledati raznovrstnih igrač, katere so bile tu razložene; vozovi, konji, noži, piščalke, vse se je dobivalo, samo da oče ali mati niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovolj. Kdo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni zastopnik izvirno-domače, prave slovenske obrtnije, ti neutrudni „nositelj" —— ne morebiti kake „ideje" —— a dobrega ilovega in lesenega blaga; ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske poštene gospodinje! Mnogo prepira je med vama, ti hvališ, ona graja, ti prigovarjaš, ona se brani; tako daleč sta si narazen, človek bi mislil, da nikdar ne prideta skupaj; a slednjič se vendar pogodita, kup je gotov in oba sta zadovoljna — na tihem. Največ pa je pri tem prepiru trpel ubogi lonec, za katerega sta se pogajala, zdaj si ga ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je trden, kako lep glas ima; zdaj ga je zopet ona poskušavala ravno tako, samo malo menj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje umetne roke res dobro, trpežno blago! Pozdravi te Bog, ti ponos kranjske dežele, pošteni Ribničan! Vse te pozna, vse se ti posmehuje; kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico; natvezajo in nakladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim suhim blagom po svetu; neumnega, smešnega se delaš sam, ljudem na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago: lonce, sklede, latvice, čase, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši. Malo pravih slovenskih rodoljubov, da niso v otročjih letih zajemali s tvojo žlico iz tvoje sklede! Bodi mi zdrav ti in tvoj zvesti tovariš, suhorebri konjiček. —Kdo ga ne pozna tega tvojega konjička? Lep res ni, ne mlad ne gladke kože, „da bi se muha na njem raz česnila"; plaši se ne, razpetega dežnika se ne boji, ne otročjega krika; zato pa je neutruden, potrpežljiv, z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejen, a korenjak in poštenjak si od nog do glave! Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko posebno slovesno dostojnostjo, začne se živo gibanje in kupčevanje na prostoru pod cerkvico, kjer je bil tudi Ribničan razložil svoje blago, konjiček pa se je pasel po travi. Množica se počasi razdeli v posamezne gruče. Znanke stikajo glave ter si tožijo svoje križe in težave; potem se razhajajo nakupovat. Možje si tlačijo in prižigajo pipe; pogovarjajo se in modrujejo o vojski, o letini in davkih, o raznih občinskih zadevah; mladeniči ogledujejo in presojajo dekleta, ki stoje skonca ločene od njih; a sčasoma se nekako samo naredi, da se sovražni stranki približata, združita in pomešata. Treba je samo, da eden, najpogumnejši začne, potem gre vse samo. A vse to se ne vrši, da bi ne bilo nekega reda. Razločiti je lahko, da skupaj stoje in se pomenkujejo po dva, mladenič z deklico; to je menda bilo od nekdaj tako in bi tudi utegnilo ostati tako. On izkuša zvedeti od nje, kaj bi rada, da naj ji kupi „za semenj", kar ni tako težko, kakor bi si morda kdo mislil. In potem gresta od prodajavca do prodajavca, dokler najdeta, česar jima treba. Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako majhen ni. Tudi on ima svoje želje in potrebe, ali sam svoj še ni, da bi imel svojo mošnjo, kakor jo ima starši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta je treba prositi, da se omeč in mu da nekaj drobiža, drugo si že sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne piščalke in trobentice, tam ena, tam druga in tretja in čez malo časa se vname taka godba, da bi si človek mašil ušesa. Zdaj je še le pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti še neki poseben stan, brez katerega si človek ne more misliti pravega shoda. To so stvari božje, katere ne sejejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo pa bolj zlahka nego kmet gospodar, ki si prideljuje skopi živež s svojo družino v potu svojega obraz. Berači in beračice prihajajo na shod od daleč naokrog, svojo desetino pobirat. Privoščimo jim jo iz srca obilo in obrnimo se k imenitnejšim gostom. Sódnik stoji tam pred cerkvenimi vrati s svojim Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sódnikovi so se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sódnik sam, na drugem Matija, Ana, Andrejček in Zalka; za voznika sta bila zdaj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za prav na južino, kakor se pravi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo „z veliko žlico". Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili prišli na shod, „v gostje". Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, človek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prilesju svoje goste. Ali takega Prileščana ni bilo, da bi se bil predrznil Sódnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Sódnik s Korenom, Valentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sódnik povabil na kosilo. Druga Sódnikova družina je pozneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako so gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopal na strani duhovnega gospoda! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega mesta. Kako okusno je bil napravljen! Vaški krojač je radovedno ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti? Čevljar se je čudil njegovemu elegantnemu obutalu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako se na Dunaju dela! Valentin se ni menil ne za krojača, ne za čevljarja; ali kar se tiče deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj nekako predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, z vsega vedenja se mu je bralo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodičen, razvajen sem; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je celo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta in duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev. Tudi Brezarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu je, da se je vendar sešel s Sódnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu. Govoriti ni mogel ž njo, a vendar ji je nekaj v roko stisnil, nihče ni videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže in moral je ž njim. Da ni bilo brez Nósana, to se umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljan je bil danes za deset let mlajši videti, tako se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danes je moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, ni mu tudi bilo treba stradati, samo da je imel kaj cesarske podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; in prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vse veselo in dobre volje v Prilesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenje se je začelo še le popoldne, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mladega sveta je ostalo dovolj in vedno ga je še prihajalo od vseh strani. Trije godci so neutrudno godli pod lipo, same vesele, same okrogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mladeniči so sukali dekleta in s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino se je cedilo po okornih, neuglajenih mizah, da je bilo greh. Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato;. potem se pa ojunači, približa se mizi ter ponižno prosi, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katere je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. Po poldanski službi boži odide Sódnikova družina razen Sódnika samega in Valentina. Njima se je pričelo še le zdaj pravo veselje. Zvečer je imel Koren hišo vso polno ljudi; celo veliko družinsko sobo je moral izprazniti za ta večer. Gospode iz trga ni bilo nocoj; prav so čutili, da je tak dan tu kmet gospod. V mali gosposki sobici so bili zbrani sami kmečki veljaki. Sódnik jim je bil za starejšino. Tak večer ne more biti brez godbe. Ko se je bilo stemnilo, so prišli godci v Korenovo hišo. Kjer so godci in mladi ljudje, tam je tudi ples. Koren sicer ni bil prijatelj takim hrupnim veselicam, ali nocoj ni moglo biti vse po njegovi glavi. Jerica je imela dela čez glavo; kakor postrv se je sukala in švigala med veselimi gosti. Dobre volje je bila in z vsakim prijazna. Njen oče je sedel v prvi sobi za mizo med svojimi znanci. Obličje se mu je žrilo od samega veselja, nekoliko pač tudi od dobre Korenove kapljice, ki jo je mož slastno srkal; tak večer je samo eden v letu! Tu morebiti kdo poreče: Kaj bi ne, saj ni njega bolelo! Ali to ni tako. Res bi ga bil lahko zastonj pil, kolikor bi hotel; Koren bi mu ga bil z veseljem dajal, ali tega mož nikakor ni hotel; tudi drvar ima svoj ponos, in tako je prav. Seljan je hotel biti kakor drugi gosti. Moško je torej sedel med svojimi tovariši, pa veselo in ponosno je gledal svojo hčerko, ki se je sukala tako urno, tako brhko. Dokler ni bilo še toliko ljudi, prisela je večkrat k svojemu očetu, da sta se malo pogovorila, pogovorila, celo vina iz njegovega kozarca se je zdaj pa pa zdaj nekoliko z ustnami doteknila. Zdaj je bil mož zadovoljen, da ga je pogledala, kadar je mogla. In tako so švigali prijazni pogledi semtertja so švigali prijazni pogledi semtertja med njima, kakor med dvema, ki se rada imata. „Kar je res, to je res, Seljan," nagovori sosed na desni strani srečnega očeta. „Kolikor jih je tukaj, take ni, kakor je tvoja Jerica, To ti je tako nekako gosposko in vendar zopet ne gosposko; sam ne vem, kako bi dejal." „„Res, prava igračica je to tvoje Jerišče,"" pristavi mož na levi strani. „Kako praviš, igračica?" zahudi se razžaljen oče nad njim. „Veš, Zabukovec, take mi ne smeš govoriti, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Z mojo hčerjo ni da bi se igralo; ne svetoval bi nikomur, da naj poskusi." „„Nu, nu, kaj bi se precej tako togotil, Seljan!"" teši ga mož, „„saj ne mislim tako. To je samo tako beseda —"" „„Nič moška beseda,"" ga zavrne Seljan. „„Govorimo, kakor možje govore, kaj ni res, Mejač?"" „Prav praviš, Seljan, govorimo kakor možje. Jaz pravim tako: Srečen, kdor jo dobi za ženo. Samo da ne bo hotela vsakega, kdor bi jo rad." „„Jerica je pametna, kakor stori, tako bo prav."" Nato mu pošepeta Mejač na uho, da bi ne slišali drugi: „Sódnikov Matija —— saj veš, da jo ima rad — to bi ne bil napačen ženin; samo z očetom bo križ." „„Tisto bo, kakor bo volja božja,"" mu odgovori Seljan precej glasno. „„Vrivala se pa moja hči ne bo nikomur v hišo."" Mož bi bil morebiti še govoril; ali videl je nekaj, kar mu je ustavilo govorico. Tudi Valentin je bil takoj razvidel, da je Seljanova Jerica —— on je menil, da je navadna natakarica —— med vsemi dekleti najlepša. Vajen lahkih zmag, nekoliko tudi že vinjen, jo prestreže, prime jo čez pas, naj se enkrat zasuče ž njim. To ni bilo samo ob sebi še nič nespodobnega; ali Jerica res ni imela časa. Brani se mu torej, da ne utegne. Toda Valentin se ne da tako zlahka odpraviti. On da, ona da ne! Slednjič ko vidi mladi gospod, da se deklica ne da pregovoriti, jo hoče sloma objeti in poljubiti. Deklica se brani. Seljan je nekoliko časa srdito gledal ta boj, ko pa vidi, da se ga Jerica ne more iznebiti, plane razjarjen izza mize: „Gospodič, pustite dekle, to je moja hči!" Osupel ga gleda Valentin, držeč dekle za roko. „„Vaša hči, kaj potem? Saj vam je nočem snesti, dotekniti se je pa vendar smem, saj kraljeva hči vendar ni, kali!"" In Valentin jo poskuša zopet objeti. „Jaz pa pravim: V stran roko!" zakriči mož nad njim. In kakor z železnimi kleščami mu prime in stisne roko, s katero je držal dekleta. Jerica je bila prosta, stopi za očeta, bala se je zanj. Valentin se trese od jeze in sramote. Na to kričanje priskočijo možje mirit. Koren prigovarja Seljanu, naj bode miren; Sódnik pa stopi svojemu sinu na stran, Seljanu nasproti. To je Valentina še bolj razdražilo; sram ga je bilo, da mu je prišel oče na pomoč, kakor da bi se ne mogel sam ubraniti starega moža. Premoški je bil, da bi sedaj odjenjal, zlasti ker je bilo toliko prič. Srdito zamahne nanj. A pri tej priči ga prestreže Koren. Sódnik se ni genil; čutil je, da bi sinu ne bila na čast očetova pomoč, vsaj dokler ni velike sile. Seljan je mirno stal. „Pusti ga, pusti, Koren," roga se mož, „naj poskusi; rad bi zvedel mladič, kaka je Seljanova pest. Naj udari, on dvakrat, trikrat, potem pa jaz enkrat, samo enkrat, pa bo mir, možje!" Valentin se bori s Korenom, kateremu zdaj oče sam prigovarja, naj ga izpusti, da usta zamaši drvarju. Ali Koren je vedel, kaj dela, kaj bi bilo, ko bi odjenjal. On je poznal Seljana. Sódnik je to menda sam izprevidel, bil je torej v hudi zadreg; časti se ni bilo nadejati njegovemu sinu, ne njemu z nobene strani. Kdo ve, kako bi se bila stvar končala, ko bi ne bil pri tej priči primahal Nósan s svojimi dolgimi rokami na bojišče. „Po žandarje, po žandarje! Kje so žandarji?" kriči kakor ptič v precepcu. In po vsej sili rine skozi množico, da bi šel po stražo. Lahko bi jo bil našel, daleč bi mu je ne bilo treba iskati. Kjer je semenj ali shod, tam so gotovo tudi žandarji blizu. To so vsi dobro vedeli, ali take pomoči si ni želel nobeden; tako z uma vendar niso še bili. Neprijetno ime „žandar" jih je vse nekako streznilo, kakor da bi jih bil z vodo polil. Koren izpusti Valentina in gre mirit Nósana, naj bo pameten, tu ni treba žandarjev. Jerica prosi svojega očeta, naj sede mirno za mizo. On se ne brani. „Če pa ti praviš, pa naj bo, pa sedem; mirno bom sedel, samo tebe naj nihče ne nadleguje." In mož sede za mizo. Ta konec ni bil posebno časten za Valentina; ali kaj je hotel? Oče ga prime za roko ter ga odvede v stransko sobo, rekoč: „Pameten bodi, kaj se boš s tako muho pijano!" Dobro, da zadnjih besed Seljan ni slišal; v pogovoru je bil z Jerico; prosila ga je, naj gre domov, da bi ne bilo zopet kakega prepira. In tako je storil. == V. == Lepe počitnice je imel Valentin; veselica se mu je vrstila za veselico, vsak dan mu je bil praznik. Z veseljem so ga sprejemali, kamor je prišel; kjer je bil on v društvu, tam je bilo življenje. Zlasti vesela ga je bila uradna gospoda, možje, žene in dekleta. Uradnik na kmetih! Človek bi si skoraj ne mogel želeti lepšega življenja. Čislan povsod, vse se mu klanja in tudi rado ga ima, ako ni od sile napačen, osoren človek, ako zna le kolikaj občevati z ljudmi. Treba mu ni, da bi se poniževal, prilizoval; takega vedenja kmet ne spoštuje, še celo sumno mu je; vsak po svojem stanu! Kako lahko si je pridobiti spoštovanje, zaupanje, ljubezen našega kmeta! Kako z malim je zadovoljen, kako hvaležen, ako le vidi, da ga gospod ne zaničuje, da ga ima le nekoliko rad! Zares lepo je življenje uradnikovo na kmetih. Končavši svoje uradne posle je prost, sam svoj gospod, kakor malokdo. Ves svet je njegov, obrne se, kamor hoče. Ako hrepeni po zelenju, ni mu treba se vozariti po celo uro in požirati prahu, da se odtegne mestnemu hrupu in soparnemu zraku, ki mu sapo zapira, da najde miren kotiček, kjer se odpočije. Svoj vrt ima lahko, samo da ga veseli; motiko vzame lahko v roko in koplje, da si ude okrepča, da se prijetno utrudi, izpoti; kako mu potem diši prosta večerja! Gozd ima blizu, tekočo vodo; vzame puško, če ga je volja, ter pohaja po gozdu; ni da bi moral ravno uboge zajce plašiti in pobijati; če je dobrosrčen, pusti zajce, pa lešnike bere; puška na rami mu je samo zastran lepšega, da se mu ne čudijo ljudje: Kaj pa ta mož tako sam po gozdu iztika, ne vedi pokaj! Kaj pa še celo, ako ga veseli rastlinstvo, živalstvo, ako rad zbira cvetice, lovi metulje! Kje bi imel tako priložnost temu lepemu, nedolžnemu veselju? Prijetno družbo ima zvečer pri vinu s svojimi vrstniki, in zakaj bi včasi ne sedel tudi med kmete! Tu sme govoriti, kar se mu ljubi, peti na glas, tudi domov grede; ni se mu treba bati nadležne ponočne straže, ki nima rada veselih, glasnih ljudi. Napravijo se družni izhodi; zdaj je tega god, zdaj tega; sejmovi so, cerkveni shodi, ženitovanja, nove maše. Zdaj pojdemo obiskat onega gospoda župnika tam na samoči; mož bode vesel, da vidi zopet gosposko suknjo. Tja se pojde peš, nazaj se bodemo veselo drdrali pozno po noči, v mesečini na župnikovem vozu. In tako življenje bi ne bilo prijetno! Na deželi je pravo življenje, v mestih se životari. Tako govori človek, kateri je na mesto privezan; drugače sodi gospoda na kmetih. Poprašujmo, kako malo jih najdemo, da so zadovoljni s svojim stanom; da se jim njih življenje zdi tako lepo, kakor si ga misli mestni prebivalec! Ti blagruješ nje, oni tebe; nasitili, naveličali so se vsega, po čemer ti tako hrepeniš. Kako čudno, nestanovitno, vedno nezadovoljno je človeško srce! Človek išče sreče vedno drugod, kako bi jo mogel najti! Ti meščan hrepeniš po čistem zraku, po zelenju, po miru in tihoti; petje ptiča na veji, pastirja na paši je tebi pravi užitek; tvoj vrstnik, ki ga je usoda zanesla med „trde kmete", sanja o sijajnih mestnih ulicah, o lepo opravljenem svetu, ki se sprehaja po njih; o glediščih, besedah, plesih, o raznih zabavah, ki jih je najti samo velikem mestu. Če pa že moška gospoda na kmetih ne zna ceniti svoje sreče, kaj naj pa še le rečemo o ženski, o gospeh in gospicah? Skoraj vsaka se sama sebi smili, nezadovoljna je, nesrečno se čuti skoraj vsaka; zdi se ji, da je kakor kaka zakleta kraljičina v pripovedki; žarna vrtnica v puščavi, kjer je nihče ne vidi, kjer se nihče ne čudi njeni lepoti, njenim izbornim lastnostim. Kako bi pa moglo biti drugače? Gospod okrajni sodnik, pristav, davkar se je ženil v mestu — kaj bi s kmetico, ko bi bila še tako lepa in tudi premožna! — izbral si je deklico, gospico, čedno, morebiti celo lepo — vsaj njemu se zdi lepa — učila se je nemško govoriti, morda celo malo francosko; oblačiti se, vesti se zna in kretati v družbi, na plesu; romane bere, podobe ogleduje v „Bazarju"; prijateljicam piše pisma, ki jih mali ne sme brati; zdaj malo pošiva, potem se dolgočasi, zdeha se ji. Čuj, vojaška godba na ulicah, hitro k oknu! Izprehodi, obiski, klepetanje in obiranje pri kavi, zvečer gledišče, tako se ji dan konča. In jutri zopet tako! Lepa je, izobražena, nekaj ima, gospodinjiti zna tudi za silo — pa bi je ne bil vesel vsak uradnik! Ali, gorje, treba je z možem na kmete, v dolgočasno vas, v skromen trg. Sirota! Kje so tu veselice, družbe, gledišča, plesi, „besede"; kdo naj tu zavistno ogleduje novo krilo, klobuk iz mesta? Kaj ve kmetica, kaj je lepo, moderno? Vesela mora biti, če najde kako vrstnico, tovarišico; ali izbire ni in premembe. Lahko si je torej misliti, kako vesela je bila gospoda v trgu vselej, kadar je prišel Sódnikov Valentin na počitnice iz velikega mesta. Oženjeni so bili trije, okrajni sodnik sam, davkar in pristav. Davkar je imel dve čedni hčeri; eni je bilo že čas iskati moža, in mlajša bi se ga tudi ne bila branila. Gospa davkarica je bila dobra mati; in Valentin je bil ves tak, kakršnega si želi mati, ki ima hčer dozorelo. Čez kaki dve leti bode imel svojo dobro službo, in toliko časa Olga še lahko čaka. Res je malo na lahko stran ta Valentin, ali mlad je še in mlademu človeku se mnogokaj odpusti. Vse kaže, da bode kedaj dober mož in Olga ga bode tudi znala v Istrah prijeti, ako treba, zlepa seveda, z ženskim orožjem. Da je bogatega, veljavnega očeta sin, to tudi še nikomur ni škodilo. Olga je tudi lahko vesela takega ženina; zal mladenič je, ljubezniv, pameten, izobražen. To je Olga že sama zapazila, kakor kaže; tudi on jo rad vidi, mati ima ostro oko. In ako bi se tudi morebiti pozneje premislil ter si izvolil Ireno, to bi tudi ne bila tako velika nesreča. Olga ali Irena, ona ima obe enako rada, ena ga mora dobiti, samo previdnosti je treba, in te je imela dovolj gospa davkarica. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Valentin malo doma. Na kosilu je bil zdaj pri okrajnem sodniku, zdaj ga je povabil gospod pristav, največkrat pa davkar, ali pravzaprav davkarica, ki je bila gospodinja in gospodar v hiši. Zvečer je bil navadno v gostilni z gospodi, včasi je bil tudi oče ž njimi. Očetje so radi skoporoki, vsaj sinom se tako zdi; nerad jim gre denar iz roke, zlasti za stvari, katere se jim ne zde tako potrebne kakor sinom. In takih stvari je mnogo: kaj je treba sinu že kaditi, v gostilno zahajati, kaj treba tako drage suknje? Sódnik ni bil tak. Valentinu ni bilo treba dolgo prositi in moledovati, kadar je hotel denarja. Sódnik je rad imel, da je bil njegov sin lepo oblečen, da si je kaj privoščil, da je dajal za vino v veseli družbi. Večkrat ga je sam vprašal, ali ima še denarja; Bog ne daj, da bi kdo zanj plačeval. Sódniki niso imeli nikoli te navade. Konec takega pogovora je bil navadno, da mu je ponudil petak, desetak za vino, za cigare, rekoč: „Človek mora živeti po svojem stanu; kdor zahaja med gospodo, ni da bi zaostajal za njo; ti moraš, kakor vidiš druge. Če kade drage cigare, ni da bi ti kadil navadne." Ali ni veselje imeti takega očeta? Nocoj je bil Valentin pri davkarjevih povabljen „na zajca". Gospod davkar ni bil posebno bistra glava, a svojo službo je zvesto opravljal v pisarni. Ko so bile neukretne številke vgnane in v red spravljene, je bil mož prost kakor mlado žrebe na paši. Za hišo mu je žena skrbela, sam bi ne bil mogel tako. Kar je ona ukrenila, bilo je dobro; naprej ji je bil dal, enkrat za vselej, svoje privoljenje in odobrenje za vse njene naredbe. Srečen mož je bil ta davkar in žena je bila tudi zadovoljna; v lepi zakonski složnosti sta živela. Prepira ni bilo med njima; za prepir je treba dveh, in davkar je bil miroljuben mož. Če je hotela žena kedaj dušek dati svoji hudomušnosti — najboljša žena ima svoje slabosti, svoja nesrečna trenotja — morala si je koga drugega iskati; možu se ni ljubilo, da bi ji ustrezal, da bi jo samo poslušal. Kadar so se začeli temni oblaki zbirati na zakonskem nebesu, vzel je mirno puško čez ramo ter krenil proti gozdu. Dober lovec je bil, skoraj vselej se je vrnil na večer z zajcem, ki ga je prosto v roki nesel po trgu, da so ga lahko vsi videli —— torbe ni nosil. Dober pomočnik pri tem mu je bil dolgopeti Nósan; med raznovrstnimi svojimi opravili je imel tudi to, da je vedel za vsakega zajca po okolici, kje leži, kam se hodi past, kje in kedaj ga je najlaže zalesti. Slehrno jutro je hodil poročat davkarju o stanju divjačine, katero je imel vso prešteto, kakor pastir ovce. On sam ni nosil puške; ljudje so dejali, da je tudi ne potrebuje, da s svojimi dolgimi nogami lahko zajca doteče in z roko ujame za ušesa ali za bedro. Govorilo se je, da se je že mnogokrat tako pregrešil zoper lovsko pravico; a dokazati mu niso mogli. Lahko je torej davkar ustregel svoji ženi, kolikorkrat je želela zajca na mizo. In to željo, njemu povelje, mu je izrekla večkrat. Bila je na glasu daleč okoli, da zna zajca napraviti, kakor nobena druga. Kdo bi ne želel, da poleg njenih drugih lepih lastnosti preide tudi ta na njeni hčeri, ali vsaj na njo, ki je namenjena Valentinu, da bi še večkrat v svojem življenju tako dobro večerjal kakor nocoj! Zajec, kakor ga je bila napravila gospa davkarica, je bil pravo središče mali družbi; okoli njega se je sukal s konca ves pogovor. „To je pa res, gospa," prikloni se Valentin gospodinji, „takega zajca nisem jedel na Dunaju, in vendar smem reči, da poznam tam boljše gostilne. Ali ne samo v gostilnah, tudi v družinah ne znajo napraviti zajca." Take pohvale je bila že vajena gospa davkarica, vendar jo je vedno rada slišala, zlasti iz Valentinovih ust; prijazno mu odgovori: „Težko je ustreči takim gospodom, ki so vsega dobrega vajeni; posebno pa tu na kmetih, kjer ni vsega dobiti, česar bi bilo treba. Človek bi že vedel in znal kako, ali kaj, ker ni! Potrpljenja je treba, pomisliti je treba, da smo na kmetih. Veseli nas, da vam vsaj ena jed diši, kakor pravite. Najboljša pohvala gospodinji, kuharici je, ako gost rad in mnogo je. Še ta le košček, gospod Sódnik!" Valentinu ni nič pomagalo, da se je branil; rad ali nerad, moral se je spraviti nad kos, ki mu ga je bila žena z vilicami položila na krožnik. Gospoda davkarja ni bilo treba siliti; zadovoljen in vesel je mirno použival slastno jed, katere mu je bila naklonila Nósanova dolgopetost in lastna puška, a tako okusno pripravila dobra žena. V pogovore se mož ni rad vtikal, a zalival je tem pridneje. Olgi niso bili po volji taki podli pogovori o pečenem zajcu; ali pa je samo iskala prilike, udeleževati se pogovora. Nekako zaničljivo se nasmehne Valentinu, ki je sedel poleg nje, ter mu reče: „Gospod Valentin! Do zdaj nisem vedela, da vam je jed, kakor se vidi, tako imenitna stvar. Raji bi nam pripovedovali, kako je na Dunaju." Skrbna mati se je bala, da bi to hčerino posvarilo gosta ne razžalilo. Precej, ko je bila Olga začela, ji je odmigavala z očmi, da ne tako; toda zastonj. Valentin ni bil tako tankočuten; še rad je imel take pogovore, ki so nekako zbadljivi, vendar ne razžaljivi, zlasti z ženskim spolom. Mirno torej odgovori svoji lepi sosedi: „Vam torej se zdi jed tako neimenitna stvar. S svojega ženskega stališča čisto prav mislite in govorite; a moški smo nekoliko bolj na debelo; naše potrebe niso tako zračne kakor so vaše. Ženski in moški spol sta si različna, vsak ima svoje kreposti in svoje slabosti. Močan, krepak bodi mož tudi telesno, ne samo dušno; mehkost, nežnost pristoji ženski. Moč in krepkost dobivamo iz hrane; iz tega sledi, da učeno govorim, to, da naj mož dobro je in pije. Jesti in piti je pol življenja, veli stari slovenski pregovor. Nekateri celo mislijo, da je to vse življenje, in po tej misli tudi ravnajo. Tako mišljenje je enostransko. Kar se mene tiče, ljubezniva gospodična, ni me čisto nič sram naravnost povedati, da nikakor ne zaničujem dobre jedi in pijače. Kaj pa vi menite, gospod davkar?" Mož mu molče prikima, da se zlaga ž njim. Žena je bila v zadregi in strahu, kaj pride iz tega. Nič dobrega, kali! Toda ugovarjati mu zdaj še vendar ni mogla; to bi bilo nji sami na kvar, ker si je toliko domišljevala, da je dobra kuharica. Čakati je bilo treba boljše priložnosti, da pride, ako treba, svoji neprevidni hčeri na pomoč. Valentin nadaljuje z lahnim nasmehom: „Ker sem že tako odkritosrčen, pa naj še to povem: Jasno in odločno se izpovedujem tu čestiti družbi in ako je treba tudi vsemu svetu: ko bi se jaz kedaj ženil, bi moja nevesta morala znati dobro kuhati." To je bilo Olgi vendar prehudo; nekako nevoljno mu odgovori: „Tak gospod, tako mlad in že tako govori! Če ne zahtevate drugega od svoje prihodnje žene, če vam je že dovolj, da zna samo dobro kuhati, potem vam ne bo težko izbirati; vsaka kuharica vam bo dobra." Predno je še mogel Valentin odgovoriti poredni deklici, oglasi se Irena, ki je do tedaj molče poslušala: „Ne tako, Olga, to ni prav, da podtikaš gospodu Sódniku, česar ni trdil. On ni dejal, da mora biti njegova žena samo dobra kuharica, da drugega ne zahteva. To bi res ne bilo lepo. Gospod Sódnik hoče, in to, kakor se meni vidi, po pravici, da naj njegova žena zna skrbeti za dobro jed, še tega morebiti ni potreba, da bi jo znala sama pripraviti. Poleg tega bo pa gotovo zahteval od nje še mnogo drugih dobrih in lepih lastnosti, treba ni, da bi jih naštevala. Kaj ne, mati?" Mati vesela porabi to ugodno priliko: „Prav praviš, Irena, tako misli gospod Sódnik; in prav misli. Žena ima dolžnost skrbeti za svojega moža, da se dobro počuti, da je zadovoljen v svoji hiši, da ga ne tarejo navadne, vsakdanje skrbi, gledati tudi na to, da dobiva na mizo, kar mu diši, kar mu tekne; žena mora biti skrbna gospodinja, dobra kuharica. In taka bode, upam, kedaj tudi naša Olga, gospod Sódnik; in če dobi moža, znala mu bode tudi skrbeti za dobre jedi, verjemite mi, gospod Sódnik!" Davkar je pridno prikimaval in pritrjeval svoji zakonski polovici. Olgi ni bila ta pomoč materina nič kaj po volji; trdovratno je molčala. Valentin je imel tu priliko in tudi neizogibno dolžnost pokloniti se gostoljubni gospe. „Nikoli nisem dvomil, gospa, da bode Olga kedaj izvrstna žena. Boljše učiteljice bi ne mogla imeti, samo taka naj bode, in gotovo bode, kakršna je njena mati in — srečen, komur poda svojo roko." Te besede so bile jako vljudne in prijazne materi in hčeri, ali obetale so malo; trdnega upanja ni bilo staviti nanje. Olga na to: „Zdaj pa govorimo kaj drugega. Vi ste bili po svetu, gospod Sódnik; povejte nam kaj novega, kaj zanimivega nam, ki tičimo v tem zapuščenem, pozabljenem kotu." „„Prav rad bi vam ustregel, gospodična; ali kar vas najbolj zanima, o tem je meni težko poročati."" „In kaj mene najbolj zanima?" „„Kako se nosijo dunajske žene in dekleta."" „In vas ne?" „„Ne porečem, da ne; ne tajim, da rad gledam okusno opravljene ženske, in take prilike je na Dunaju toliko, kolikor malokje. Dunajčanke slujejo po pravici, da se znajo oblačiti; vsi tujci trdijo, da se morejo v graciji ž njimi meriti samo še Parižanke. To je vse res, ali kako naj vam to popišem! Jaz nisem strokovnjak; moje oko sodi splošno; kake so posameznosti, ki se strinjajo v prijetno celoto, tega vam ne morem razložiti. Tudi bi vam malo koristilo; ženske zanima samo vedeti, kaka je najnovejša noša; o tem pa je težko govoriti; ženska noša se dandanašnji izpreminja kakor oblaki na pomladanjem nebu, ki nam kažejo vsak čas drugo podobo."" „In to se vam ne zdi prav? Ženske morajo vedno premišljati in ugibati, kako naj se oblačijo, da bodejo lepše, da bodejo bolj ugajale moškim očem. Oko se hitro naveliča vsake stvari, bodi si še tako lepa." „„Nam je to že prav, vsaj meni; ali je pa tudi onim, ki morajo plačevati drage obleke, tega ne vem, tudi ni treba, da bi me to skrbelo."" „In kadar bodete morali tudi vi?" „„Kako bode takrat, tega še ne vem."" „Zdaj nam pa še to povejte, gospod Sódnik, ali so Dunajčanke res tako lepe, kakor se govori in piše? Človek bi sodil potem, da so vse same izbrane lepote, žene in dekleta. Vi veste, kaj je lepo; govorite, vam bodem verjela." Tako vprašanje iz mladih ženskih ust spravi moškega v zadrego. Valentin se ni dolgo pomišljal. „Jaz ne vem, gospodična, ali si smem prisvajati toliko razumnosti o tej stvari, kolikor mi je vi tako prijazno prisojate. Sklicaval bi se zopet na tujce, ki so prehodili mnogo sveta in trdijo, da ni v nobenem mestu videti toliko ženske lepote vkup kakor na Dunaju; toda vi hočete slišati mojo sodbo." „„Da, vašo sodbo, gospod Sódnik, govorite!"" „Jaz sem bil še malo po svetu, zato ni, da bi razsojal, ali Dunajčanke res v lepoti presegajo vse druge ženske na svetu. To pa moram reči, da so zares lepe; jaz si skoraj ne morem misliti lepših; težko je reči, katere so lepše, žene ali dekleta. Kak poleten večer na „ringu", v mestnem parku, v „pratru", ali pa tudi kako lepo zimsko popoldne —— to vam je prava „galerija" raznovrstnih lepot od zlatolase, modrooke, nežne severjanke do ognjevite rojakinje južnih krajev." „Glejte, glejte, gospod Sódnik; tako vnetega vas nisem še nikoli videla, tako navdušeno niste še nikdar govorili, tudi ne o —— pečenem zajcu!" To je bilo malo na debelo povedano; ali bodimo pravični: nobena ženska, mlada ali stara, bodi si še tako pametna, ne sliši rada, da moški tako navdušeno govori o ženski lepoti, razen o njeni. Pristaviti moramo tudi še to, da je velik razloček, kako se kaka beseda govori in kdo jo govori. Te besede niso prišle iz nežnih ustec lepe Olge tako trde, kakor se morebiti bero. Kdo ve, kako bi ji bil Valentin odgovoril, ali Olga mu ni dala časa, in to je bilo pametno. „Ko bi bila jaz omožena, ne smel bi moj mož nikdar na Dunaj, kjer pravite, da je toliko lepot; to mora biti strašna nevarnost." „„Kdor ima tako ženo, gospodična Olga, temu ni nobena ženska nevarna; vam bi bilo lahko držati ga doma; nikamor bi si ne želel od vas. In ko bi tudi šel kedaj na Dunaj, saj bi ne hodil brez vas."" „Da bi jaz kedaj Dunaj videla! Rada bi ga res, ne tajim; ali tega veselja ne doživim, prej sodnega dne! Kolikokrat sem že prosila in nagovarjala očeta! Ni jih omečiti, na to uho so gluhi; vesela moram biti, da me vsako leto enkrat vzemo s seboj v mesto; ali kaj je naše mesto proti Dunaju? Oh!" „Jaz pa menim, gospodična, da vam ne bode treba dolgo čakati, samo treba, da hočete odločno." „„Kako to?"" „Moža si je treba izbrati, moža!" „„Izbrati! To se kar tako izbira! Vi ste poredni, gospod Sódnik! Kdo bi pa hotel takega dekleta, ki ni ne meščanka ne kmetica?"" „Na vaše zdravje, gospod Sódnik," oglasi se v tem imenitnem trenutku gospod davkar, ki je bil med tem pogovorom prinesel boljšega vina na mizo. „„Na vaše, gospod davkar, in vaše ljubeznive družine!"" odzdravi mu Valentin. Davkar je bil natočil vsem male kozarce; vsi so pili, tudi Olga in Irena. Dolgo časa so potem še skupaj sedeli in se razgovarjali o raznih stvareh. Valentin je bil nocoj posebno dobre volje, ljubezniv in gostobeseden, da ga je bilo veselje poslušati. Govorili so vsi vprek brez posebnega reda; še davkar sam se je vtikal v pogovor; dobro vino mu je bilo razvozlalo jezik. Tudi Irena je bila nenavadno zgovorna. Valentin jim je pripovedoval o Dunaju, kako tam ljudje žive in se kratkočasijo; govoril jim je o glediščih, plesih in besedah, o galerijah, palačah in vrtovih. In znal je lepo govoriti. Pozno je že bilo; mladi ljudje niso bili zapazili, da je gospod davkar zakimal; žena ga je zastonj drezala. Ko slednjič mož celo precej glasno zasmrči, izprevidi Valentin, da je čas vstati in se napotiti domov. == VI. == Bližal se je čas, ko je bilo Valentinu zapustiti očetov dom, prijazno davkarjevo družino, vse znance in prijatelje ter odpotovati v dalnje, tuje mesto. Kako težka je ta ločitev mlademu učencu, zlasti ako je ubožen, in slovenski učenci navadno niso bogatini! V najlepšem času, ko je vse drevje polno lepega, zrelega sadja, ko se v vinskem kraju bliža vesela trgatev, ko se po njivah pase in kuri, vriska in poje, ko je povsod vsega obilo; ravno sedaj ga kliče neizprosno povelje, stroga dolžnost v dolgočasno mesto, v tesno, zatohlo izbico, kjer mu bo treba pri knjigah sključenemu tičati, učiti se mnogo, a malo jesti! Vsega tega se ni bilo bati našemu Valentinu; rad je bil nekoliko časa doma, kjer ga je vse rado imelo, vse mu streglo; ali tudi v mestu ni pogrešal ničesar; stradati mu ni bilo treba, zato je oče skrbel; za razveseljevanje in zabavo je znal skrbeti sam in z ukom si ni preveč belil glave. Ločitev od očeta in matere, od bratov in sester res človeka malo boli, ko se roke podajejo, ko se morebiti tudi kaka solzica obriše — ženske so mehkega srca — ali to se hitro prebije; sede se z očetom na voz, oče poči z bičem in voz zadrdra po gladki cesti. Če se tudi obrneš nazaj, prah za vozom ti zakriva pred hišo stoječe domače ljudi: e kaj, saj so vsi krepki in zdravi, in predno mine leto, se zopet vidimo! Ali kaj pa Olga, Irena, ali pa more biti še kje kako drugo mlado žensko lice? Ali se ti ne bo po nikomur tožilo, Valentin? Nekoliko časa morebiti; dolga je pot do Dunaja, kraji so res prijetni, ali Valentinu že znani. Ko človek sedi tako sam v vozu, prihaja mu na misel to in ono; zakaj ne tudi podoba lepega dekleta, ki je bila tako prijazna ž njim, ki se je tako žalostno držala, mu tako gorko stiskala roko pri odhodu! Ali ko ga objame zopet velikega mesta hrupno življenje, mu izgine prijazna podoba skoraj iz spomina. Valentinovo srce ni poznalo prenapete sentimentalnosti; on se je veselil svoje srečne mladosti, brezskrbno je užival življenje, in kje bi se tako lepo živelo in uživalo, kakor v sijajnem velikem mestu! Valentinovo geslo je bilo: „Danes tukaj, jutri tam". Povsod sije solnce, povsod je veselih ljudi, povsod lepih deklet in kratkočasja. Olga, Irena! Prijetna igrača ena in druga; zakaj bi ne bil prijazen ž njima, ali precej resno ljubiti, zavezati se za življenje, ko je človek še tako mlad, to bi bilo nespametno, in mladi Sódnik je bil pameten. Težko je vrabca ujeti; nastavi mu zanke, natrosi vmes svetločrnega prosa ali rumene pšenice; blizu ga ne bode; ali pa prileti, previdno pohodi zanke, da mu niso več nevarne, nazoblje se zrnja in potem veselo odleti; to je: vrabec zna živeti. Prebrisana mati si, gospa davkarica, ali s takim ptičem boš imela križ in težavo, če se morebiti kaj posebnega ne pripeti. Iz tega, kar smo rekli, je razvidno, da ni šlo Valentinu slovo nikdar ne vem kako do srca, tudi zdaj ne, ko je četrtič odhajal na Dunaj. Gospoda iz trga je imela navado praznovati Valentinov odhod zvečer v veseli družbi pri vinu. Tudi letos so se bili zbrali pri Korenu pred odhodom tisti večer, sami moški seveda; ženskim to ni spodobno; od njih se jemlje slovo na domu, od vsake družine posebej. Gospod okrajni sodnik je bil nocoj posebno dobre volje. Majhen možiček, sivolas, dasi še v najboljših letih, s črnkastimi, kratko pristriženimi brkami pod precej krepkim nosom, je bil ta okrajni sodnik vesten uradnik, blaga duša, vesel družabnik. Ko je bil pred nekimi leti prestavljen tja nekam na Gorenjsko, kaj store kmetje? Pomenijo se, izvolijo troje mož in ti gredo naravnost v glavno mesto, „da ga prosijo nazaj", in res so ga izprosili. Prihodnje leto že se vrne na svoje prejšnje mesto, a ne sam, kakor je bil odšel; ženo je pripeljal s seboj. Stara ni bila ta žena, ne grda, vendar se je začelo kmalu govoriti, da zakon ni posebno srečen. Škoda dobrega moža; zares dober mož je bil ta okrajni sodnik, žena ne tako. Nekako nepriljudna, osorna je bila, tudi s svojim možem; on jo je rad imel, prav iz ljubezni jo je bil vzel; upal je, da bode imel lepo domače življenje na stare dni. Motil se je mož; vendar tiho in mirno je prenašal svoj zakonski križ, kakor se spodobi blagemu možu: najboljšemu prijatelju se ni nikoli pritoževal. Žena ga je imela v strahu; zdaj ni smel več pohajati, koder se mu je ljubilo. Tolikanj bolj dobre volje je bil, kadar je prišel zopet v družbo z njenim dovoljenjem, ali pa proti njeni volji, to se ni vedelo. Tako je bil tudi nocoj dobre volje, mladostno razposajen pri Valentinovi odhodnici. Valentina je posebno rad imel, vabil ga je tudi večkrat na dom, a Valentin ni rad k njemu zahajal; z njegovo gospo sta se gledala nekako pisano; ona je rada pikala in on ji tudi ni dolžan ostajal; moža pa so veselili ti nedolžni prepiri. Zdaj ni bilo žene zraven in to je bilo dobro. Ko se je bil mož že nekoliko razgrel, začel je z Valentinom mnogokaj govoriti, česar bi žena ne bila smela slišati, morebiti tudi najboljša žena ne. Spominjal se je lepih časov, ko je bil on na Dunaju; spominjal se je mnoge deklice, ki je zdaj pač že postarna ženica, ako še živi; pravil je, kako so razgrajali in rogovilili po Dunaju, on najhuje. A reči moramo, da mu niso vsega verjeli, kar je pripovedoval; v takih pogovorih, v veseli moški družbi se vsak mož, bodisi sicer še tako moder, rad malo širokousti — človeška slabost, vsakemu znana, kaj bi jo tajili! Tudi gospod pristav je bil glasan; ker je videl postarnega gospoda svojega višjega tako veselega in razposajenega, postal je tudi on gostobeseden; tudi on se je spominjal dunajskega življenja; naročal je celo Valentinu, naj pozdravi to in ono, ko pride na Dunaj, kar pa ne verjamejo, da bi bil Valentin storil. Najmirnejši med njimi je bil gospod davkar, on ni nikoli videl Dunaja! Ko se je čas že bližal polnoči, je začel okrajni sodnik dajati za vino, da se je vse cedilo; Valentin mu nocoj ni smel braniti, a storil je tudi on svojo dolžnost. Koren je pridno vina nosil, Jerice ni bilo blizu. Vesela in glasna je bila družba, a prepira se nocoj ni bilo bati. Pelo in govorilo, ali že bolj kričalo je vse vprek, bilo je tudi nekaj nižjih uradnikov zraven. Trkali so s kozarci, bratovščino so pili, se objemali in sezali si v roko; vse je bilo ginjeno, celo solze so si brisali; seveda take solze niso kdo ve kaj prida; tudi se prav ne ve, kje imajo svoj vir, v žalosti, v veselju ali —— v vinu! Da vse povemo: ko so se pozno po noči peljali domov, so vriskali in ukali kakor vaška mladina; zakaj bi ne bila tudi deželna gosposka kedaj vesela! Drugi dan popoldne je bilo vse pripravljeno za odhod; voz je že stal na dvorišču, samo napreči je bilo še treba. Vse je bilo nekako tiho po hiši in po dvorišču. Sódnikova mati, navadno že ne posebno vesela, je bila zdaj še bolj molčeča in otožna; zdaj pa zdaj si je obrisala skrivaj solzo iz očesa. Valentin je bil šel po kosilu z doma ali po kakem opravku ali pa samo na izprehod. Mati ga je ves čas tako malo videla doma in še danes, zadnji dan, je tako malo govoril z njo. To je ženo pač nekoliko bolelo, ali tožila ni; vajena je bila na skrivnem trpeti. Andrejček in Zalka sta bila na dvorišču pri vozu; deček je ogledaval in poskušaval to in to, ali je vse v redu; vrtil je kolesa, ali so dobro namazana, privzdigaval je zdaj prednji, zdaj zadnji konec, skakal na voz in poskušaval, kako se sedi. Govoril ni nič, tudi on je bil videti slabe volje. „Nu, Drejče!" ga vpraša Zalka, „zakaj pa nič ne poveš? Kaj so dejali oče, ali te vzemo s seboj?" „„Ej, kaj bodo dejali!"" odgovori ji bratec precej nejevoljno. „„Obregnili so se nad menoj, da se naj poberem. Kaj sem pa hotel! Oče so danes slabe volje, Bog ve, kaj jim je? Vselej, kadar pride tista rogovila rogovilasta, tisti Nósan k njim, gre vse narobe. Jaz tega človeka kar videti ne morem; ko bi bil jaz oče, izpokal bi ga iz hiše, da bi ga ne bilo nikoli več nazaj. Bog ve, kaj imata zopet danes. V očetovi sobi sta, pa neke papirje pregledujeta in premetavata. Oče so strašno hudi, jeze se, vpijejo in kolnejo, da je strah. Slišiš?"" In res se je vpitje slišalo z gornjega konca hiše notri doli na dvorišče. „Pojdiva na vrt, Drejče, mene je tukaj strah!" reče deklica svojemu bratu ter ga prime za roko. „Glej, Nósan gre doli; da bi ga le sem ne bilo, teciva!" Nósan ni šel na dvorišče, zavije naravnost proti vratom, in korači urno ven na cesto. Čez nekaj časa pride Valentin. Ko zagleda voz na dvorišču, obstoji, potem se mu bliža počasi. S komolcem se vpre na voz in polglasno sam s seboj govori: „Zadnji čas je zdaj; na potu bi bilo prepozno. Biti mora! —— E, kaj se mi pa more zgoditi? Pojmo!" Rekši se napoti gori proti očetovi sobi. Vse je kazalo, da mu ta pot ni prijetna. Sódnik je bil sam v sobi; sedel je na mizo naslonjen, polno listov je bilo okoli njega. Ko zasliši Valentina, obrne se proti njemu. Valentin je takoj izprevidel, da bi ne bil mogel priti v neugodnejšem trenutku. Ali poskušati je bilo vendar treba. „Kaj bi rad, moj sin?" ga vpraša oče. Njegov glas ni bil nepriljuden, še celo nekako mehak je bil; dober začetek! „„Danes torej bo treba odriniti, oče,"" odgovori mu sin, ne vedoč prav, kako bi začel. „Vse je pripravljeno, ali si tudi ti že gotov?" „„Poslovil sem se povsod; moje stvari so tudi zložene; vse je v redu, samo še nekaj —— neko prošnjo imam, oče!"" „Govori! Saj veš, da ti storim rad vse, kar morem." „„Kaj bi vam razlagal, saj veste, oče, slišite in berete, da je zdaj na Dunaju velika draginja; vse se podražuje od dne do dne, hrana, stanovanje, obleka!"" „Torej meniš, da boš odslej več potreboval, Valentin? Ali veš, tudi pri nas gre trdo za denar; časi niso več, kakršni so bili nekdaj. Vendar govori, koliko pa, koliko, če že ne moreš res več izhajati s tem, kolikor sem ti do sedaj pošiljal?" „Ne, oče, prizadeval si bodem, da ne bo treba. Nekaj drugega vas moram prositi, oče! Težko mi je, toliko ste že potrosili zame; ali kaj hočem, sila kola lomi. — — Nekaj dolga imam na Dunaju, oče!"" „Dolga? —— Zakaj mi pa nisi prej povedal? To ni dobro, da začne človek že mlad dolgove delati, sin! To ni dobro, verjemi svojemu očetu, on ve, kaj so dolgovi!" Tako ni Valentin še nikoli slišal svojega očeta govoriti. Raje bi bil videl, da bi se oče jezil; ali tako mirno je govoril in tako žalostno! Valentinu je bilo nekako tesno pri srcu. „Kako pa vendar to, da si dolgove delal; zakaj mi nisi raje precej pisal?" „„Začetek je bil ta, da sem nekim prijateljem in znancem posojeval; vi ne veste, oče, koliko je siromaštva med našo mladino na Dunaju! Dobrega srca sem; če me kdo prosi, ne morem mu odreči."" „To je prav, da je človek dobrega srca, da pomaga potrebnim, ako more. Ali čez svoje moči se ne sme, gledati je treba, da se daje samo takim, kateri so zares potrebni in vredni in da tudi vrnejo, kadar morejo. Bojim se, da si bil malo lahkomiseln, sin; to ni dobro!" Valentin je molčal, nič napak mu ni bilo, da ga je oče karal in svaril; sedaj prvič, zakaj ga ni prej nikoli! „Kdo je pa tebi posojal?" „„Vi ne veste, oče, kako lahko se na Dunaju dobiva na posodo; kakor hitro vidijo, da je človek iz premožne hiše, in to precej spoznajo, prav vrivajo mu denar, na dom mu ga nosijo, seveda ne iz krščanske ljubezni, obresti so oderuške! Jaz sam ne vem, kako sem tako nagloma tako globoko zagazil."" „Koliko pa je dolga?" Zdaj je bilo treba poguma. „„Pet sto!"" Ko je treščilo, nastane mir nekoliko časa. Oče je dolgo molčal; potem reče mirno, a tehtno: „To je mnogo denarja, sin!" „„Samo še sedaj, oče; samo sedaj še mi pomagajte. Besedo vam dajem, da je sedaj zadnjič; nikoli več ne bodem tako lahkomiseln, oče!"" Sódnik vstane ter začne hoditi po sobi; to ni obetalo nič dobrega. Čez nekaj časa obstoji pred sinom, rekoč: „Kaj pa, ko bi ti dejal, da nimam toliko gotovine pri domu!" Takega ugovora se Valentin res ni nadejal. Vendar hitro si pomaga: „„Če nimate, pa lahko dobite, oče!"" Nič odgovora; Sódnik stori zopet nekaj korakov po sobi, potem se ustavi, kakor prej, pred sinom: „In če ti rečem, da ne morem dobiti!" Te besede so Valentina zares prestrašile; vendar nekoliko se potolaži, ko oče pristavi: „Pri tej priči in toliko dobiti! Kje in kako?" Valentin ni vedel, kaj svetovati očetu, in ko bi bil vedel, to se vendar ne spodobi. Mislil si je: Zakaj nisem prej razodel očetu, kje me čevelj žuli! Nekoliko časa oba molčita. Valentin je stal, oče je hodil po sobi. Kdor bi bil zdaj opazoval Andreja Sódnika, bi bil lahko videl, da je možu hudo pri srcu, da se sam s seboj bori, ali bi molčal ali govoril. Čez nekaj časa gre ter pogleda skozi vrata, da bi kdo ne poslušal. Potem zapre vrata ter veli sinu: „Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram s teboj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že predolgo molčal." Valentin sede, oče primakne svoj stol k njegovemu, potem začne: „Vedi, sin, da ni vse tako, kakor ti misliš; mlad si še in ne veš, kaj so skrbi. Odganjal sem ti jih, dokler sem mogel, kakor mati otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj so skrbi, dasi ti ni do zdaj nikoli kazal žalostnega lica. Ne bodem ti našteval, sam dobro veš, kaj sem storil zate, za vse svoje druge otroke skupaj ne toliko; in to morebiti ni bilo prav. Ali kar je, to je. Kar sem storil, storil sem ti rad, ničesar ti ne očitam. — — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko. Časi so se spremenili, Valentin! —— Poglej ta pisma. Ne brani se, jaz hočem, da vse veš." Valentin pogleda ona pisma in obledi. „Zdaj veš, česar še tvoja mati ne ve; in to še ni vse. Pestili so me, prodal sem gozd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odmašil, žalostno gospodarstvo! In zdaj me za drug dolg terjajo, jaz sam ne vem, kaj bo. — Toliko dovolj za sedaj; hudo ti je, vidim; nerad sem te žalil, ali moral sem govoriti, da bi mi kedaj ne očital, zakaj sem molčal. Tako še s tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slišal, ohrani zase, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti se vendar še kako izkopljemo, dasi zdaj še ne vem, kako. Pameten bodi, sin; uči se pridno, da dobiš skoraj službo, da prideš pod streho, predno prihruje huda ura. Za zdaj bodi miren; kolikor bodeš potreboval za prvi čas, dobiš; za tvoj nesrečni dolg bodem skrbel, da ga skoraj poravnaš. Več ti ne morem obljubiti. Pojdi, poslovi se, čas je, da odrineva skoraj." Molče odide Valentin. To je bila danes žalostna ločitev, da še nikoli ne tako. Na večer sta oče in sin veselo drdrala proti mestu; to je: vesel je bil edini lisec, ki je dirjal po gladki cesti, da so ga komaj pete dohajale. Oče in sin sta vso pot malo govorila. Valentin je bil zamišljen, po ušesih so mu zvenele, recimo tudi v prsih so mu odmevale žalostne besede matere, ki jih je govorila sinu, ko mu je podajala roko in brisala si oči: „Zdrav ostani, Tine! Bog ve, ali se bodeva videla še kdaj; ne pozabi Boga in spomni se včasi svoje uboge matere!" == VII. == Na tihem je trpela Sódnikova gospodinja. Skrbno njeno oko je videlo skrivne poke, katere so se kazale tu pa tam po veličastnem poslopju lepe Sódnikovine; majali so se mu prej tako krepki talni stebri; v strahu in trepetu je pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vse zgrudi in razruši. Molče je trpela, molče izpolnjevala svoje težke dolžnosti. Žena, pravijo, podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo resnice. Kaj pomaga možu, naj se še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, katera vse, kar je nanesel, skrbno hrani in umno ureja, da se množi, rase in lepo vzhaja kakor kvas na gorkem! Najpridnejši gospodar se slednjič utrudi, naveliča se dela, ako vidi, da ni blagoslova pri hiši, da vse narazen leze, gine in se taja kakor sneg spomladi; ako nima prijetnega, mirnega doma, da se odpočije po trudu in skrbeh viharnega dneva. In kar je najimenitnejše, kdo naj mu skrbi za otroke doma; kdo naj pazi na nje, hrani jih, uči in odgojuje, da mu bodo na veselje sedaj, na čast, tolažbo in podporo v starih letih? Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske žene. Blagor možu, kateremu je sreča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor on svoje; lajša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, če mu jih tudi ne nasiplje s cveticami. Vesel je naj bode, časti jo naj in ljubi; ravnopravna mu bodi; nikdar naj iz gole oblastnosti in samoglavnosti ne seza v njeno področje; naj ji zaupa vedno in povsod, kakor ona njemu. Nikdar naj je ne žali brez potrebe, vedro naj bo njeno čelo, jasno njeno oko, da razliva blagodejno svetlobo, radost in zadovoljnost po vseh obrazih, po vsi domačiji. Pomisli naj, da mu podpira tri hišne ogle res, a tudi samo tri; da more hiša stati, treba tudi četrtemu podpore, in tega more in mora podpirati sam gospodar. Liza Sódnikova je bila iz ubožne hiše. Andreju ni bilo treba gledati na premoženje, ko se je ženil; lepo ženo je hotel imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred svetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa žena; to troje se lepo ujema, to je bilo po Sódnikovem srcu. In vse to troje je zdaj imel. Lepa je bila Liza, da je slula, lahko se reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne samo lepa, bila je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen — poleg vse svoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemurna. Ali ni sama vedela, kako je lepa, kar je težko verjetno, ali je pa tako malo čislala telesno lepoto: gotovo je to, da ni kazala nikoli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar se ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojem vedenju in govorjenju, v hoji in noši neki prirojen, plemenit ponos, ki je lahko doma v nizki koči kakor na gosposkem dvoru. Ali v tem ponosu ni bilo čisto nič neprijetnega, odurnega; tako lepo ji je pristojal, da bi si je človek ne bil rad mislil drugačne. Čudno in vendar resnično: tak ponos ni v nikakem nasprotju s pravo skromnostjo; reči bi se smelo skoraj, da sta si brat in sestra, tako lepo se zlagata. In tako je bilo v resnici pri Sódnikovi nevesti. Ta ponos ji je pa bil tudi dobro orožje, katero jo je branilo mnogoterih sitnosti in nadležnosti, ki se tako rade bližajo lepi ženski, bodisi dekletu ali pa tudi zakonski ženi. Nenavadna ženska lepota hudim jezikom pa osam zrelo medno jabolko — to je objedanje in glodanje! Lepa Liza, prej ubožno dekle, zdaj bogata žena Sódnikova je imela mir, dasi je povsod hudih jezikov dovolj kakor osa — s tem je vse rečeno. Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sódnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bil je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sódnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Če je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona v svojih, tako je bil mož svoboden v svojih naredbah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu: kaj se govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko jo je zavrnila, rekoč: „Moj mož že ve, kaj dela." In take žene bi človek ne bil vesel? Štiri in dvajset let sta tako v miru in zložnosti vkup živela. V prvi polovici te dolge dobe je vedno solnce sreče sijalo na Sódnikovo domovje; a sčasoma so se začeli prikazovati in vzhajati oblaki ob robu obnebja; sivi oblaki, ki so se množili, gostili, slednjič prevlekli vse nebo; grom se je čul izza gora; vihar je šibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas se je bilo bati hude ure. Sódnikova žena je vse to videla; čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je molčala. Vendar zamolčati ne smemo, da je imela trenutke, ko so ji vstajali mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav ravnala, da ni poslušala dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila predenj, lepo ž njim govorila, prosila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler je še čas, s poti, katera vodi v gotovo pogubo, morebiti? Ne, Liza je poznala svojega moža, njegovo oblastnost in trmoglavost; razdražila bi ga samo, morebiti bi bilo potem še huje. Andrej Sódnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji ženi ne; morebiti nji najmanje! Imela je samo enega človeka na svetu, kateri je vedel, kaj trpi; ž njim je govorila, njemu je potoževala, kadar ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bolečine; ta je bil njen sin Matija. Matija ni bil podoben svojemu očetu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varčen; kakor hlapec se je. trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapec, samo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič je bil Matija; vedel je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se bliža, kaj mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne predrugači, ako se ne zgodi kako čudo. Ali pomagati tudi on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka skrbnost in pridnost odvrniti preteči propad, tedaj bi bilo vse dobro; toda Matija je predobro vedel, pregloboko čutil, da je vse njegovo prizadevanje kaplja na razbeljeno železo! Kaj pomaga kopati in vodo na jez napeljavati in nabirati, ako je zatvornica vedno odprta! In zatvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi zinil kako svarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme — ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti — sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet? Vendar tako potrpežljivo kakor mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu je ušla včasi kaka huda, srdita beseda; ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se je tako izpozabil; tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sta tako govorila, bila sta vedno sama. Ana je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru. Bilo je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sódnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomer ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nósan, hudobni duh Sódnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivne pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. Nósan ni bil zdaj več tako pohleven in potuhnjeno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, da pojde sam k očetu, ako se ona ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela početi uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se ojunači ter sklene iti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobi. Mož se začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo ogovori: „Kaj bi rada?" „„Andrej!"" začne žena, položivši mu roko na ramo; „„koliko let živiva že skupaj?"" „Jaz ne štejem let, nimam časa, dolgo se mi že zdi." „„Štiri in dvajset let, to je lepo število v človeškem življenju."" „Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?" „„Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta čas?"" „Če nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš." „„Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?"" „Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj?" „„Morebiti ni bilo prav, da se že nisem prej."" „Žena!" „„Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. —Težke skrbi imaš, Andrej!"" „Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje." „„Kaj sva si obljubila pred oltarjem?"" „Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!" „„Andrej, ali nimaš res nič zaupanja do svoje zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?"" „Jaz nisem vajen tožiti." „„Umičeš se mi; ali povem ti, da ne pojdem odtod, predno mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!"" „Pravica? Ti imaš kako pravico? Kdo ti jo je pa dal? In če se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela škopnika pod životom, kje imaš ti pravico se pritoževati? Kaj si mi prinesla v hišo?" Tega se Liza ni nadejala; prvič je zdaj slišala to besedo; kakor meč ji je segla v srce. Dolgo časa molči opirajoč se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da se je prenaglil; grdo, nemoško je bilo tako očitanje; sram ga je bilo, zato izpremeni glas ter govori: „Ali sem ti kdaj očital, da sem te vzel, kakor si bila? Ali si bila zato meni spoštovana? Ali si česa pogrešala do sedaj, kaj?" „„Ti me ne umeješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim se ne dela, ne stradanja, ako treba; in če bodem morala na stare dni iz hiše, v službo pojdem, za deklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim, ne zase!"" Mož nič na to. Čez nekaj časa povzame zopet žena besedo: „Ali smo res že tako daleč, Andrej, da ni več pomoči?" „„Kaj ne bo pomoči! Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta me pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že zopet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, od tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!"" „Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič s teboj govorim in morebiti zadnjič; zdaj moram vedeti vse. —— Koliko je tistega dolga?" „„Moja skrb; saj sem ti rekel, da tebe ne potrebujem."" „Ne govori tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla jaz nič pomagati; moja dolžnost je, storiti kar morem. Glej, rada dam vse, kar imam; vzemi in prodaj vse, kar si mi kdaj dal in nakupil, zlatnino in srebrnino in praznična krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj vse, samo da se rešimo iz te stiske. Kaj bi počela s to ničemurnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!" To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan, tako v srce zadet, se spne po koncu kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sódnik. Od jeze bled se zadere nad ženo: „Zdaj sem pa sit tega moledovanja, zadnjikrat: Pojdi!" „„Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omeče?"" In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je še bolj razkačilo. „Se tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim." „„Tepel me pa menda vendar ne boš!"" „Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!" „„Moj Bog, moj Bog!"" V tem trenutku se odpro vrata; Matija viharno vstopi; pri vratih je poslušal. Ko je slišal zadnje besede, ni se mogel več zdržati; moral je materi na pomoč. Ko ga oče zagleda, zagrmi nad njim: „Zdaj pa še ti! Ravno prav si mi prišel, paglavec! Tebi tudi ni nekaj prav, ki tako potuhnjeno hodiš. Zgovorila sta se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!" Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Bridko reče očetu: „Bog ve, kdo je tu gospodar!" „„O tako, mladič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?"" „Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!" „„Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! ti nisi in ne boš nikdar!"" „Vi tudi ne; saj bo skoraj vse prodano, beračit pojdemo po svetu." „„Zdaj sem še jaz tu gospodar, jaz, Andrej Sódnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti: Poberi se odtod, iz moje hiše! Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi ne prideš več pred oči! Ako te jutri zjutraj zagledam, spodim te s palico kakor psa od hiše. Ti še ne poznaš Andreja Sódnika. Bog ne daj, da se srečava. To je moja zadnja beseda!"" Rekši vzame klobuk in odide. == VIII == Pozno ponoči je že bilo, ko je Matija, pripravljaje se na pot, zbiral in skladal svoje stvari; najpotrebnejše obleke je hotel vzeti seboj samo toliko, kar je lahko v roki nosi popotni človek. Peš bode popotoval Sódnikov sin, dasi je voz in konj na izbero pri hiši. Jutri zjutraj pred dnevom zapusti očetov dom; kakor hlapec, ki gre iz službe, pojde iz domače hiše; da bi ga le nihče ne videl, srditemu očetu ne sme pred obličje! Sódnik je bil z doma, kakor po navadi; vse je bilo mirno po hiši. Razen matere ni vedel nihče, kaj se je godilo med očetom in sinom. Vsi so mirno spali, samo mati ni mogla zatisniti očesa. Matija je bil že skoraj zvršil svoje žalostno delo, ko se odpro vrata ji vstopi mati. Vsa objokana sede poleg njega na stol. Čez nekaj časa izpregovori in reče žalostno sinu: „Torej je sklenjeno, ti moraš iti?" „„Saj poznate očeta!"" „O kaj pa da ga poznam, da bi ga ne tako!" „„Ne žalujte, mati!"" „Ti pač ne žaluješ, tako z lahkim srcem odhajaš!" „„Kaj sem pa dobrega imel doma? Očetu sem trn v peti, hlapca imajo raje; iz njih ust nisem čul prijazne besede, kakor da bi jim bil ne vem kaj storil."" „Saj ti tudi nisi bil nikdar prijazen ž njim." „„Mati, jaz se ne morem prijaznega delati, ako nisem; če ne smem govoriti, kakor mislim, raje molčim; zato sem molčal, dokler sem mogel. Ali ko sem po nesreči blizu prišel in slišal, kako so z vami ravnali, tedaj nisem mogel več molčati; in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi prej ali pozneje."" „Ali pomisli, da je vendar le tvoj oče; sin mora potrpljenje imeti z očetom."" „„Če nisem prav storil, Bog mi odpusti; ali jaz nisem mogel drugače, mati!"" „Misel je bila dobra, ali to ga je le razdražilo; bojim se, da bo zdaj še huje." „„Jaz ne mislim tako, mati, in to je moja tolažba; morebiti jih pa ravno to strezni, da se zavedo in spoznajo, kam so zagazili."" „Bog daj, da bi bilo tako, ali jaz imam malo upanja. Zdaj, ko pojdeš ti, zdaj ga ne bo nič več držalo, zdaj pojde vse narazen. Sama bom zdaj, čisto sama in zapuščena, brez pomoči, brez podpore, sirota!" In uboga žena se hudo zjoka. Sin jo tolaži: „Ne jokajte se, mati! Kaj menite, da je meni tako lahko pri srcu? Ali zdaj ni drugega; jaz moram iti, umakniti se očetovi jezi." „„To vidim, ali kaj misliš početi, kam se obrniti? "" „Najprej pojdem v mesto; tam se že dobi kaka služba, saj sem se nekaj učil in dela se ne bojim in se ne sramujem nobenega, da je le pošteno. Zame se ne bojte, mati; brez skrbi bodite, Bog ve, kje človeka sreča čaka." „„Ali kaj bo tvoja mati! O ko bi ne bilo otrok, vse bi pustila tudi jaz in šla bi s teboj po svetu. Tako pa moram ostati in trpeti."" „Potolažite se, mati, saj se ne ločiva na večne čase. Bog ve, morebiti se skoraj kaj premeni; mogoče, da me pokličejo oče sami domov, ko se jim poleže jeza. Sódnikov sin pri tujih ljudeh za hlapca, to jim bode strašna misel, meni ni to nič strašnega." „„Ali imaš za pot in da se preživiš, dokler ne dobiš kakega zaslužka?"" „Do mesta ne potrebujem ničesar; in ko bom tam, dalje me ni skrb." „„Ali nekaj moraš vendar imeti za potrebo; gotovine ti ne morem dati, a dam ti, kar imam. Na, tu je nekaj zlatnine in srebrnine; Sódnikova pozdaj ni, da bi nosila ali pa tudi samo hranila take ničemurnosti; kaj bi mi rekli ljudje? Vzemi in prodaj vse; kolikor potrebuješ, hrani zase, drugo mi pošlji; pripomoči moramo vsi, kolikor kdo more, da se poravna dolg. Rada bi ti dala tudi vsa svoja praznična krila, da jih vzameš seboj in prodaš v mestu, meni jih ni potreba; ali tako te ne morem obložiti, da bi bil kakor tovorna žival; pojdem pa sama v mesto, brž ko mi bo mogoče, in tam se zopet snideva."" „Mati, vi ne veste, kako mi je hudo, da moram kaj takega slišati; tako daleč smo prišli! Vendar odsvetovati vam ne morem; storite, kakor se vam zdi, da je treba. Samo to vas prosim, ne silite me, da bi vam jaz to prodajal; prehudo bi mi bilo. Hranite vse skupaj, in ako že mora biti, ako pojdete res sami v mesto, naredite s temi stvarmi, kakor se vam zdi prav, jaz ničesar ne potrebujem, mati!" „„Kakor berač pojde torej Sódnikov sin po svetu!"" „Ne tako, mati! Kakor mlad, zdrav in krepak človek pojde vaš sin po svetu, s težkim srcem pač, da vas mora tako zapustiti, a poln upanja, da se vse skoraj obrne na bolje." „„Bog daj, da se zgodi, kakor upaš, sin. Srečno hodi torej in Bog bodi s teboj povsod. Obljubi mi, da ne pozabiš nikdar in nikjer svoje uboge matere; obljubi mi, da mi boš zvesto in pogosto poročal, kje bivaš in kako se ti godi. Ne čakaj, da bi te oče klical; obljubi mi samo, da se vrneš, kakor hitro dobiš poročilo, da se je nekoliko potolažil, da ti ne brani domov!"" „Vse storim, kakor želite, mati! —— In zdaj pojdite mirno spat, pozno je že, potrebni ste pokoja. Z Bogom, mati!" „„Z Bogom, ljubi moj sin!"" Podasta si roko; nekaj časa tako stojita molče, potem mati odide. Žalostna ločitev, Bog jima daj veselo združenje! <center>***</center> Vse mirno je bilo po trgu, vse je še spalo, samo petelini so dan oznanjevali, ko je Matija odhajal. Krepko in urno je stopal s culo na palici čez ramo. Nikogar ni srečaval, nikogar dohajal, to mu je bilo po volji. Samo koncem trga je čepela stara ženica pred ubožno kočo ob cesti. Ko ga starka zagleda, pozdravi ga prijazno: „Bog daj dobro jutro, Matija! Kam pa, kam tako zgodaj in pa s culo na rami?" To vprašanje ni bilo posebno prijetno mlademu popotniku, ali kaj je hotel? Molčati ni mogel in legati se tudi ne; naravnost ji torej odgovori: „V mesto, strina!" „„Kaj praviš, v mesto?"" čudi se starka ter zmajava sivo glavo. „„V mesto, pa peš, Matija, peš?"" „Zakaj pa ne? dobre noge imam. Kaj pa vi tukaj tako zgodaj, strina?" „Solnca čakam, solnca, starost ne more spati; naduha me tare, naduha. —— Srečno pot torej, Matija, dobro opravi in srečno se vrni."" „Bog daj!" odgovori ji Matija ter zopet urno korači dalje. „„Dober človek ta Sódnikov Matija,"" govori starka sama pri sebi, ko je bil mladenič že daleč od nje; „„dober človek, ne tak, kakor je njegov oče; Bog mu daj srečo!"" Bilo je lepo jesensko jutro; solnce je bilo še za gorami, a na jasnem nebu je bledela luna, zvezde so bile že vse ugasnile. Debele rosne kaplje so visele po travi; in glej, zdaj se že lesketajo kakor biseri v prvih žarkih vzhajajočega solnca. Jutro, zlasti lepo jasno jutro ima neko posebno blagodejno moč do človeške duše. Ko mine na večer dneva luč, ko tihi mrak zagrinja trudno zemljo, vlega se prerada neka otožnost ubogemu človeku na srce; ko je vse tiho, zbuja se skrbi črv, ki je spaval v dnevnem hrupu, ter gloda in razjeda osrčje; kesanje se oglaša, bridki spomini vstajajo, obup se polašča zbegane duše. In celo ponoči! Noč ima svojo moč, nesrečno moč! Kako samega, kako zapuščenega se čuti bolnik v temni, tihi noči! A ko zasije belega dneva svit, splašijo se nočni strahovi, mora beži, ki je tlačila srce, up se povrača z blagodejno, čudotvorno svetlobo mladega dneva. Težko noč je imel Sódnikov Matija, skrbi mu niso dale pokoja; če je za nekaj časa zatisnil trudne oči, mučile so ga neprijetne, težke sanje. A zdaj, ko je stopal v čistem, krepkem, jutranjem zraku, ko je videl okoli sebe vse tako okrepčano, pomlajeno in prerojeno, oživljale so se mu telesne in dušne moči, širile so se mu prsi, prosto in krepko je dihal zdravo jutranjo sapo, tako nekako lahko mu je bilo srce, bistro oko mu je zaupno zrlo v prihodnost. Znana je stara, menda po vsem svetu razširjena vera, da ni dobro človeku, ko stopi zjutraj prvič iz hiše, zlasti ako gre po kakem imenitnem opravku, srečati staro žensko. Ta vera, ki se pač ni rodila kakor druge, enako pametne, v ženski glavi, gotovo ne v stari, ni se uresničila našemu popotniku. Sreča ga je čakala, veselje mu je bilo namenjeno, katerega se morebiti ni nadejal. Ko je stopal v klanec proti Prilesju, začne mu utripati srce. Cesta drži mimo Korenove hiše, vrata bodo že odprta; ko bi ga kdo videl, a kaj drugi? ko bi ga videla — ona! Ne, takega ga ne sme videti, kaj bi si mislila? In ko bi ga vprašala, zakaj gre v mesto, ali bi ji mogel, ali bi ji smel povedati resnico? Ne, ona ga ne sme videti! A vendar bi jo sam tako rad še enkrat videl, poslovil se od nje, tako rad! Sódnikov Matija je bil nekako čuden, poseben človek, malo podoben drugim mladim ljudem. Dasi tako veljavnega in vsaj na videz tako premožnega očeta sin, bil je skromen, resen in priden mladenič; delo mu je bilo največje veselje. V družbo svojih vrstnikov je redko zahajal, dasi bi bil lahko prvi med njimi. Bil je zdaj v letih, ko se začne mladi moški svet ozirati po dekletih. Saj mora mladega človeka, ko pride v leta, skoraj sram biti, ako nima svoje pipe in svoje izvoljene, kakor se ponaša vsak ž njo, ki ima le kolikor toliko ravne ude. Sam si vendar ne bo pripenjal cvetje za klobuk, ko gre v nedeljo k mašil Ko se zbirajo mladeniči zvečer pri vinu in se pogovarjajo o dekletih, vsi sami zmagoviti junaki, ali naj on sam tam v kotu tiči in molči, kakor da bi se zanj ne menila nobena? Kdo ima toliko poguma? Sódnikov Matija je imel ta pogum; on se ni nikoli ravnal po drugih. Mislil je tudi on, da se mu bode treba kdaj ženiti na očetov dom. Izbrati je hotel, kadar pride čas, nevesto, ki bo dobra gospodinja, pridna in varčna, ne glede na bogastvo ali na kako posebno, nenavadno lepoto; če bo poleg tega še čedna in bo kaj imela, tem bolje, a potrebno se mu to ni zdelo, zlasti drugo ne. In tako se je zgodilo, sam ni prav vedel, kdaj in kako, da mu pride na misel Seljanova Jerica. Ukrepal je in primerjal in zdelo se mu je, da bi ona utegnila biti prava. Ali kaj poreče oče? S to mislijo si ni Bog ve kako glave belil; saj še sam ni nič prav gotovega vedel. Rad jo je videl, to je bilo gotovo; in rad je mislil nanjo; ali do tega ni še bilo prišlo, da bi bil dejal sam pri sebi: Ta ali pa nobena! In vprašanje je bilo tudi še, kaj pravi ona. Prijazna je bila res ž njim, zdelo se mu je, da ni z nobenim tako; ali posebnega znamenja mu ni dala še nikdar, da ga rada ima, da si je njega izvolila. Z eno besedo: ljubezen do lepe Jerice je na tihem kalila v njegovem srcu, prave prilike ni bilo do sedaj, da bi bil spoznal in jasno se zavedal, kaj se godi v njem. In ta prilika se mu je bližala zdaj. Po nesrečnem prepiru s svojim očetom je imel glavo tako polno drugih misli in skrbi, da ni utegnil misliti na Jerico. Ali zdaj, ko se je bližal hiši, v kateri je prebivala, zdaj ko je bilo lahko mogoče, da bi se videla, jelo se mu je nekaj čudnega gibati v srcu; tako rad bi jo bil videl, saj je toliko časa ne bode; in bal se je zopet, da bi ga ona ne videla. Ta nasprotna čuta sta se borila nekoliko časa v njem; zadnjič sklene, da se hoče ogniti njenega pogleda; saj ji bo lahko pisal, ako bi je ne mogel pozabiti, in v pismu se lahko mnogokaj pove, kar se ne da tako z besedo, iz oči v oči. Ta misel se mu je zdela jako pametna. Ko pride torej do prvih hiš, krene s ceste na stezo, da bi šel za vasjo in potem krenil zopet na cesto. Steza je držala skozi vrte z zelniki in gredami za razno zelenjavo. Matija je imel danes —— kako bi dejali— — posebno srečo, ali nesrečo? Ko pride do sredi vrtov, nasproti Korenove hiše, koga zagleda? Jerica, zaradi rose podpasana, s koškom v roki je stala tu sredi gredice in nabirala zelenjavo. Še je bil čas, Jerica ga ni bila še zagledala, ker je bila pripognjena in v delo zamišljena; lahko bi se bil vrnil; ali mislil si je menda: Božja volja je, kaj bi se bal? In pogumno stopa proti nji. Ko je bil že tako blizu nje, da je čula njegove stopinje, dvigne deklica glavico in se obrne proti njemu kakor srna, ko jo kaj moti na paši. Matija je bil skoraj po nevedoma vzel culo z rame v levico, prijel palico z desnico, in se ji je tako bližal. Pogumno jo on prvi nagovori: „Dobro jutro, Jerica, tako zgodaj že po konci?" „„In ti, Matija,"" odgovori mu deklica, „„kam tako zgodaj?"" „V mesto!" Ko je videl, da se to deklici čudno zdi, ni čakal, da bi ga dalje vprašala; sam ji reče: „Da, v mesto; zakaj bi jaz ne šel kedaj v mesto, in zakaj ne peš, ako se mi ljubi?" „„Tod v mesto, zakaj ne po cesti?"" Zdaj je bil nekoliko v zadregi; prahu ni bilo še zdaj po cesti, in bližnja pot tudi ni bila okolo vasi. Resnice ji vendar ni mogel povedati, malo laži v taki sili in zadregi morda vendar ne bo toliko pregreha: „Lepša pot se mi je zdela po vrtih." Kdor ni vajen lagati, se mu pozna pri najmanjši poskušnji, da ne govori resnice. Matija je videl, da se deklici ne zdi prav verjetno, kar pravi. Da bi ne zabredel še globočje, ojunači se ter sklene razodeti ji vso resnico. „Veš kaj, Jerica, tebi povem, ravno tebi, česar nisem povedal nikomur. Z očetom sva se sprla, z doma moram, po svetu, sam ne vem kam, najprej v mesto." „„To je žalostno, Matija! Oče so hudi nate? Ne dado se pomiriti?"" „Naš oče so nagle jeze, odgovarjati se jim ne sme, in kar enkrat reko, to je kakor pribito. Čakati je treba, da se sami premislijo." „„In to sem zvedela zdaj, samo tako po naključju? To ni lepo, Matija! Ogibal si se me celo, kaj bi tajil?"" In Matija res ni tajil. Deklica se obrne hitro v stran, da si obriše skrivaj solzo iz očesa, potem mu pravi žalostno: „Mislila sem —— a zdaj vidim, da sem se motila! Ne smem te dalje muditi; z Bogom, srečno pot, Matija!" Poda mu roko, potem hoče oditi; ali Matija ji ne izpusti roke; tako se ne more od nje ločiti. „Ali si huda, Jerica?" vpraša jo čez nekaj časa. „„Kaj bom huda? Kaj si mi pa storil? Ne zameri, da sem tako govorila. Pozabi, kar si slišal; sama ne vem, kako je prišlo, kaj sem mislila; nič nisem mislila, vse je prišlo tako nagloma! Torej ne bodi hud, Matija, in — srečno pot!"" In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. „To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vrnem; drugega mi nimaš nič reči, Jerica?" Deklica molči. „Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali se me ne boš nič spominjala?" „„Kako bi se te ne? Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to mi je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti pravila?"" „To je vse, drugega nič? Torej pa že vidim, da moram iti —— tako —!" „„Matija! ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se —— " Dalje deklica ni mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, na glas se zjoka. Mladenič si ne more kaj: strastno jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasi spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila njemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem v srcu kalila. Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko; tako veselo in tako žalostno mu je bilo srce! == IX. == Človek naj ne obupa, dokler živi; kjer njegovo oko ne vidi več pomoči, rešenja; kjer sodi človeška previdnost, da je vse izgubljeno, zgodi se lahko in zgodi se cesto, da se hipoma vse zasuče, vse izpremeni. Gosti, temni oblaki krijejo nebo, a glej, kakor bi trenil, razdele se oblaki, solnce posije, sreče zorno obličje zasveti in zdajci je vse izpremenjeno. Sreča, ti skrivnostna, nedoumna moč, ti mogočna, samovoljna vladarica človeške usode, kolika je tvoja moč in oblast! Mi smo igrače v tvoji roki, igrače v roki svojeglave ženske. Ne po zaslugah, ne po vrednosti in potrebnosti, po svoji glavi deliš ti svoje darove. Brezsrčna si, neizprosna; materine solze te ne omeče; ne ganejo te zdihljaji otroka. Sovražna si poštenjaku, preganjaš ga vse žive dni; v sanjah ga slepiš, vodiš ga po sijajnih dvorih, kažeš mu svoje darove; a ko poseže željno po njih, zbudi se na svojem trdnem ležišču. Tega se okleneš, da se te ne more iznebiti, zvesto ga spremljaš po vseh potih; kar počne, vse se mu posreči; v zlato se mu izpreobrne vse, česar se dotakne; blago se mu naklada na blago; v svoji preširnosti trosi in razmeta svoje bogastvo; vse zastonj, kup mu rase in rase! In zakaj si mu naklonila svojo ljubezen? Ker ima gladko lice, medeno govorico, ker je beli dan zagledal v blestečem dvoru, ker se ti ljubi tako in ne drugače! Rodu za rodom v hiši si bila zvesta, slednjič se naveličaš te hiše, tega imena, obrneš se drugam in gorje puščaš za sabo. Ali ko misli človek, da si ga zapustila na veke, se premisliš, ako se ti zljubi, in vrneš se mu, ko se te je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda! razna imena, eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti? Tebe premišljevati ni dobro človeku; del bi slednjič križem roke in mirno bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi, boriti se ni s teboj! Celi narodi so se ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; neomajna postava jim je tvoja volja. In vendar ta vera ne more, ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem vse človeštvo! V trgu, v okraju, ki je prizorišče naše povesti, je bilo tisto pomlad po Matijevem odhodu vse po koncu. Nekaj nenavadnega, imenitnega se je vršilo. Ljudje so stikali glave in modrovali kakor nekaj let poprej, ko je bil počil glas, da se napravi železnica po tem kraju. Železnica! Kaj je to? Dolga vrsta voz, ki jih ne vlečejo ne konji ne voli, morda jih goni sam peklenšček, kali? In potem so ugibali, pojde li železnica skozi njih okraj ali se ga ogne? Sódnik je pač vedel, kaj je železnica, zato jo je sovražil; ko bi bila kaj veljala njegova volja, ne bilo bi železnice ne v njegovem okraju, ne nikjer drugje. Ali vprašal ga ni nihče; možje so prišli in izmerili cesto, koder se je njim videlo; prav skozi okraj res ni šla, ali vendar tako blizu, da so njegovi konji čez nekaj časa praznovali v hlevu; to je bilo konjem pač po volji, a ne tako gospodarju, ki jih je redil. Nekaj podobnega se je tudi zdaj vršilo. Po zimi že se je govorilo, da je kupil neki bogat grof ali baron od nekod iz Nemškega graščino v tem kraju. Kup se je zdel ljudem neverjeten, smešen; vsaj trikrat je bilo posestvo preplačano. Grad je bil star, zapuščen; kar pomnijo ljudje, ni lastnik prebival v njem. Zemlje je bilo res mnogo, ali kaj bo ž njo? Tla so nerodovitna in tudi gozdi niso Bog ve kaj vredni. Ljudje so se posmehovati bogatinu, ki ne ve, kam bi s svojim bogastvom. Ali stvar je dobila drugo lice, ljudje se niso več posmehovali, ko se je razglasilo, da so našli rudo na grajskem zemljišču, železno rudo. Zdaj se je vedelo, kaj namerava novi posestnik; železo se bo torej delalo. To je bilo zopet kaj novega v tem kraju; novo življenje se zdaj začne. To so ljudje čutili, ali vedeli niso, kako bode to novo življenje; bode li njim na korist ali na kvar. Nikomur ni bilo prav jasno, na kako stališče naj bi se postavil nasproti novemu podjetju. Vsak bi si bil rad kaj pridobil iz tega, ali kako? Ugibanje in ukrepanje ni vse nič pomagalo, čakati je bilo treba. Dolgo niso čakali. Ko je bilo kopno, prikažejo se v trgu tuji možje, gospodje, sami trdi Nemci. Zglasili so se najprej pri gospodi, z drugimi še govoriti niso mogli. Bili so silno oblastni možje in denarja so imeli kakor čepinj. Voza jim je bilo treba, taki možje ni da bi peš hodili. Ali v trgu ni bilo dobiti pripravnega voza razen pri Sódniku. In tako se je zgodilo čisto naravno, da so se hitro seznanili ž njim. Sódnik je za silo lomil nemško in vesti se je tudi znal z gospodo. Vozarili so se torej ves dan po grajskem zemljišču, kjer so nekaj merili po okolici za kratek čas in zvečer so sedeli pri Korenu, pili, da se je vse cedilo, dobre volje bili, peli in slednjič igrali; Sódnik je bil vedno ž njimi. Ne more se reči, da so bili novi gosti tržanom in okoličanom posebno priljubljeni, razen onih, ki so imeli od njih kaj dobička, a teh ni bilo mnogo. Večina jih je pisano gledala, bili so jim preoblastni. Posebno mladi moški svet jim je bil gorak; gospodje so bili mladi, čedni in lepo oblečeni; zlate ure so imeli in zlati prstani z dragimi biseri so se jim svetili na prstih. Z dekleti so bili strašno predrzni ti možje, kakor se ni prej nikdar videlo v tem kraju. Zlasti eden je bil med njimi, najmlajši in najlepši in, kakor se je videlo, tudi najveljavnejši, ki je bil posebno preširen in predrzen z mladim ženskim svetom. In tu moramo reči, dasi neradi, da se jih dekleta niso tako ogibale, kakor bi bil pošten človek želel, kakor bi bili zlasti želeli očetje, matere in — mladeniči; vsak zase je vedel, zakaj. Med onimi, ki so bili posebno nezadovoljni s tujci, je bila tudi Sódnikova mati. Sódniku se je bilo posrečilo, da se je, vsaj za nekaj časa, odkrižal najsilnejšega dolga. Liza je bila res prodala svoje dragocenosti in izročila denar svojemu možu. Hudo mu je bilo, ali vzel ga je vendar, molče, ni ji dejal prijazne besede. Pa sedaj je bil še bolj molčeč, z ženo skoraj oduren; ali to je ni žalilo; z veseljem je opazovala, da bolj doma ostaja, da se zopet poprijemlje zanemarjenega gospodarstva. Hodil je na polje, na njive, ukazoval je hlapcem in včasih je celo sam prijel za kako delo. Matija se ni motil, ko je tolažil mater; oče je bil res krenil na boljšo pot, ko je videl dom tako zapuščen. Kar se ni prej že več časa zgodilo, večerjal je celo doma, četudi ne z družino, in če je šel potem na kozarec vina, vrnil se je vselej zgodaj domov. Žena se je na tihem veselila te izpremembe, in upanje, da bode še vse dobro, se je sčasom vračalo v njeno srce. Iskala je pripravne prilike, da bi izpregovorila ž njim besedo o sinu, ki je bival na tujem. Matija ji je pridno dopisoval; dobro se mu je godilo. V mestu je bil dobil službo pri nekem velikem trgovcu; prav za hlapca je bil skonca; a ko je gospodar videl, kako je priden, spreten in zvest, izročal mu je sčasom imenitnejša opravila, slednjič ga je celo pošiljal nakupavat. Trgovec je kupčeval z raznovrstnim blagom, z ježicami, suhim sadjem in enakimi stvarmi, katere je kupoval na drobno po deželi in prodajal z velikim dobičkom na debelo. Matija se je bil čudovito hitro privadil svojega novega življenja, prav veselilo ga je. Z ljudmi je znal dobro občevati, vedel je, kaj je dobro, kaj slabo blago, in ker se je bil gospodar njegove poštenosti do dobrega prepričal, imel je veliko zaupanje vanj. Poleg izgovorjene plače mu je dajal še po vrhu nekoliko od dobička pri kupčiji, in tako sta bila oba zadovoljna. Za sina je bila torej Liza lahko brez skrbi, in ker se ji je bil tudi mož tako na bolje obrnil, bila je žena mirna in zadovoljna. Ali sam hudobni duh ji je bil pripeljal te nesrečne tuje može, ko jih je bilo najmanj treba. Zdaj je bil mož zopet ves izpremenjen; začelo se je zopet poprejšnje neredno življenje. Ni čudo torej, da je iz globočine svojega srca mrzila te zapeljivce. Ne tako Andrej; v svoji bistroumnosti je takoj sprevidel, da bode tu kaj žeti, da ga čaka lep zaslužek; držati se je mož, ki imajo toliko oblasti in toliko denarja v roki. Sreča, se je povračala v njegovo hišo, in on ni bil, da bi ji duri zapiral. Dela bode imel zopet, lahkega, prijetnega dela in živina mu ne bode več praznovala v hlevu. Ni se motil. Zidanja je bilo potreba za novo, velikansko podjetje; vse je bilo razmerjeno in določeno. Tukaj, kjer je zdaj še gozd, bode stalo veliko poslopje, kjer se bode železo lilo, in okrog vsakemu uradniku posebej svojo hišo! To bode pravo mesto; novi graščak mora biti zares bogat in radodaren mož! Treba je bilo iskati človeka, da prevzame zidanje. Ta človek mora biti veljaven mož, ki pozna kraj in ljudi. Ta mož je mogel biti samo Andrej Sódnik. Glavni dobiček bode njegov, drugi dobe, kar jim on da zaslužka, vsega sam ne bode mogel. Hitro je bilo vse dogovorjeno, pri vinu; gospodje se niso krčili, saj ni šlo za njihove žulje, in s tujo roko je lahko gade loviti. Poroštva ni bilo treba, še gotovega denarja se mu je naštelo na roko za razne priprave. Andrej Sódnik je zopet lahko hodil po koncu, in tega mu ni bilo treba velevati. Nazaj je zopet glavo držal grede in oblastno je mahal z rokama, kakor da bi hotel reči: Vse naše! Tu ne smemo pozabiti Nósana poštenjaka. Nekaj časa poprej sta se bila sprla, tako da ga ni bilo več v hišo, kar je Lizo posebno veselilo; zdaj ga je Sódnik zopet potreboval, vajen ga je bil kakor lovec psa, in tako ga je tudi rabil, tako je ravnal ž njim. Psa ni treba prositi, samo zažvižga se mu; Nósan še tega ni čakal, ko je videl, da ga je treba, pa je bil na svojem mestu. In ako hočemo biti pravični tudi proti takemu človeku, kakršen je bil Nósan, moramo reči, da si Sódnik skoraj ni mogel želeti boljšega pomočnika v svojih raznih novih opravilih. Z jezikom ali s peresom, z rokami ali z nogami, kakor je bilo treba, Nósan je bil povsod za rabo. Tudi tuji gospodje so ga bili veseli, zlasti pri vinu. Kratkočasiti jih je znal kakor malokdo in, kar je bilo največ vredno, občuten ni bil, delati so smeli ž njim kakor svinja z mehom, ako se jim je ljubilo; Nósan ni vedel, kaj je zamera. Neko popoldne, ko je Liza sama v sobi pri mizi zamišljena sedela, vstopi Andrej ter jo ogovori: „Nu, kaj pa zopet povešaš glavo kakor bolna kura? Zdaj jo lahko zopet po koncu nosiš; skrbi je konec! Nekaj dolga je med nama; ravno tebi sem nerad dolžan. Na, spravi, za to si lahko kupiš, kar si prodala, ali pa še kaj več!" Rekši položi pred njo nekaj lepih, čisto novih stotakov. Liza jih še ne pogleda, z roko mu jih porine nazaj rekoč: „Posodila ti nisem nič, zato mi tudi nisi nič dolžan; kar sem dala, sem dala rada, da bi le kaj zaleglo. Ta denar spravi, treba ti ga bo na drugo stran." „„Jaz pa pravim, da smo zdaj zopet na trdem; Andreja Sódnika ni tako lahko ugonobiti. Nekako v stiski sem res bil, to se lahko vsakemu pripeti, to ni nič sramotnega, saj še cesar časi na posodo jemlje. Zdaj smo zopet na konju, zaslužka bo — " " „Poštenega?" „Žena, tako se ne govori z Andrejem Sódnikom!" „Ne zameri, Andrej, nič napačnega nisem mislila; ali ti možje, ki so prišli, Bog vedi odkod —— jaz jim nič prav ne zaupam; glej, da se ne boš kesal!" „„Moja skrb! —— Zdaj pa spravi to, jaz nimam časa se pogovarjati s teboj."" „Naj bo, kakor ti hočeš, saj vem, da ne odjenjaš; denar naj tu leži, ko bi ga kedaj potreboval, kar reci mi." „„Ti zmeraj svojo godeš; kakor hočeš, stori, da bo le mir besedi."" Liza spravi denar, mož se obrne proti vratom. Ko je že držal za kljuko, obstoji, kakor da bi bil kaj pozabil. Obrne se proti ženi, vedno še za kljuko držeč: „Res, kaj pa on trmoglavec? Koliko časa se bo še klatil po svetu? Ali se ni še izučil? Ako se ti zdi, velevam ti ne, poročiš mu lahko, da sme domov. Če hoče delati, doma je dela dovolj, jaz se ne utegnem pečati s kmetovanjem. Samo pameten naj mi bo in —jezik za zobmi!" Led se je tajal. Mati je mislila, zdaj je prava prilika govoriti. Prijazno mu reče: „Andrej, torej si vendar spoznal, da si se prenaglil?" „„Kdo prenaglil, jaz prenaglil?"" „E beži, beži, kaj bi se tako trdega delal, kakor nisi, Andrej! Veš, kaj bi bilo prav lepo? Pravo veselje bi mu storil in meni!" „„Napreči, pa hitro ponj! Kaj?"" „Ne, tega vem da ne storiš; ali pisal bi mu lahko, samo nekoliko prijaznih besedic —" „„Ljubeznivi sin, presrčno dete! Kod se sirotišče ubijaš po svetu; ali se ti nič ne toži po domu, po materi in očetu? O pridi, pridi, odpusti svojemu očetu, ki se je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! — Ali bi bilo tako prav, kaj?"" „Ne norčuj se tako, Andrej, saj je vendar tvoj sin!" „„Ti si mu vedno dajala potuho, zato je zdaj tak. To ti pa pravim, zapomni si dobro in tudi njemu sporoči: ako čaka, da bi ga jaz prosil in klical domov, čakal bo do sodnega dne: prej bo pobral vse jezice in oparnice, ves želod in žir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po čem so kosmači!"" Rekši krepko pritisne kljuko ter odide. Te besede niso bile kdo ve kako prijazne; vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrejček s pismom na pošto. Materino pismo ni prav tako govorilo, kakor se je norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, samo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. == X. == Tržani in okoličani so bili vsi kakor vrtoglavi. Mirno in zložno se zigravajo ribice v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka izprememba! Kako gibanje, pehanje, prekopicevanje! Kako hlastno hitanje, katera bo prej, katera več, najbolj vse, ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kedaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; pisano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni po njegovi pameti; glavo maje posmehuje se novemu podjetju, ne obeta mu dobrega uspeha; ali ko izprevidi: tu bode kaj dobička, ne pomišlja se dolgo; zlasti ko je eden začel, potem vse dere za njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba ga je pobirati, naj ga trosi sam antikrist! Vsak skrbi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to početje; to naj premišlja on, ki je stvar začel. Tako so mislili, tako so ravnali Andrej Sódnik in njegovi sosedje. V trgu ni bilo skoraj hiše, da bi se ne bila tako ali tako udeleževala novega podjetja. Tu je bilo dela, dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz s konji ali vola ali pa tudi prosto samokolnico; še tega ni bilo treba, dobro je bilo vsako orodje: rovnica, motika, sekira, lopata. Delo je bilo mnogovrstno, težko in lahko, za moške, ženske in celo za otročje roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, pesek voziti, zemljo kopati, pri zidanju podajati. Razen zidarjev so bili vsi delavci iz okraja; za zidarje so bili seveda Italijani; saj pri nas, in to je sramota, skoraj nihče ne zida svinjaka, da bi ne poklical laških zidarjev. Kjer je bilo nekaj dni popred še brinje in nizko grmovje, tam je bilo zdaj prostorno zidališče. Po njem je vse mrgolelo, kakor po razbrskanem mravljišču. Tako so menda Izraelci zidali svoje mesto, vrnivši se iz babilonskega preseljevanja. Od daleč se že čuje vpitje, šum in ropot; kola krulijo, samokolnice cvilijo, živina se poganja, ljudem se ukazuje, morebiti vse nekoliko glasneje, nego bi bilo potreba. Ne zida se samo, tudi vrti se napravljajo, vsaki hiši svoj vrt. Zidovje rase iz tal, da se že poznajo posamezna poslopja. Tudi ruda se že privaža, da bode takoj dela, ko bode plavž gotov. Deklice jo razbijajo in klepljejo s kladivi, ki so na dolgih palicah nasajena. Deklice, mlade, nedorasle deklice, katere naj bi še v šolo hodile. Glej jih! V vrsti na nizkih stoličkih čepeč pridno in urno udrihajo po debelih gručah, da odskakuje drobiž na vse strani. Glasne so in dobre volje; zdaj prepevajo, zdaj se šalijo in smejejo, da je veselje. In vendar ni veselje. Človek, ki jih opazuje, ne more jih biti vesel. Poglej jih, zlasti starejše; mladi, otročji obrazi in vendar ne otročji! Lica jim niso okrogla, rdeča, kakršna se vidijo po navadi na kmetih; nekako vela so, upala, rekel bi skoraj: trudna; zdravje je izginilo z njih telesno, morebiti tudi dušno. In te oči, ti pogledi! preradovedni se mi zde, prerazumni v tej mladosti. Ne skrivajo se, radi se obračajo v tujca, ki ogleduje malo družbo; po moških se že obračajo. In čuj, kako govore med seboj, kako se odrezavajo moškim, ki jim nagajajo!! Sam glas že ima v sebi nekaj neotročjega, nedekliškega. Blaga sramežljivost je izginila s teh lic, iz teh oči, iz tega govora, morebiti celo nedolžnost! Ne, ne bodimo preostri, morebiti krivični; naša sodba ne bodi prenagla; upajmo, da se še nobeni izmed njenih mater ni treba sramovati svoje hčeri. Ali bistro, vajeno oko se ne da slepiti: prva slana je pala na te mlade cvetice. Pojdimo s tiho željo; angel varuh naj razprostira nad njimi svoja krila! In vendar se človek, ki ima kaj srca, ne more tako lahko iznebiti žalostnih misli. Kako strašno hitro se stvari preobračajo na slabo! Spomladi so še bile vse te deklice kakor metulj, kateremu ni še ne dež ne veter oskrunil pisanih kril, ne človeška roka. Pet, šest mesecev samo in že taka izprememba! Žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake prikazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so tovarne, kjer „cvete" ona „velika obrtnija", s katero se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim ženskim svetom; ali ga niso obhajale enake misli? Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospoda v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blagosrčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovčicam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim podjetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Posamezen človek ni da bi jezove postavil splošni povodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse poučevanje in svarjenje! Še neka čudna bolezen se je bila v tem času prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zanemarjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta glas se je bil hitro raznesel po vsi okolici; kdor je utegnil, začel je iskati tega čudnega kamena po gozdih, dasi ga morebiti še nihče ni videl svoje žive dni; samo to so vedeli, da je črn in da gori. Pravi apostol te nove vere je bil Nósan; njemu se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko bi ga našel, če tudi na tujem zemljišču, to je vedel, da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil Nósan mož, da bi se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim gospodom, kako se govori z Nósanom, ki ga zdaj tako prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zemlji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomagače: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začrnelo kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v Sódnikovo hišo, kjer se je bil zdaj stalno ustanovil. Sódnik ni kazal posebnega zaupanja, da bi bilo iz tega kaj; ali Nósan mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli vso kuhinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar se je bilo naneslo čez dan. Okrog ognjišča so bili zbrani Nósan, Sódnik, učitelj, ki se je jako zanimal za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje —— pekli. Kamen za kamenom je moral v ogenj, kakor se hlebci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za kamenom v roko, ogledoval ga in obračal ter, primerjal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se mu zopet ni prav ujemalo. Sódnik je nekaj časa potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: „Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj pravite?" To je bilo nekaj, vsi začno vohati. „Meni se tudi zdi," pravi Nósan vesel; „kaj pa vi, gospod ,ludi magister'?" Nósan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, k jo je bil kje pobral. „Jaz sem nahoden," odgovori učitelj, bodi si, da je bil res, ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ne čuti nič posebnega duha. Sódnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže Nósanu v ogenj: „Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč je že!" Nósan mu mirno odgovori: „Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako naglo." „„Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega dne,"" reče Sódnik. „„Veste kaj, možje, za nocoj bodi dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo vsi na kozarec vina!"" To je bila modra beseda; vsi so bili njegove misli; kdo bi se bil ustavljal Sódniku, zlasti kadar je klical na vino! <center>***</center> Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali Nósan se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in preiskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj drugi dan potem je Nósan kolovratil zopet po gozdih, da bi prišel na sled blaženi premogovi žili. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. Treba ti je noža, posezi v miznico, kjer so skupaj vilice in noži, stavim, da zgrabiš vilice in to trikrat, štirikrat zaporedoma in tako tudi narobe. Enako se je godilo Nósanu. Ko je prej zajce izsledoval, zgodilo se je včasi, da je ves dan zastonj iskal, zdaj, ko so mu bile čisto druge misle v glavi, zdaj so mu zajci kar tako skakali pred nogami kakor kobilice po travniku. Ko prekorači neki greben, začuje, da nekdo drva seka. Urno se napoti proti njemu; čutil je neko potrebo, da bi govoril s kom. Od daleč že spozna moža ter ga pozdravi: „O , dober dan, oče Seljan!" Še dva dobra koraka navzdol in bil je pri njem, predno mu je mož kaj odgovoril. „Zmerom tako pridni? Gorko je, gorko!" Drvar maha in maha, kakor da bi nič ne slišal in ne videl; ali je bil slabe volje, ali pa ni posebno maral dolgopetega postopača. „Težak kruh, oče Seljan, težak; jaz bi vam vedel lažjega!" „„Ti, lahkokruhar?"" pogleda ga pisano drvar izpod košatih obrvi; „„menim, da je tvoj lažji, a moj je pošten!"" „Nu, nu, nepoštenosti mi morda vendar ne bodete očitali?" odgovori mu Nósan hladnokrvno. „„Jaz nikomur ničesar ne očitam, kjer nimam pravice, tudi tebe ne; samo rekel sem in še pravim, da je moj kruh pošten; to se menda vendar sme reči, da se človeku ni bati tožbe."" „Midva se ne bodeva prepirala in tožarila, zlepa se pogovoriva. Jaz bi vam res kaj pametnega svetoval." Seljan je bil ustavil delo, naslonivši se na toporišče vpraša ga neverno: „Ti meni svetoval? Kaj takega?" „„Vi ste mož, Seljan, ki je videl kaj sveta, ki je kaj izkusil v svojem življenju."" Tudi Seljan je imel svoje slabosti, kaj takega ni nerad slišal, nekoliko prijazneje že mu reče: „Tisto pa prav praviš, tisto; prehodil sem nekaj sveta, morebiti več ko ti s tistimi dolgimi kraki, ne zameri!" Nósan ni bil vajen zameriti. „Vojak ste bili." „„Kaj pa da sem bil! Ali njega dni je bilo drugačno vojaško življenje, zdaj na tem koncu sveta, zdaj na onem; z Laškega na Poljsko, s Poljskega na Nemško, z Nemškega tja doli na Ogrsko, na turško mejo, in vse peš! Tako človek res kaj vidi in izkusi, tudi uči se kaj, če nima zabite buče. Laško sem govoril, kakor bi maslo rezal, in tudi nemško sem tolkel za silo. To je zdaj vse minilo, nič škode! Pri drvarstvu je treba samo krepkih rok, in te imam, hvala Bogu!"" Zdaj je bil Seljan tam kjer ga je hotel izkušnjavec imeti. „Vidite, oče Seljan, to je ravno, kar sem hotel reči. Mož, ki je bil kaj boljšega vajen, ki se je kaj učil, pa ubijati se vedno z drvarstvom! In lahkega, obilega zaslužka dovolj, poštenega tudi, samo roko stegniti po njem. Vi niste več mladenič, to se lahko reče, saj jaz tudi še komaj pomnim, kedaj sem krave pasel; na stare dni bi si človek rad kaj privoščil: vi bi si lahko, vsak večer bi lahko pili svoj kozarec ali pa tudi dva. In otroka imate tudi, če ne mislite nase, mislite na svojo hčer." Seljan je bil že malo nepotrpežljiv. „Kam meri to tvoje besedovanje? Povej mi naravnost!" „„Glejte, pri naši fabriki je dela —"" „Pri fabriki?" „„Da, pri fabriki; vse služi, kdor se more gibati, zakaj vi sami ne? Še delati bi vam ne bilo treba, samo na delavce bi gledali in dobro plačo bi imeli. Moja beseda nekaj velja pri gospodu oskrbniku, ki ima vse v rokah. Rekel mi je, da mu bode treba vratarja, kadar bo vse dodelano, pametnega, poštenega moža. Vi bi bili kakor nalašč za to. Dobra in lahka služba!"" „Kaj pa dal Stati kakor lipov bog bi že znal in zijala prodajati; toda jaz ti pravim, Nósan: Iz tega ne bo nič. Ti in tvoj oskrbnik iščita si drugega; Seljan ne bo nikoli pri fabriki služil." „„Zakaj pa ne?"" „Zato da ne! Vrag vzemi tisto vašo fabriko in vse, kar jih je kje! Še tega nam je bilo treba! Kaj nismo že dovolj siromaki?" „„Ravno zato, ker smo siromaki; tako pride denar v deželo. Ob sami kmetiji svet ne more prebiti; zato je naša dežela tako ubožna, ker nima obrtnije. Veseli bodimo, da se je našel mož, ki ima denar in voljo, pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužka. Obrtniki so dobrotniki deželi."" „Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri iz ljudstva: oni se rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka nasrkala in napila, pa se odvali. Jaz sem bil po svetu, videl sem, kako je v krajih, kjer je tista velika obrtnija, kjer so fabrike. Denar se res služi, ali čigav je ta denar? Gospod stanuje v gradu kakor cesar, vozi se s štirimi konji ali z osmimi, če se mu ljubi; kar je lepo, dobro in drago, vse mora biti njegovo, ravno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da ne poči od samega napuha. Delavec ni človek, on je živina, suženj; milostna gospoda ga zaničuje kakor psa. Jesti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji pesti ga ima gospod, ž njim dela, kar hoče. Ako se mlademu gospodiču zljubi zasesti njegov hrbet, mora uzdo vzeti v usta, hoditi po vseh štirih, trpeti, da ga bije z bičem okoli ušes. Gorje mu, ako bi ga prevrnil, četudi ne rad; pri tej priči se mora pobrati z ženo in otroci. Njegovo dekle, če je čedno —— drugo zamolčim, grdo nečem govoriti; ali jeza me grabi, če pomišljam, kako se godi. Pojdi mi s tisto svojo obrtnijo, jaz jo poznam. To imenujejo bogato deželo, če jih je petero, desetero, ki so siti, belega kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drugo je pa berač! Kmet bodi kmet, dela naj in varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj gospod. Vsakega lahko zapodi z motiko, z vilami, kdor se hoče šopiriti in razgrajati po njegovem. Svoje hiše naj se drži, naj se ne klati po krčmah, pijančuje naj ne in kvartopiri; žena in dekleta naj se ne oblačijo kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo nekatera več na sebi, nego je vredna vsa domačija. Pridnosti in varčnosti nam je treba, ne obrtnije! Tako, zdaj sem ti povedal, kar ti gre. Z Bogom!" Nósan je sprevidel, da se s tem starokopitnim drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej: „Vi govorite po svoji drvarski pameti; neumen sem jaz, da sem začel z vami take pogovore; brez zamere!" Seljan mu založi za odhod še to: „Ti pa zameri ali ne zameri; še to ti rečem, in kar boš slišal, lahko poveš vsakemu: Ko bi se smelo, jaz sam bi šel po noči, pa bi s tole sekiro razbrskal vse, kar ste dozdaj zgradili in sezidali!" == XI. == Preklinjanje Seljanovo ni škodilo novemu podjetju. Glavno poslopje, v katerem se bo delalo železo, hiše uradnikom in delavcem za stanovanje in druge potrebne stavbe: vse je bilo dodelano. Določen in napovedan je bil že dan, ko se fabrika odpre z veliko slovesnostjo; dolgo naj ostane ljudem v spominu imenitni dan, s katerim napoči nova doba temu okraju, morebiti vsi deželi. Ali to slovesnost je hotel oskrbnik, gospod Klinger, kateremu je bilo vse podložno, združiti z neko drugo, ki je njega osebno zadevala. Gospod Klinger je bil še mlad mož, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severno-nemška moška lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to se mora reči, prav lepo pristojala. Ker je imel poleg tega lepo službo, ni čudo, da je nosil glavo po koncu, sicer pa je bil dobra duša. Glavno pa je to, da je bil samec; zaradi te lastnosti ga je gospa davkarica posebno čislala; to je bil snubač, kakor gospod Valentin, ali pa morebiti še boljši, ker pri njem je bilo vse gotovo; Valentin in Klinger sta se ji zdela kakor cvet in sad; oba sta lepa, ali pameten človek raje poseže po sadu. Toda, ker je imela dve hčeri, še voliti in izbirati ni bilo treba, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna mati ni prezirala in zanemarjala zlatega ptiča; pridno mu je stavila mreže in pasti, pogosto ga je vabila, dobro ga je gostila z jedjo, pijačo in vsakotero ljubeznivostjo. Mladi mož se je prav dobro imel v njeni hiši; prijazno in veselo se je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki sta v njegovi druščini razkladali in razgrinjali vso svojo ljubeznjivost. Zlasti Olga se je bila prijela in polastila lepega gospoda, kakor da bi ne bilo na svetu nikakega Valentina; mislila si je pač: boljše drži ga nego lovi ga! Ubogi Valentin! Samo to je davkarico malo skrbelo, da ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžan ostati. Vselej, kadar je bil v njeni hiši, vedel je potem tako naravnati, da so se kam skupaj peljali, on in vsa davkarjeva družina ob njegovih troških, s hvaležnostjo torej ga ni mogla privezati; vendar zaupala je v svojo in svojih hčera ljubeznivost. Ali bistroumna ženica se je motila. Klinger si je bil že izbral svojo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Ženitovanje se je imelo obhajati ob enem, ko se bo tovarna slovesno odprla. Sódnik je imel res srečo; kakor v sanjah se mu je izpolnila vsaka želja. Starejša hči ga je že nekoliko skrbela, kako ji dobiti primernega ženina? Za kmeta se mu je zdela Ana pregosposka, prešibka je bila in preomikana; tudi ga ni bilo po vsi okolici dovolj premožnega, da bi se jo upal snubiti; cesarskega uradnika ni čislal na to stran. V ti zadregi mu je prišel Klinger kakor nalašč; boljšega zeta si ni mogel želeti, in kako bi ga ona ne bila vesela? Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. Vendar govoril ni o tem ne z njo, ne z materjo; iznenaditi je hotel obe z veselo novico! Ali zdaj je bilo čas govoriti; malo dni je bilo še do odločenega časa in treba je mnogo priprav za ženitovanje. Najprej mu je bilo govoriti z gospodinjo; potrebno sicer ni bilo, ali spodobno. Po kosilu čaka nekaj časa, da odide Ana; ker pa le ni hotela, migne ji z roko, da naj se umakne. Ko sta bila sama, potegne še enkrat krepko iz kozarca, obriše si usta, potem začne: „Veš kaj novega?" „Kaj?" „Torej nič ne veš?" „Kaj bi nič vedela? Jaz imam doma dovolj skrbi in opravka, malo se menim za to, kar se godi zunaj hiše."" Sodnik je bil danes dobre volje; kako bi ne bil? Noben človek menda ni tako odljuden, da bi ga ne veselilo komu kaj veselega povedati; zato je Sódnik nalašč prezal svojo ženo, da bi razdražil zato njeno radovednost; odgovori ji torej: „Zunaj hiše! Kdo pa se meni o tem, kaj se godi zunaj hiš? Tu pri nas bo nekaj novega in tebi se nič ne sanja? — Ženitovanje bo!" „„Ženitovanje?"" „Čez štirinajst dni." „„Pri nas?"" „Pri nas, pri Sódnikovih." „„In kdo se bo ženil?"" „Nič ženil, možitev bo, Ana ima snubača!" Žena ga debelo pogleda. Čez nekaj časa vpraša: „In kdo je ta snubač?" „„Ali se ti nič ne dozdeva? Ugeni!"" Ženi je bilo pač ime na jeziku, ali ni se ga upala izgovoriti; poznala je svojega moža; malo nevoljno mu torej reče: „Kaj bom ugibala, povej mi raje!" Sódnik še enkrat potegne, potem reče tehtno: „Klinger. —— Kaj me tako debelo gledaš? Jeli, da se nisi nadejala takega ženina!" Liza ni vedela, kaj naj bi si mislila, kaj naj bi dejala. Če je stvar prav premišljevala, morala si je reči, da Klinger res ni napačen ženin, vsaka deklica bi ga bila lahko vesela. Ako bi bilo njeni hčeri na prosto voljo dano, da naj si voli ženina, sama bi ji ne mogla svetovati boljšega. Sódniku je to molčanje že malo predolgo trpelo. „Nu, kaj ždiš in tuhtaš, ali ti morebiti ni po volji, kaj?" „„Meni že, ali kaj poreče Ana?"" „Kaj poreče? Vesela ga bo!" „„Ali si že govoril z njo?"" „Kako si čudna! Kje pa smo in kdo smo? Toliko menda vendar še vem, kakor deklina, kaj je prav." „„Saj se še prav ne poznata."" „Kako hočeš, da naj se poznata; videla ga je dostikrat in govorila ž njim, četudi ne meni in tebi za hrbtom, kakor je navada." „Jaz nisem nikoli videla, ne slišala, da bi ga rada imela, da bi samo mislila nanj, in tega je vendar nekoliko potreba."" „Bedarije! Kako je pa bilo, ko sva se midva jemala? In moreš li reči, da ni bilo prav? Naša Ana je pametno dekle, hvaležna mi bo, da sem ji izbral takega moža. „„Ako bi bila pa morebiti že sama —"" Liza se ni upala dalje, tako grdo jo je bil mož pogledal. Čez nekaj časa začne Andrej zopet, kakor da bi ne bil nič slišal: „To mi že lahko verjameš, da jaz ne bom svoje hčere dajal ne vedi komu in na kaj; vse sem dobro premislil in preudaril. Klinger je dober in pameten mož; lepo službo ima, vse je v njegovih rokah; kar on pravi, to velja. Hišo ima kakor gradič, saj si jo videla, nobene ni take v trgu. Ana bo imela vsega dovolj, vozarila se bo kakor mestna gospa in delala bo samo, kar se ji bo ljubilo, za kratek čas; kako da bi ne bila zadovoljna? Lep, menim, da je naš zet tudi, ako je že tudi tega treba. Čez štirinajst dni, kakor sem rekel, bo poroka; skrbi torej, da bo vse gotovo in pripravljeno do tega časa. Ženitovanje mora biti, da se bodo ljudje zgledavali in še dolgo pomnili, kako je bilo, ko se je možila Sódnikova Ana!" Vinska posoda je bila prazna; Sódnik je hotel vstati in oditi, a prej še reče ženi, ki je zamišljena molče sedela: „Res, dekletu bo vendar treba povedati, hotel sem ji sam, pa zdaj se mi zdi bolje, da govoriš ti z njo; jaz nimam rad takih razgovorov, tudi ne utegnem; ženske to bolj znate, torej govori z njo, kakor veš in znaš." „„Kaj pa, da ne bo drugače!"" zdihne Liza, ki ni bila nič vesela te naloge; „„Bog daj, da se vse dobro izide!"" == XII. == Težavno opravilo je bil naložil Sódnik svoji ženi. Liza si je bila dobro v svesti, kako težko ji bo pregovoriti svojo hčer, da naj se vda radovoljno očetovi volji ter vzame Klingerja; ali tega se pa vendar nikakor ni nadejala, da bo vse njeno prizadevanje in prigovarjanje, vsa njena materina zgovornost čisto brez uspeha. Ana je bila do zdaj vedno tiha, krotka, poslušna deklica; ne oče ne mati ji nista imela kaj očitati; rada je storila vse, kar se ji je velelo; videlo se je, kakor da bi ne imela svoje volje; ali zdaj, ko je bilo treba, se je hipoma pokazala čisto drugačno. Mirno je poslušala, ko ji je mati lepo razlagala, kaka sreča jo je doletela, kako vesela bi bila vsaka deklica takega ženina, da bi si sama ne mogla želeti boljšega; kako lepo bo živela ž njim, da naj bode očetu hvaležna, ker ji je izbral takega moža; ali ko je bil njen govor končan, odgovori ji krepko in odločno: Ne, mati, jaz ne bom nikdar Klingerjeva! In ko jo mati čez nekaj časa vpraša, zakaj ne, ji odgovori mirno, a ravno tako krepko in odločno: Zato, ker ga nimam rada. Kjer ni ljubezni v zakonu, tam ni sreče. Kaj naj bi ji bila mati dejala na to? Molčala je, a v njenih prsih se ji je nekaj oglašalo, da hči prav govori. Spominjala se je svojih dekliških let. Tudi ona je imela nekdaj svoje mlade, zlate sanje, —— katero dekle bi jih ne imelo? — Tudi nji je srce hrepenelo po neki sladki sreči, ko bo živela, četudi pod nizko, slamnato streho, z možem, katerega ona ljubi in on ljubi njo; z njim bi rada prenašala vse težave življenja. Prišel je mladi, bogati Sódnik, snubil jo je, dasi ni imela ničesar razen pridnih rok. Kdo jo ni takrat blagroval, katero dekle ni zavidalo njene sreče? In ko je bila na Sódnikovem domu, česa je pogrešala? Ali ni bila srečna notri do zadnjega časa, ko se ji je bilo začelo oblačiti nebo, a zdaj je zopet jasno? Če ni ona srečna, kdo je pač srečen? Tako je vsaj sodil svet, in morebiti bi bila tudi ona sama sodila tako, ako bi bila utegnila premišljevati svoje stanje. Ali čudno, ravno sedaj, ko je videla svoje ljubo dete v odločilnem trenutku, ko ji je sama prigovarjala, naj se za vse svoje žive dni zaveže z možem, katerega pozna samo po videzu, katerega, sama pravi, da nima rada; sedaj se ji je videlo, kakor da bi ji blisk razsvetlil njeno preteklo življenje, in to življenje, dasi na videz sijajno, vendar ni bilo srečno. Razoroženo se je čutila, siliti ni hotela svoje hčere, še prigovarjala ji ni več, prevelika se ji je zdela odgovornost. Vedela ni kaj odgovoriti svoji hčeri, ko ji je rekla: „Mati, jaz sem slišala, tudi vera nas tako uči, da se morata mož in žena rada imeti; ali me ima on rad, ne vem; to pa vem, da ga jaz nimam rada; nikoli bi ga ne mogla rada imeti; zato ne bom nikdar njegova." Samo da bi kaj govorila, jo vpraša mati: „Kako pa to, da bi ga ne mogla rada imeti; zakaj ti je tako zopern?" „„Nič zopern, mati; meni se vidi, kakor vsi drugi možje."" „Kakor vsi drugi možje?" prime jo mati, ki je pač vedela za njenega srca skrivnost, dasi ni bilo o nji nikoli govora med materjo in hčerjo. Ana zardi, a kmalu se osrči ter reče krepko: „Mati, jaz vam ničesar ne tajim; ko bi me bili kedaj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me pa niste, sem molčala. Zdaj vam pa naravnost povem! Z Brezarjevim Antonom se imava rada; če se bom kedaj možila, njega ali pa nobenega!" „„O saj sem vedela, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!"" „Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo z bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klingerja, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njim; v mojo nesrečo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi me pa hoteli, saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim grem po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to rečem tudi očetu, ako treba." „„Ali ko bi te tudi res ne silil, da vzameš moža, katerega ti je on izbral, Antonova ne boš nikdar z njegovim privoljenjem, to si dobro zapomni."" „Če ne, pa naj bo, kakor je božja volja in očetova; če mi ni on prisojen, ostanem, kakor sem, vse svoje žive dni; kje pa je pisano, da moram biti srečna?" Težko je bilo materi na to kaj odgovoriti; videla je, da bi ji bilo zastonj vse prigovarjanje, zato je molčala. Sklenila je na tihem, govoriti zopet z Andrejem, naj ne sili v nesrečo svojega otroka. Ana je pridobila iz pogovora z materjo vsaj to tolažbo, da v boju z očetom, ki jo čaka, vsaj mati ne bo proti nji, morebiti jo bo imela celo na svoji strani; Motil bi se, kdor bi morebiti menil, da je bila Ana po tem pogovoru vsa žalostna in pobita, da je sama sedevala in na tihem pretakala bridke solze. Vse popoldne po tem je mirno opravljala zdaj sama, zdaj z materjo svoja navadna opravila. Mirno vest je imela, nekako lahko ji je bilo pri srcu, da je razodela materi skrivnost, ki jo je do zdaj vendar nekoliko težila. Z obraza ji ni bilo brati, kaj se je godilo malo prej in kaj jo v kratkem še čaka. Zvečer je šla po svoji navadi na vrt; tam na koncu vrta je imela svojo gredico z navadnimi cveticami, kakršne si goji skoraj vsako kmečko dekle, da si ima kaj v nedrije vtekniti, ko gre v nedeljo k maši. Skozi mala vratca v zidu okoli Sódnikovega vrta gre zajemat vode iz potoka, ki je tekel ob zidu, da bi prilivala cveticam. Ko stopi skozi vratica, zagleda blizu sebe Antona, ki je šel s polja z motiko na rami. Morebiti je vedel, da ni Sódnika doma, in krenil nalašč zdaj na to stran, kamor je pač vedel, da hodi o tem času Ana vode zajemat. Več časa se nista bila že videla. Ana, boječa po navadi, bila je danes nekako čudno pogumna. Ko ga zagleda, gre mu sama nekoliko korakov naproti; videlo se je iz vsega njenega vedenja, da je vesela njegovega prihoda, ker mu ima nekaj posebnega, imenitnega povedati. Anton je še nikoli prej ni videl, da bi bila tako pogumna, da bi se tako nikogar ne bala. Ko bi bil zdaj pristopil tudi njen oče, Ana bi ne bila pobegnila. Naravnost mu pove, kaj se vrši, kaj oče z njo namerava, kaka nevarnost preti obema. Vse to mu je pravila tako živo, tako hitro, da je pobijala beseda besedo. Mladi Brezar je stal kakor odrevenel, preveč nanagloma mu je bilo vse prišlo, komaj je prav razumel, kar je slišal. Čez nekaj časa še le se zave ter ji reče žalostno: „O kaj pa zdaj, kaj pa zdaj?" Deklica mu možato odgovori: „Zdaj ni, da bi se zdihovalo, delati je treba!" „„Ali kako, Ana, kako? Če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?"" „Jaz!" „„Ti se boš torej branila? O bojim se, da ne bo vse zastonj!"" „Bodi mož, Anton, ne obupaj! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klingerjeva!" „„In če te bodo vendar silili?"" „Kako me bodo silili, če me ne bo?" „„Ti misliš, Ana ——?"" „Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegnem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, predno se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje, ne vem: samo to vem in to ti pravim: Ti me boš imel ali pa nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!" Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na vrt. Nasprotna čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako rada, da se sme zanašati na njeno zvestobo. Ljubil jo je, ali malo upanja je imel, da bi bila kedaj njegova; zdaj mu je upanje raslo, ko je spoznal, česar prej ni imel prilike videti, da je Ana tako junaška, tako krepkovoljno dekle; sramoval se je skoraj svoje nemoške slabosti in malosrčnosti. Veliko zaupanje je imel v njo in njeno mater. Dasi je bil torej zvedel tako žalostno novico, šel je vendar precej potolažen domov. == XIII. == Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnjivo lesketanje in veličastvo včasi predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko siplje vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika — komu se ni, pravimo, o takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: Če se nepoštenosti godi tako dobro, kaj bi se potem ti trudil in ubijal, da smeš pobirati drobtine, ki padajo z njene mize? Pameten bodi, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so Časi, videli smo jih sami, ko je ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil „otrokom tega sveta". Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikansko poslopje, zgrudilo se je torej, predno je bilo še prav dodelano. Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in za oskrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, kakor se je govorilo; kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki glavi nedoumno, zato so si ali ljudje sami izmislili na njeno mesto drugega lastnika, ali se jim je pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj železne rude so bili res našli, ali pri natančni poskušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Seljan že prej prorokoval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani z vrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali polne plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo samo še na up in na menice. Sódniku je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. Še je bilo morebiti čas odstopiti z malim dobičkom, morebiti celo z malo izgubo; ali človek v njegovem stanju nima treznega razuma. Strast ga je bila omamila, igral je na vse ali pa nič: bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bilo prepozno: naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, geniti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler je mogel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor Koren? Ta je bil pametnejši, za časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sódniku ni bilo rešitve! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo zdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo še ostalo ljudi, hodili so pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje. Žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom; otožno so cvele po gredicah plemenite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se radovalo njihove lepote. Kje je bila zdaj prevzetnost in preširnost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, predno se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zapečatili. Ni ga bilo kmeta, da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno gledajo vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. „Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!" „„Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali jih oprtiv odneso ali kali?"" „Škoda, da jih niso naredili na škripce, da bi jih zdaj premeknili in postavili, kamor treba." „„Po ceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak berač bo imel zdaj svojo kakor polž."" „Jaz bi si sam izbral eno, pa pustil svojo raztrgano lesenjačo." „„Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!"" „Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skleda prazna? Kje so pa naše njive, voziti bi se morali na polje kakor gospoda." „„Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?"" „Pretrdo je, da bi pota nasipali ž njim." Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bode zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je bil plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sódnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Nósanom; zastonj vse, kar je poskusil. Čim bolj si je prizadeval, da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, jemal je na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo, vsa njegova imovina je bila zastavljena, skoraj nič več ni bilo njegovega. Žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. Če je vse dobro premislil in preudaril, izprevidel je, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral morebiti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sódnik! Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, še krila ji ne bo treba privzdigniti; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni že od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač z doma. Vse kaže, da je tu, če ne bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen: po travi se pase mnogobrojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti, ko je še gospo daril stari Brezar, je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zapravljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. Sódniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. S konca je gospodaril in kmetoval samo z materjo; čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezarju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi vzgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, človeka svare, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in zapravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopati iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku, ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval in vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal, slednjič si je celo kupil konje. Ljudje so govorili: Brezarjev ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je bil prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pepelarnico, daleč okrog ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sam pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nič zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je mogel, kakor je kje videl ali bral, da se dela. Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu je bila takorekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, kar je bilo njegovega. Poleg tega je kupčeval z lesom, suhim sadjem, skratka: služil si je denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal s svojo staro materjo. Zenica je imela na stare dni lepo življenje pri svojem sinu. Delati je smela samo kaj lahkega, bolj za kratek čas, pri hiši; časa je imela zdaj dovolj moliti in v cerkev hoditi. Bogata gospa ne more skoraj prijetnejše živeti, vsaj nji se je tako zdelo. Ni torej čudo, da je ženica svojega Antona spoštovala in ga rada imela nad vse na svetu. Prepričana je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih —— to moramo reči njim na sramoto —— Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih, ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene, ne med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je bilo glasno očitanje; poleg tega so ga jim žene rade stavile v vzgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodi si kmet ali gospod. Sódniku se sicer ni tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebno sovražil in na videz zaničeval; ime Brezar je vedno izgovarjal, tako nekako zaničljivo, kakor da bi bilo ime kakega berača — česar je bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sódnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, katero pa ni bilo Brezarju na sramoto. == XIV. == Nemoško se je zdelo Sódniku, da bi svoji ženi razodeval svoje gospodarske razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam je bil za vse odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Lizi ni bilo težko ugeniti in razvideti, v kakem stanju je sedaj Sódnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko se je bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu je bila ta pomoč, ne zdravilo. Vendar ženska ne obupa tako hitro; na vse strani je uboga žena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vsaj iz najhujše stiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, zasveti se ji v glavi misel, katera, ako se ji posreči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali kaj poreče tej misli Andrej? Poskusiti je treba. Takoj, ko je bil dan, gre k svojemu možu. Neprijazno jo sprejme, kakor po navadi; osorno jo zavrne, ko je izpregovorila prve besede, da ve, kako je s Sódnikovo hišo: „Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj pomoči, ti si zadnja, pri kateri bi je iskal." Vse to je ne ostraši, mirno, a odločno mu odgovori: „Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj mislim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili. " „„Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!"" „Jaz vem za človeka, ki bi nam lahko pomagal, vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po svetu; morebiti bo tudi hotel, samo prositi ga je treba, sam se ne bo ponujal." „„Kdo je ta človek?"" „Brezarjev Anton." Sódnik se zgane pri tem imenu, kakor da bi ga bilo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi: „To je tisti, ki postopa za našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil to misel. Svojo hčer hočeš prodajati? Prej bi je ne bil nikoli dobil, ko smo bili še na trdnem, zdaj pa še manj, dokler bo tale gibal; to si zapomni!" „„Pri tebi je tudi precej ogenj v strehi. Kako prodajanje je neki to? Rad jo ima, kaj je tu napačnega, in ona ga ima rada; če ne veš, pa ti jaz povem, s teboj seveda se ne upa govoriti, ti si kakor vihar, lastni otroci se te boje. Povem ti torej, ker že o tem govoriva, nikoli je ne prisiliš, da bi vzela katerega drugega. In jaz ti pravim: pametna je, boljšega moža bi si ne mogla izvoliti. O da bi jaz le še ta dan doživela!"" „Ha, ha! Ti pa že poznaš človeka; kaj meniš, da mu je bilo za dekleta? Petice, petice! Boš že videla, kako bo zdaj; poznal je ne bo več." „„Jaz pa sem prepričana, da Brezar ni tak."" „Tak ali tak, tisto, kar praviš, ne bo nič! Da bi jaz šel k njemu in ga prosil! Ljubi Anton, glej, slabo se mi godi; pozabi, kar je bilo prej med nama; zaničeval sem te, imenoval sem te berača; rekel sem ti, da ti kosti zdrobim, ako te najdem še kedaj, da govoriš z mojo hčerjo. To je bilo takrat, ko se mi je še dobro godilo, ko je bila še Sódnikova hiša prva v trgu. Zdaj govorim drugače; zdaj sem berač, z doma me spode, če mi ti ne pomagaš. Bodi usmiljen, Anton; vzemi mojo hčer, stori z njo, kar hočeš, samo daj mi toliko in toliko! —— Ne, žena, tako se Sódnikov Andrej ne bo ponižal pred Brezarjem, svoje hčere mu ne bo prodajal, raje na cesto kamenje klepat." „„Če že nočeš iti sam, kar bi se spodobilo, pusti vsaj, naj grem jaz k njemu, mene ni sram se ponižati, saj se za svoje otroke, ne zase."" „Pojdi, kamor hočeš, iz hiše ti ne branim, ali nazaj se mi potem ne prikaži!"" Liza je videla, da bi vse njeno prigovarjanje pri trdovratnem možu nič ne zaleglo. Brez odgovora odide. Več dni po tem nista več skupaj govorila. Sódnik je bil tak, da se mu ni nihče upal blizu; celo Nósan se ga je bal in to po pravici. Sódnik je bil, kakor se je kazalo, spoznal, da mu je bil ta človek hudoben duh, da mu je bilo v pogubo vse, kar mu je on svetoval. Po cele dni ni z nikomer izpregovoril besede; tudi hodil ni nikamor. Doma v svoji sobi je tičal, ali se je pa po vrtu izprehajal in sam s seboj govoril. Krepkega moža so bile vidno popustile vse moči; mirno je čakal, kaj pride nad njegovo hišo. Tako je bilo minilo nekoliko dni. Neko popoldne, ko je zopet sam pohajal po vrtu, mu pride žena naproti ter ga nagovori: „Prepovedal si mi, da ne smem k Brezarju. Pokorna sem ti bila, dasi mi je bilo težko. Brez tvoje volje nočem ničesar početi. Veš, kaj se je zgodilo? Brezar sam me je nagovoril; na polju me je videl, pristopil je k meni in mi dejal, da bi bil že zdavnaj rad prišel v hišo, ko bi se tebe ne bal, ker ve, da ga tako sovražiš. Krivo si ga sodil; Anton je tak, kakršnega sem si jaz vedno mislila; in še več. Kdo bi si bil mislil kaj takega? Ne samo, da ima Ano rad kakor prej, da jo prosi za ženo, to sem vedela; ali rekel mi je, da je vse natanko pregledal in preudaril, kako je naše stanje. Ko bi ti hotel, pravi, izročiti in prepustiti mu vse, kakor je, poskusil bi rešiti nam, kar je moči, vsega seveda bi ne mogel. Tebi bi ne bilo treba za nič skrbeti, samo da mu daš privoljenje in pooblastilo, in da slednjič potrdiš vse njegove naredbe. Kaj praviš, Andrej? To ni nič sramotnega za nas, po moji misli. Če hočeš, in zakaj bi ne, samo reci, kedaj naj pride k tebi, da se pogovorita; ali pa če še tega nočeš, sporoči mu po meni, da privoliš, drugega ni treba. Govori, Andrej!" Mož ji za odgovor nevoljno odmigne z roko, potem se obrne v stran in jo pusti samo na mestu. Bilo je nekaj dni po tem, ko priteče in prisopiha Zalka k svoji materi: „Mati, mati! Naš Tine je tukaj!" „„Kaj sanjaš!"" zavrne jo mati. „Res, res, mati! Videla sem ga in govorila sem ž njim. V brezju sem bila z Drejčkom; hotela sva iti k pastirju, ki tam pase. Drejče je nekaj iskal v grmovju, jaz sem šla pa sama naprej. Kar zagledam nekoga, ki je na parobku sedel; strah me je bilo, nazaj sem se obrnila. Kar me pokliče: Zalka, Zalka! Zdaj sem videla, da je naš Tine; po glasu sem ga spoznala. Hitro grem k njemu. O ko bi ga videli, mati, kakšen je! Ves drugačen je! Ves suh je in bled kakor zid, pa ves raztrgan, pa tako čudno gleda, mati! Ali si bolan, Tine, vprašam ga, ker si tako čuden? Nisem bolan ne, pravi, ali so oče in mati doma? Mati so doma, odgovorim mu, očeta nisem videla, ne vem, če so doma ali so kam šli. Nato mi pravi: Pojdi domov, Zalka, in mi prinesi kos kruha, ali kar dobiš, lačen sem; pa nikomur ne pravi, da si me videla. Zakaj pa ne greš domov? vprašam ga nato. Saj vidiš, kakšen sem, pravi, v mraku že pojdem, zdaj me je sram. Le hitro pojdi pa molči, tukaj te bom čakal. Na to sem tekla, kar sem mogla. O ko bi ga vi videli, mati, v srce bi se vam smilil! Jaz nisem mogla, da bi vam ne povedala." V srce je mater zabolelo, ko je slišala to žalostno novico iz nedolžnih otročjih ust: nji je bilo mahoma vse jasno. Urno se napoti s hčerko k njemu. Meč ji je presunil srce, ko je zagledala svojega sina; takega si vendar ni mislila. To je bil njen sin, ki je šel, še ni minilo leto, tako čvrst, tako cvetoč, tako ponosen od nje! Valentin se ni upal oči povzdigniti v mater, ki ga je gledala s solznimi očmi, kakor gleda samo mati svojega ljubega, nesrečnega sina. Več časa nista izpregovorila besede ne on, ne ona. Slednjič mu reče mati: „Vstani in pojdi z menoj, nesrečno dete!" „„Pustite me tukaj, mati, da se zmrači,"" odgovori ji Valentin. Mati je izprevidela, da je to res najbolje. Poda mu torej nekaj jedi, ki jo je bila prinesla s seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi delila beraču vbogajme. Morebiti je čutil tudi on kaj takega; težko mu je bilo iztegniti roko po jedi, in dasi je bil silno lačen, ni mu bilo mogoče pokusiti je, dokler ni mati odšla. Ko je bila že tema nastala, plazil se je kakor tat proti očetovi hiši. Bil je tako srečen, da ga nihče ni videl; tudi izmed domačih ljudi ga nihče ni zapazil, ko se je zmuznil skozi vrata na dvorišče in odtod splezal na svisli v seno. Zastonj ga je mati čakala z večerjo. Ko ga le ni bilo, začelo se ji je dozdevati, kaj je. Išče ga torej povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnil biti skrit; napol glasno ga kliče po imenu in slednjič se ji res oglasi. Tako išče starka s črvičem v kljunu svojega mladiča, ki se je zbegan skril jastrebu v grmovju. Valentin je dobro živel na Dunaju; z denarjem, katerega mu je pošiljal oče, dokler ga je imel sam dovolj, bi bili lahko drugi trije, štirje dobro živeli. Prijateljev je imel dovolj, da so mu pomagali zapravljati. Potem ko je denar od doma prihajal bolj in bolj poredkoma, je začel delati dolgove, na upanje jesti in piti, kar mu nekaj časa ni bilo težko; saj se je vedelo, da je bogatega očeta sin. Ko mu je slednjič začel oče pošiljati dobrih naukov namesto denarja, se je obrnil s svojimi prošnjami do matere. Ona mu je pošiljala, dokler je kaj imela. Ko že ni mogla več, pisala mu je in razložila vse, kako je zdaj doma. Nato so izostala tudi njegova pisma. Oče in mati sta mislila, da si je preskrbel kje kakega zaslužka. Valentin ga je bil res začel iskati, ko mu je bila že voda do grla; ali tako zanemarjenemu človeku, kakor je bil zdaj Valentin, nihče prav ne upa, da bi mu dal kako službo v hiši, ali da bi mu izročil svojega sina v pouk. Prijatelji in rojaki so mu res pomagali, dokler so mogli, ali ker so bili skoraj vsi sami siromaki, je bila njih podpora tudi skoraj pri kraju. Ker ni imel več za stanovanje, prenočeval je zdaj pri tem, zdaj pri onem znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, bil je čisto brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se je klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo vendar reči njemu na čast, da ni storil v svoji najhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, še svojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, in to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo mogel. Slednjič ga primejo za potepuha; ker se ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ga, kakor se pošiljajo taki ljudje, v domovino. In tako je ležal nekdaj bogatega Sódnika sin v senu, kakor berač, na domu svojega očeta, katerega nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je blagroval hlapca, ki je hodil brezskrbno zvižgaje po dvorišču. Mati je imela težko nalogo, povedati svojemu možu, da je sin doma. To je storila že takoj drugi dan popoldne; kar mora biti, bolje da je prej. Andrej ni zinil besede, ko je slišal to žalostno novico. Ali ko mu nekoliko potem pripelje sina, obrne se mož na stran; zdaj še le je spoznal vso velikost svoje nesreče. == XV. == Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezčutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sódnik mirno čakal dneva, ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubezen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj, ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sódnik tako prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Tiho in žalostno je bilo sedaj vse pri Sódnikovih; nihče se skoraj ni upal na glas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Brez hlapca in dekle so bili, družina je delala sama, kolikor je kdo mogel. Sódnik sam in Valentin sta opravljala potrebna hlapčevska dela. Posebno žalostno je bilo videti Andrejčka in Zalko; uboga otroka, prej tako živa in vesela, sta se plazila zdaj vsa pobita in poparjena po hiši, po dvorišču in po vrtu. Videla in čutila sta, da je zdaj vse izpremenjeno, a vedela nista, kako in zakaj. Andrej je svojega mlajšega sinka posebno rad imel; prej si ga je večkrat sede posadil na kolena ter se malo poigral ž njim; zdaj ga ni pogledal, še prav nepriljuden je bil ž njim, tako da je mater bolelo, ali rekla mu vendar ni ničesar. Zato se ga je Andrejček tudi ogibal. Vendar skrb mu ni dala pokoja. Ker mu ni hotela mati ničesar povedati, ojunači se neki dan ter gre naravnost k očetu, naj že bo kar hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko stopi deček predenj ter ga nagovori: „Mati pravijo, da nič ne vedo; jaz pa vem, da vedo, samo povedati mi nočejo; zato vprašam vas, oče: Zakaj je zdaj vse tako čudno pri nas? Zakaj ste vi tako žalostni, oče?" „„Kaj to tebe skrbi?"" zavrne ga oče osorno. Ali deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje: „Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodano? Jelite, da ni res?" Na te besede zavihti Sódnik ves razkačen kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč: „Poberi se mi izpred oči, spaka, če ne ———!" Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da bi ga ne zadela srdita očeta roka; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega očeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga na prsi, poljubi mu čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se je tako hitro vršilo, da se je deček komaj prav zavedel, kaj se godi ž njim; a to je pa izprevidel, da je oče nesrečen, jako nesrečen! Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel in premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu je stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej; Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine; že se je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničevanega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdovratnost —— v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo sta o trdosrčnost in svojeglavnost. Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako zamišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je Nósan. Ko ga Sódnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako izpremenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj je imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala z obraza. „Kaj iščeš tod?" ogovori ga Sódnik precej osorno. „Nič ne iščem," odgovori mu Nósan z nekako zamolklim glasom, kakor da bi ne imel prav dobre vesti. „Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korist, ako boš pameten; ali tukaj ne gre; vstani, pojdiva v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak slišal." „„Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši."" „Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj." „„Jaz pa pravim, povej mi tukaj; kar imaš; če nočeš, pa pojdi, odkod si prišel; jaz te nisem klical."" Ko je Nósan videl, da moža ni premakniti z mesta, začne ogledavati kraj, ali ni nobenega človeka blizu. Ko se je prepričal, da sta sama, se obrne k Sódniku, rekoč: „Vidiš, da nisem napačen človek, Sódnik? Dobro se mi godi, kar lahko vidiš, vendar nisem pozabil svojih starih prijateljev; če imam jaz, naj imajo tudi drugi; posebno pa ti, četudi si včasi ravnal z mano malo neprijazno; ali to bodi vse pozabljeno." „„Kaj čeljustaš!"" seže mu Sódnik nevoljno v besedo; „„povej hitro in na kratko, kar hočeš; saj dobrega tako nič ne bo."" „Dobrega, dobrega, če boš pameten, Andrej!" Nato se ozre še enkrat plaho okoli, potem potegne nekaj iz nedrija ter pokaže Sódniku: „Ali poznaš še to podobo?" Sódnik debelo gleda; imel je pred očmi čisto nov stotak. „Odkod ti to?" vpraša ter ga ostro pogleda. „„Ta ni sam, še več ti jih lahko pokažem; taki smo zdaj mi, vidiš, Sódnik!"" „Vprašal sem te, odkod si to dobil." „„Le počasi, vse se ti pove, samo potrpljenja je treba."" „Kaj bi te vprašal, po pošteni poti nisi prišel do tega, to je gotovo." „„Po nepošteni tudi ne, samo pameten mora človek biti, kakor pravim; ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z zvijačo. Kako bi bilo potem nepošteno pridobljeno!"" Sódniku se je začelo nekaj dozdevati; vendar rekel ni nič. Čakati je hotel, da se Nósan sam izpove. Ali to ni šlo tako hitro; Nósan naredi silno prebrisan obraz, pomežika s svojimi drobnimi mišjimi očmi ter začne: „Vidiš, Sódnik, trdi časi so dandanašnji; preveč nas je na svetu; boriti se moramo za svoj živež, kolikor nam ga je treba, da nam sapa ne uide, kakor se kateri more. Z rezanico v glavi se ne pride daleč; pameti je treba in prebrisanosti. Z velike ceste je treba včasi kreniti na bližnjico; po grmovju in trnju se je treba plaziti, četudi si človek malo razpraska roke ali obraz, da druge prehiti. Samo vedeti se mora za bližnjice. Zakaj pa ima človek pamet, da bi je ne rabil v svojo korist? Kdor si more zlahka služiti kruha, kaj bi se ubijal z veliko druhaljo kakor črna živina! Glej, jaz jih nekaj poznam, lahko bi ti jih imenoval, pa zdaj ti jih še nočem, ki so, ni še dolgo tega, sline požirali; zdaj žive kakor vrabec v prosu. Svoje raztrgane koče so podrli in sezidali so si hiše kakor gradove. Poglej, da ti enega imenujem, Borovščakovega Martina, kako si je hitro opomogel. Ljudje ugibljejo in ugibljejo, nihče nič pravega ne ve, on se jim pa smeje. Pameten je bil, drugega nič; sreča mu je roko molila, on jo je prijel za roko, in zdaj je na trdnem. Vidiš, Sódnik, ti bi lahko ravno tako, samo da bi hotel. Vidim, da že težko čakaš, ne bom te predolgo prezal, torej naravnost: Našel se je mlad človek, prebrisana glava, da malo takih; on je pravi dobrotnik vseh, ki so brez svoje krivice zagazili v siromaštvo. — Bil je že v sedmi latinski šoli, ali veselilo ga ni čepeti za prašnimi knjigami; popustil je šolske klopi in je šel k vojakom. Ali tudi tu ni našel miru, pregrdo tu ravnajo z ljudmi; molčati je treba in trpeti vsako krivico. Ko bi bil imel biti kaznovan zaradi neke nepremišljene, a resnične in pravične besede, je popustil vojaški stan in pobegnil; zdaj se potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu bili že na sledu, ali dobili ga niso in ga ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga vzame pod streho. Cesar ali kralj ne vem če plačuje tako kakor on vse, kar se mu da; bogastvo pušča povsod za sabo." „„To je,"" seže mu Sódnik, ki mu je to besedovanje že predolgo trpelo, v besedo; „„ta človek denar dela."" „Ne tako glasno, saj ni treba, da bi vsak slišal, kar govoriva, Tako je, kakor praviš, Sódnik; bankovce dela." „In kaj to meni pripoveduješ?" reče Sódnik ter vstane nemiren. „„Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudi? Ravno tebi to pripovedujem in upam, da mi boš še kdaj hvaležen, da sem prišel ravno k tebi."" „Kaj hočeš od mene?" „„Ne bodi kakor vihar, če hočeš, da se pogovoriva. Miren bodi in poslušaj, potem stori, kar se ti zdi."" „Meni se zdi, da sem te že predolgo poslušal." „„Kako? Saj ti nisem še povedal, pokaj sem prišel pravzaprav k tebi. Lahko si misliš, da tak človek ne more predolgo prebivati pod eno streho, ako noče, da ga zaslede. Zdaj se mora zopet preseliti in jaz sem ga pregovoril, da pride — k tebi."" „Zakaj ravno k meni?" reče Sódnik kakor prestrašen. Nato Nósan nekoliko časa molči, kakor da bi prav ne vedel, kaj bi rekel; ali se pa morebiti ni upal povedati vsega, kar je mislil, da bi Sódnika ne oplašil. Reče mu torej: „Zato, ker je ta kraj najbolj pripraven; pri Sódniku ga ne bo nihče iskal. Veš, tam v tvojem smrečju, tista koliba je kakor nalašč pripravljena za to. Tam ga naselimo, tja mu bomo nosili jedi in pijače in česar mu bo še treba. Ti samo molči in se delaj, kakor da bi nič ne vedel; za drugo bom že jaz skrbel." Zdaj je Sódnik molčal; na obrazu se mu je videlo, da se mu je vnel v prsih hud boj. Čez nekaj časa mu reče z resnim glasom: „Nósan, ali veš, kaj mi svetuješ? Star si, menim, dovolj; tebi ni treba praviti, da je to veliko hudodelstvo in ostro prepovedano." „„Ostro prepovedano je res, in to tudi mora biti; kaj bi bilo, ko bi vsak smel kaj takega? Ali je pa to tudi hudodelstvo, pregreha, krivica, to je drugo vprašanje. Ako greš v hudi vročini lačen in žejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi tisoč in tisoč lepih, zrelih grozdov; sline se ti cede, ako se ti niso že popolnoma posušile; žive duše ni videti blizu; prepovedano je res, ali če sežeš po grozdu, če ga odtrgaš in pozoblješ, da si dušo privežeš —— prepovedano je res, kakor pravim, ostro prepovedano; mož s puško v roki hodi po vinogradu —— vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega? Ali se bo možu, ki ima toliko grozdja, kaj poznalo? In tebi je vendar pomagano. Država, lepa reč, ali pa država tudi skrbi zate? Ali gane samo z mazincem, da bi ti pomagala? V državi ima vsak človek pravico, mirno, da ga nihče ne moti, umreti od glada! Koliko si storil ti zanjo, dokler si mogel! Koliko si ji plačal davkov! Kaj je ona storila zate? Ali bi ne bila njena dolžnost, pomagati ti zdaj, ko si oslabel; in če tega noče, kakor je dolžna, ali nimaš pravice, vzeti si sam, kar je takorekoč tvoje po božji in človeški pravici? Če si prisvojiš toliko, da si pomagaš zopet na noge, vprašam te, komu boš storil krivico? Ali bo to tvojega soseda bolelo? Vem, kaj mi hočeš na to odvrniti: Kaj bi pa bilo, ko bi vsak to storil? Prijatelj, da se to ne zgodi, zato je že skrbljeno, nič se ne boj. Vsak tega ne more; kdor pa more, ta je neumen, ako tega ne stori. To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na posodo od svojih državljanov, kadar je sila; kadar si opomoreš, kdo ti pa brani povrniti zopet sčasom, kar si vzel na posodo, ako bi te pekla vest. Bodi torej pameten, Sódnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj zadnjikrat."" Mirno je poslušal Sódnik te krive nauke; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkušnjavcu; vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vse, kar je slišal, zdelo tako ničevo, kakor je bilo v resnici. Ogibajoč se pravega vprašanja začne ga strašiti: „Ali si pa prav premislil, Nósan, kaj delaš, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne veš, da te imam zdaj v svoji pesti?" „„Sódnik izdajalec, ovaduh? Ne, dobro vem, kaj delam. Lahko bi ti bil dejal, da mi daj roko in besedo, da ostane med nama, kar ti bom povedal; pri tebi tega ni treba; predobro te poznam. Četudi se nam ne pridružiš, vem, da se nam tebe ni treba bati. Človek mora vedeti, s kom govori; mož ostane mož, naj se mu še tako hudo godi. Torej, Sódnik, nič pomiselka, odloči se, udari mi v roko, kakor mož možu, in tvoje stiske je konec."" „Ne, Nósan, tu ni treba nič pomiselka. Slabo se mi godi res, kaj bi tajil, saj tebi tako ne morem,.. ko bi hotel. Siromak sem, berač, a dozdaj še pošten. Če ne morem drugega, pošteno ime hočem zapustiti svojim otrokom, da se jim, ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti. Če mi ne veš drugega sveta, pusti me in hodi zbogom!" „„To je torej tvoja zadnja beseda?"" „Kakor sem rekel." „„Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sprejmo mojo ponudbo. Saj ni da bi moral ravno ti biti."" Vendar čez nekaj časa se premisli: „Ne, Sódnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi bil, ko bi šel drugam. Premisli se, bodi naš, ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračit pojdeš lahko z njo ti in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke, kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba, kakor tebi tvoja. Poskusi samo, videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili, hudiča klicali in mu svojo dušo zapisavali. Dandanašnji ni več taka navada. Hudič se zdaj ne da več priklicati, menda ima že toliko duš v peklu, da se za nobeno več ne zmeni. —— Tiho, nekdo prihaja! Premisli to stvar čez noč; jutri pridem zopet o tem času na to mesto. Bodi pameten, Sódnik. Srečno!" Nato izgine kakor senca. Sódnik je mirno obsedel na svojem mestu. Ni mu dejal, da naj pride, ne, da naj ne pride. == XVI. == Bilo je zvečer. Okoli velike mize pri Korenu je sedela kmečka druščina. Možje so se menili, kakor po navadi, o slabih časih, potoževali si svoje težave in nadloge in pili dobro Korenovo kapljico za tolažbo. Nazadnje se govorica obrne na posebne dogodbe med njimi. „Saj pravim," oglasi se suh možiček v kotu, „mačko vrzi kakor hočeš, vselej ti pade na noge. Tega Sódnika ni ugonobiti. Kdaj smo že mislili, da mu je vrat zadrgnilo, vendar še diha in prav krepko diha. Nas pa da le kaj dregne, pa že ležimo na tleh, da se ne ganemo več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko terno. Srečo ima ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoli zadela." „„ Ti in tvoja večna loterija!"" zavrne ga mož z zavihanimi rokavi ter krepko pljune pod mizo. „„Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovo hčer ima rad in petičen je tudi, zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njegov tast!"" „Ta je bosa!" oglasi se rjavolas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: „Ko bi imel Brezar toliko stotakov kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sódnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimo, ni toliko vredno. In ko bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje, da izgazi, potlej se še le vpraša, ali bi hotel Sódnik pomoči od Brezarja. Saj menda veš, kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sódnika, ako meniš, da bi se kedaj pred Brezarjem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da se je sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem, ali kje je. Bogati trgovec, pri katerem je bil v službi, vzel ga je za tovariša; edino hčer ima in Matija bo zet njegov." „„Tudi takisto ne bo, kakor ti praviš, Martin,"" seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modrovanje. „Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Mejačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!"" Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mu odgovoril, ali v tem trenutku se nekaj zgodi, kar je možu sapo zaprlo. Vrata se nanagloma odpro; prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana, ali pa od jeze ni mogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic in bolščečih oči. Vsa družba se je obrnila proti nji, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi. Čez nekaj časa odpre žena usta, in iz njih se vsuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odskočilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač natihoma govorila vsakemu izmed njih: kar se je njemu zgodilo, to lahko tudi tebe doleti, in ne čisto po krivem. Toda pustimo že neprijetni prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in poslušalcu, in obrnimo se drugam, v Sódnikovo hišo. Tu vidimo Sódnika v svoji sobi, v pogovoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo, Sódnik svojega sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si je bil opomogel, kar najprej mogoče, odpraviti ga z lepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep. „Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin," pravi mu prijazno, „da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar, ne dajal ti dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje tako biti, da ni tukaj tvoje pravo mesto, to pač čutiš sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor megla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si preskrbiš kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kedaj to, kar sem s teboj nameraval, tega upanja pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo. Če ti bo sila, saj veš, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi zbogom. Na, tu imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovarišije." Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu: „Vi ste bili vedno dobri z mano, oče, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbeti hočem naprej, da vam ne bodem delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!" Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva. Še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju Sódniku se je bil odvalil težek kamen od srca. == XVII. == Prijazni bralec ne bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim tržanom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane. Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega sodnika za starejšino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra kapljica Korenova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar že celo ni, da bi se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je potolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodbe, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo. „Gospoda!" izpregovori z uradno resnim glasom. „Nekako tihi smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor ste gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in potika po našem okraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega. Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je res tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in zadobiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi vjemo, ne drži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! Zdaj ga pa mi iščimo!" Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še predno je okrajni sodnik vse povedal, kar je hotel: „Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ko se ga človek z njo dotakne." „„Da bi ga le že skoraj imeli!"" reče zopet okrajni sodnik; „„potem bi me ne skrbelo dalje. Ali kako? Saj smo že steknili vsa kota; iskali smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite, gospoda?"" Nato se oglasi gospod pristav: „Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost." „„In tudi drugi možje,"" pristavi gospod priglednik. „„Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti ž njim in tudi obljubiti mu kaj seveda."" „Kdo je ta človek?" vpraša radovedno okrajni glavar. „„Neki Seljan, drvar, saj ga morda poznate, gospod!"" „Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče!" „„In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat ves zaljubljen in zamaknjen je vanjo."" „Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda?" Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana. Čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo: „Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi? Brez zamere!" „„Pojte sem enkrat pit, oče Seljan!"" ga pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. „„Saj smo stari znanci."" Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikdar zgodilo, zato ni precej vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav. „Vaši Jerici na zdravje!" prigovarja mu starejšina. „„Tisto pa tisto!"" zareži se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda zopet nazaj kozarec. „Sedite malo k nam, oče Seljan!" veli mu okrajni sodnik. „Tega pa že ne, tega," brani se pošteni drvar; „človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojakih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal, ,trebuh notri, prsi ven! in grdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne; brez zamere; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod." „„Vi ste pameten mož, oče Seljan,"" začne se mu dobrikati okrajni sodnik; „„in pošten mož, to nam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan."" „Jaz da bi pomagal c. kr. gosposki? Menda se norčujete, gospod, brez zamere." „„Ne, oče Seljan, prav za res govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko pomagate, ako hočete, kakor morebiti nihče drug tako."" „Zdaj sem pa res radoveden. Kaj takega, gospod?" „„Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku."" „Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje." „„Prav tistem potepuhu."" „Prebrisana glava, raca na vodi — brez zamere! Ta zna kaj, ta; zastonj ni bil v črni šoli. Bankovce pravijo da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesar sam ne vzame v svojo službo; on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj drugega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistre glave in tako umetalne roke." „„Oho! oče Seljan, to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, da je ta Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in veste torej, kako veliko hudodelstvo je to, če kdo pobegne od vojakov."" „Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako grdo se včasi z ubogim človekom pri vojakih ravna. Hladne krvi je treba, da se vse molče potrpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti." „„Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan!"" „Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal pri vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same preširnosti." „„Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj potepa po naših krajih."" „Govori se to in to, a vsega pameten Človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepati, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo da je." „„Jaz vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit."" „To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete." „„Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti."" „Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel." Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mogel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel ni, kaj naj bi mislil, da je mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo: „Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan." „„Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?"" „Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled." „„Motite se, gospod; star mož sem, ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibčne, da bi gonil človeka kakor pes zajca."" „Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost, podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas. Srebrn ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj." Zdaj pa drvarja obide nevolja. Moško se pokoncu vzpne ter reče gospodu krepko in odločno: „Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost brez okolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni treba sramovati. Če imate zame kako delo, kakršnega sem vajen: da vam nasekam drv, nakoljem ali zložim v skladanico; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati, ali kaj drugega takega, gospod, rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam lovil ljudi — nikdar — brez zamere! Tega stari Seljan ni vajen. Križec mi obetate! Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na to le raztrgano obleko — krave bi se mi smejale, brez zamere!" „„Vaše besede, oče Seljan, so jako nespodobne!"" „Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili." „„Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku dajati potuho; vi bi morda celo —"" „Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudodelnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? —— Brez zamere!" „„Tako se ne govori o uradnih osebah!"" „Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!" Rekši se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče in odide. == XVIII. == Da pojasnimo vedenje Seljanovo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, treba je nam nekoliko nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo. Mož je bil tisti dan v veliki stiski in zadregi, kakor morebiti še nikoli prej v svojem življenju. Ugibal je in si belil glavo, kaj naj bi storil, da bi bilo prav; ali to je bilo težko ugeniti. Njegove dolžnosti so si bile tako navskriž, vsaj njemu se je tako zdelo, da se ni mogel za nobeno odločiti. Ko si človek ne ve pomagati sam, gre k prijatelju, znancu, da naj mu on svetuje, kaj storiti. Ali ta pot je bila Seljanu zaprta. Najboljšemu prijatelju ni smel razodeti, kaj ga teži, da samo povedati mu, kar je vedel. V tej zadregi je slednjič storil, kar bi bil morda mnogokdo drug na njegovem mestu. Ko se je zvečerilo, se napoti v gostilno; morebiti mu vino razvedri glavo, da mu zasveti prava misel, ali pa da si vsaj za nekaj časa prežene skrbi, ki mu niso dale pokoja. Ni se mu posrečilo ne eno ne drugo, še s težjim srcem je šel od Korena in doma ni vso noč zatisnil očesa. Kaj je bilo? Popoldne je v gozdu počival, kakor po navadi, za nekaj časa od svojega dela. Solnce je gorko pripekalo z jasnega neba; legel je v senco za grmovje. Kraj je bil samoten, vse tiho okrog. Ko tako leži, kar začuje korake in človeški glas. Bila sta dva človeka, ki sta se mu bližala po ozki, malo izhojeni stezici. Moža sta bila v živem pogovoru, a to tako, da se je eden jezil, kakor je bilo čuti od daleč, drugi ga je pogovarjal in miril. Ko prideta blizu njega, ustavita se oba, in Seljan je bil, za grmovjem skrit, nehotoma priča naslednjega pogovora: „Jaz ti pa pravim, da ne grem več nazaj v ta brlog, saj nisem divja zver. Sit sem že tega pasjega življenja. Če mi ne morete dati poštenega stanovanja, kakršno se človeku spodobi, pa grem, kaj pa imam tukaj pri vasi Še dobre strehe ne; po vseh udih me že trga. Kaj je meni tega treba? Kaj imam od vsega svojega dela in truda? Pusti me, s Sódnikom moram govoriti!" Glas, s katerim so bile govorjene te jezne besede, bil je Seljanu čisto neznan. Nato je nekdo bolj šepetaje, vendar tako, da je Seljan vsako besedo razumel, tolažil svojega tovariša: „Torej bodi vendar pameten; ne vpij vsaj tako; ko bi te kdo slišali Ti si kakor vihar; daj si kaj dopovedati. K Sódniku menda vendar ne boš hodil o belem dnevu! Kaj hočeš s Sódnikom? Ta glas pa je bil Seljanu predobro znan. Bil je Nósanov. Poslušalcu so začele čudne misli rojiti po glavi. Kaj imata ta dva moža? Z največjo radovednostjo in pozornostjo je na uho vlekel tovarišev odgovor: „Kaj hočem s Sódnikom? V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero ima. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to že od danes naprej." „„Ali si z uma, prijatelj? Pri Sódniku hočeš stanovati? Kaj te tako koža srbi, da jim hočeš naravnost v pest?"" „In če me primejo, kaj meni to? Življenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel, preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden sem, pokoja si želim takega ali takega, da je le pokoj. Pregrešil sem se zoper postavo, izstopil sem iz človeške družbe, ki se mi je zdela krivična, da bi pomagal zatiranim siromakom; kaj je moje plačilo? Nehvaležnost, gola, grda nehvaležnost! Rabite me v svoj prid kakor orodje; kje so moje pravice, kje je moj užitek? Tega bodi konec!" „„Gosposki hočeš torej v roke? Ali ne veš, kaj te čaka, Zaplotnik? Sam zlodej vedi, kaj me je motilo, da sem se spečal s tem človekom!"" „O ti zgaga! Tako ti z mano govoriš, ti, ki si desetkrat malopridnejši mimo mene, dasi o belem dnevu zahajaš med ljudi! Da se moram bratiti z ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" „„Jaz nisem vedel, da si tak. Izdati se hočeš najprej samega sebe, potem še Sódnika in mene?"" „Tisto bo, kakor se mi bo še zljubilo; tebe vsaj bi gotovo ne bilo škoda, ko bi te obesili na prvo drevo, katero jim je pri roki, samo škoda drevesa; nobeno ni zaslužilo take sramote!" „„Tako je prav, to rad slišim; zdaj vidim, ljubi moj Zaplotnik, da se samo norčuješ z mano, da me strašiš, kakor je tvoja stara navada. Potolaži se, vse bo še dobro; sam bom govoril s Sódnikom; pripraviva ti najlepše stanovanje in vse, česar si želiš; najina skrb, samo miren bodi."" Na to je bilo slišati, da sta moža nadaljevala svojo pot. Kaj sta potem govorila, kaj se je dalje zgodilo, Seljan ni več vedel. Ali že to mu je bilo dovolj. Zdaj mu je bilo jasno, odkod ima Sódnik zopet svoje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj se je začela Seljanu velika skrb. Že prej je slišal govoriti, da Zaplotnika tod iščejo, ali za to se je on malo menil. Toda zdaj? Če ga ujemo? Če se jim morebiti sam izda, kakor je govoril v svoji nevolji? Za Nósana se pač ni bal; ali kaj bo potem s Sódnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, zakaj neki? Sódnik ga je zaničeval kakor vsakega siromaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, ko je mladi Sódnik tako nespodobno nadlegoval njegovo hčer, Seljan ni bil poseben prijatelj Sódnikovi hiši. Za Sódnika samega torej bi ne bil genil z mazincem. Ali tu je bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel njegovo hčer in ona je njega rada imela. To je mož dobro vedel. Zato se je zdaj bal za Sódnikovo hišo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, da Sódnika primejo in obsodijo za hudodelnika, kaj potem? Ali bo mogla njegova hči biti kedaj vesela? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki je snubil Sódnikovo Ano. — — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sódniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka, prezoprna. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezarju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sódnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je še le prav videl in čutil, kako velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bilo že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila prav za prav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma zvedel. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvršiti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slabosti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh dogodbah. Danilo se je že, ko ga je slednjič premagal zaspanec. Ko se je zbudil malo časa po tem, izginili so bili čudoma vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa potem ga vidimo, ki korači, kolikor moči praznično oblečen, proti Sódnikovim. Čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu je bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si ti moral iti v prvič k izpovedi. Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašnejšega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastopil si svoj križev pot, šel si takorekoč miže v nevarnost, da celo nekako lahko ti je bilo pri srcu. Tako nekako se je godilo našemu Seljanu. Ko pride pred Sódnikovo hišo, zagleda malega Andrejčka, ki se je že na cesti igral. Veselo ga ogovori deček: „Kaj pa vi, stric, tako zgodaj pri nas?" V srce je starega moža zabolelo to otrokovo vprašanje. Odgovori mu: „Očeta iščem; ali so že vstali?" „„Kaj pa da so, na dvorišču jih menda najdete ali pa na vrtu."" Seljanu ni bilo treba moža po vrtu iskati. Na dvorišču ga sreča, ravno je hotel z doma. Molče se gledata moža nekaj časa. Potem reče Seljan: „Nekaj bi rad s tabo govoril, Sódnik." Te besede so bile govorjene s tako nenavadnim, skoraj skrivnostnim glasom, da so Sódnika čudno zadele. Na misel mu ni prišlo, da bi se obregnil nad možem, kakor je bila sicer njegova navada. Mirno ga vpraša: „Kaj takega? Govori, meni se mudi na polje." „„Malo moraš že potrpeti, tako hitro ni, da bi se to povedalo, tukaj že celo ne; sama morava biti."" Molče gre Sódnik gori v svojo sobo, Seljan pa za njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sódniku roko na levo stran prsi položil, čutil bi bil, da mu srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname Seljan ključ od zunaj iz vrat ter sobo od znotraj zapre. Sódnik ga gleda in pravi: „Kaj pa to? Menda vendar nisi prišel iz slabega namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi." Nato Seljan, kakor da bi ga ne bil slišal: „Sódnik! Tvoj sin in moja hči se rada imata; zato sem prišel —" Sódnik si oddahne pri teh nenadnih besedah, češ: To je torej in jaz sem mislil, bogve, kaj bo! Čelo se mu zvedri, veselo mu reče: „In za to je bilo treba vrata zaklepati? Toda kaj pravim? Prav si storil, Seljan; kaj takega res ni da bi svet slišal. Saj vendar nisi tako neumen, kakor sem mislil, Seljan. Snubit si torej prišel? Ali to je kaj novega; prej se je hodilo dekleta snubit, ti pa si staro navado obrnil narobe. Vendar predno dalje govoriva, povej mi, Seljan, ali si bil že pri Žitniku tako zgodaj? Koliko kozarčkov si ga pozobal? Hudega pravijo, da ima Žitnik, takega, ki po grlu praska in v lase leze." To je starega moža vendar malo zbodlo, žganja ni pil, dasi je bil drvar. Precej ostro ga torej zavrne: „Sódnik, ko bi vedel, po kaj sem prišel, premislil bi malo bolj, kaj govoriš. Ali povedal ti še nisem, ker si mi besedo prestrigel." „„Kaj nisi dejal, da zato, ker se, kakor praviš, moj sin in tvoja hči rada imata? Ali za to se jaz ne menim, kaj moj sin rad ima. Vrata sem mu pokazal, šel je po svetu; pojdi ga iskat, in kadar ga najdeš, naredita, kakor se vama vidi. Mene ni treba vprašati. Zastran mene naj vzame beračico, ciganko ali še kaj hujega; njegova volja, njegova pokora. Če si pa prišel, Seljan, ali te je pa morda Matija sam poslal, pogajat se z menoj, da naj privolim v ta beraški zakon, da naj mu prepustim svojo domačijo; rečem ti, in ti si dobro zapomni, da iz te moke ne bo kruha: dokler bom jaz gibal, Matija ne bo prestopil s tvojo hčerjo Sódnikovega praga. Tako, zdaj sva pri kraju. Pojdi in odkleni vrata!"" Ko je videl, da ga Seljan ne sluša, hotel je iti sam vrata odpirat. Ali Seljan ga prime krepko za roko ter mu reče odločno: „Stoj, Sódnik; jaz menim, da bo vendar bolje, če vrata ostanejo zaprta, bolje zate, ne zame. Kar se pa tiče moje hčere in tvojega sina, rečem ti samo to: Ne prenagli se, da se ne boš kesal. Ti si me krivo razumel, ali se pa delaš, kakor da bi me bil. Ko bi jaz hotel, da privoliš v to ženitev, ne bilo bi potreba, da te prosim. Ti sam bi me prosil, predno potihne ropotanje tega voza, ki drči zdaj mimo tvoje hiše po cesti; na kolenih bi me prosil, Sódnik, samo da bi te jaz hotel tako ponižati; ali zaradi tega nisem prišel." „„Prej sem menil, da si pijan, zdaj pa vidim, da si znorel; z norim človekom se samo norec pregovarja. Poberi se; če ne, ti pomagam!"" Te grozeče besede je govoril Sódnik brez prepričanja, samo da bi zakril, kolikor moči, strah, ki so mu ga bile zbudile zadnje besede Seljanove. To je Seljan dobro čutil, hotel je končati neprijetni pogovor, reče mu torej naravnost: „Sódnik, Zaplotniku so na sledu; to sem ti prišel povedat; stori zdaj, kar se ti zdi!" Strela je bila udarila v hrast. Vsa kri je Sódniku silila proti srcu; bled kakor zid se je tresel po vsem životu, za stol se je moral prijeti, da bi ne omahnil. Ko bi mu bil Sódnik ne vem kaj storil, zdaj je bil Seljan za vse maščevan. Usmiljenje je imel z ubogim možem, ki je tako ponižan trepetal pred njim. V tolažbo mu reče z ginjenim glasom: „Mene se ne boj, Sódnik! Storil sem ti zaradi tvojega sina, kar sem mogel, morebiti več, nego sem smel; zdaj grem. Z Bogom!" Nato odklene vrata in odide. == XIX. == Tako imenitnega dneva ni morebiti imela okrajna gosposka v trgu, odkar je bivala v tem kraju. Imeli so Zaplotnika! V bližnji vasi se je bil zvadil z neko deklino; k nji je hodil v mraku vasovat. Ko se je to zvedelo, poslali so tja dva žandarja, ki sta ga čakala skrita. Se tisti večer je šel njima brezskrbno v past. Nič se ni branil, ko sta planila nanj iz zakotja, mirno se je njima dal vkleniti in gnati v trg. To je bil torej oni glasoviti Zaplotnik, katerega je bilo tako težko vjeti, še teže držati! Kakemu razbojniku ali spoh velikemu hudodelcu ni bil podoben; mlad je še bil in dosti čednega lica; in res je imel srečo pri ženskem svetu; a ravno to je bila njegova nesreča. Veselje je sijalo z lica okrajnemu sodniku, ko je zagledal ujetnika pred sabo; mislil sije: Nam ne uideš; dobro hočemo shraniti takega ptiča! Sam je šel pregledat ječo, lastnoročno je pretipal železno omrežje, s katerim je bilo zavarovano njeno edino okence. Sam je dvakrat krepko obrnil ključ v vratih za njim in potem še poskusil, če zapah dobro drži. Zadovoljen je bil in mirno je šel spat po tem imenitnem opravku. Novica, da imajo Zaplotnika, se je hitro raznesla po vsem trgu; a reči ne moremo, da so je bili tržani kaj posebno veseli, samo radovedni so bili, kaj bo dalje. Sódnikovi niso zvedeli zadnji te imenitne dogodbe. Sódnika ni bilo ves tisti dan ne na kosilo, ne na večerjo. V svoji sobi je tičal, ženi je dejal, da mu ni nič kaj prav; a vendar ga ni mogla pregovoriti, da bi poslal po zdravnika. Pozno po večerji je šla Liza gori k njemu pogledat, kako mu je. Za mizo je sedel zamišljen; obličja mu ni videla, v obeh rokah mu je bilo skrito, „Zakaj ne greš v posteljo, Andrej?" ga vpraša skrbna žena. „„Pusti me, saj nisem otrok!"" ji odgovori neprijazno. „Ali veš kaj novega? —— Tistega Zaplotnika so prijeli!" Sódnik se zgane pri teh besedah, kakor bi ga bil gad pičil. To je bilo dobro, da v tem trenutku ni videla njegovega obraza. Zapazila je bila pač, kako se je bil zdrznil, a menila je, da je to storil iz nevolje, da ga nadleguje s takimi ničevimi stvarmi. Vošči mu torej lahko noč, potem tiho odide. Ko je bil Sódnik zopet sam, zdihne iz globočine srca: „Zdaj je vsega konec!" Ko je to izgovoril, trči obupno s čelom ob mizo. Čez nekaj časa vstane ter začne hoditi po sobi; kakor zblaznel je mahal z rokami okoli sebe. Nato se zopet zgrudi na stol. Zopet čez nekaj časa vstane, odpre miznico ter začne pregledovati in prebirati razne listine, katere je imel v nji spravljene. Nekaj jih odbere, zveže in shrani, druge vtakne v peč ter jih zažge. Naposled sede zopet ter nasloni čelo na mizo, kakor da bi dremal. Še nekdo drug je bil, ki mu skrb ni dala spati tisto noč. Seljan je bil že v postelji, ko mu potrka neki znanec mimogrede na okence in poroči, kaj se je zgodilo. „Kdo bi bil mislil," je dejal sam pri sebi, „da pojde to tako hitro? Zdaj je pač vse izgubljeno. Storil sem, kar sem mogel; svaril sem Sódnika, naj se varuje; ali, kakor zdaj vidim, bilo je prepozno. Zdaj ni več pomoči. Zaplotnika bodo izpraševali, in povedal bo vse; kako da bi ne? Kaj je pomagalo vse moje prizadevanje? Kaj morem zdaj? Ko bi tudi šel k Zaplotniku v ječo, ko bi me pustili k njemu, ko bi ga prosil s povzdignjenimi rokami, naj molči; vse zastonj! Kaj sem temu človeku jaz, kaj mu je Sódnik? Zakaj bi ne govoril, ako si s tem olajša svoje stanje? In ko bi tudi to ne bilo, taki ljudje nimajo srca, še veseli jih, če morejo koga spraviti v nesrečo. Uboga Jerica, ubogi Matija! Stari Seljan vama ne more pomagati, ako se Bog vaju kako ne usmili!" Take misli so rojile ubogemu starcu po glavi. Drugi dan je bilo pri okrajni gosposki veliko slovesno zasliševanje in izpraševanje. Zaplotnik ni tajil, da je vojaški begun in da je delal denar; ali pri kom je prebival, kdo so bili njegovi tovariši in pomočniki, tega ni bilo spraviti iz trdovratnega jetnika, kakor so ga vili in pestili. Poskusilo se je, ali ga morebiti omeči post. In tako je šel zopet v zapor; morebiti bo popoldne volneji." Seljanu ni dala skrb miru, četudi je vedel, da ne more pomagati. Napoti se, sam ni vedel prav zakaj, proti Sódnikovemu domu: kaj Sódnik, ali mirno čaka doma ali je morebiti pobegnil? Na dvorišču mu pride Liza naproti. „Kako pa Andrej?" „„Nič prav zdrav ni; bojimo se, da bi ne prišla kaka bolezen. Včeraj ni ves dan nič jedel."" „Kje pa je?" „„Menim, da gori! Ali bi radi ž njim govorili?"" Predno je Seljan na to kaj rekel, pristopi k njima Andrejček, ki je slišal materine besede, ter pravi: „Ne, mati, očeta ni gori, kakor pravite; jaz sem jih iskal, hotel sem jih nekaj prositi, pa jih ni. Nato mi je dejal sosedov Luka, da jih je videl, ko so šli zgodaj po stezi proti gozdu. Jaz mislim, da jim je že bolje, ker so tako zgodaj vstali, kaj pravite, mati?" „„Bog daj, da bi bilo tako, kakor praviš,"" pristavi žena. Seljan je edini vedel, kako je možu, a on ni smel govoriti. „Nič posebnega; kar imam, povem mu lahko drugikrat; morda ga še danes kje srečam. Bog vas obvaruj." Tako se je Seljan poslovil in odšel na svoje delo. S postom se ni dalo pri Zaplotniku nič opraviti. Trdovratno je molčal zopet pri drugem in tretjem zasliševanju. Treba ga je bilo torej poslati naravnost v mesto, da naj tam store ž njim, kar veleva zakon. Drugo jutro že sta ga gnala žandarja, dobro vklenjenega po cesti proti mestu. Kako so gledali tržani ta novi prizor! Mnoga ženska je dejala sama pri sebi: Škoda tako lepega človeka! Zaplotnik je mirno stopal pred čuvajema, ozrl se ni ne na desno, ne na levo; a glave tudi ni povešal. Čez nekaj časa zavijejo po cesti v gozd — nekaj otrok je šlo še za njimi —— gošča je bila ob obeh straneh. Ko so tako molče stopali nekaj časa, kar pogleda Zaplotnik zdaj na desno, zdaj na levo v goščo, potem se zdrzne in kakor strela šine na levo v grmovje! Eden žandarjev hitro pomeri za njim in izproži. Zdelo se mu je, da je zadel, ali ko sta planila potem oba za njim, ni bilo od Zaplotnika ne duha ne sluha. Iskala sta ga, kakor išče lovec obstreljene divjačine; steknila sta vse grmovje daleč naokrog, zastonj, Zaplotnik je bil izginil; naposled sta mislila sama, da mora biti ta človek res s samim hudobnim duhom v zvezi. Otroci, ki so videli ta prizor, so prinesli hitro z velikim krikom in vpitjem to novico v trg. == XX. == Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čeda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Bliski so švigali kakor goreče kače po nebu in strašno so razsvetljevali nočno temo. Treskalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Ljudje so trepetali po hišah, križali se in molili, kakor da bi se jim bližal sodnji dan. Živina je tulila po hlevih in zver se je plašna skrivala ter po jazbinah in po grmovju iskala zavetja pred grozno nevihto. Strašno hreščanje in pokanje se je razlegalo po gozdu. Visoka drevesa so se zgibala in skoraj do tal pripogibala svoje vršiče. Vihar jih je šibil in lomil kakor suhe treske. Gorje človeku, kateri se je zakasnil in hodi o tem času po gozdu! Seljan je bil star mož, ali take nevihte ni pomnil. Počival je že v svoji samotni koči poleg gozda. Luč upihne; skoraj strah ga je bilo v postelji, ko je vihar tako grozno razgrajal in mikastil njegovo staro poslopje; bal se je, da bi mu ne odnesel slamnate strehe znad glave. Silil se je mižati, ali ognjeviti bliski so mu siloma odpirali oči. Bogu je priporočil svojo dušo in svojo kočo, obrnil se v steno in kakor otrok potegnil odejo čez glavo. Ko je tako ždel, kar se mu zazdi, da je nekdo potrkal na duri, toda tolaži se: nič ne bo, vihar bije na vrata. Vendar nehotoma posluša; veter je bil nato malo potihnil; v drugič se mu zdi, da nekdo trka; zdaj celo čuje prav razločno človeški glas: „Odprite!" Brž ko je to slišal, vstane brez pomiselka, prižge luč ter gre odpirat; ko bi bil razbojnik, v taki nevihti ga kristijan ne sme pustiti brez zavetja. Toliko da ga ni vihar znak vrgel, ko je odprl vrata. Vse črno, nič ne vidi. „Kdo je?" vpraša. „„Siromak, pomagajte!"" odgovori mu nekdo s slabim glasom. V tem trenutku zabliska in Seljan zagleda pred sabo človeka, ki je ležal na tleh, z glavo na pragu. Hitro ga vzdigne ter ga napol nese, napol vleče v sobo. Slaba luč, ki jo je dajala mala svetilnica na mizi, posveti v strašno bledo obličje. To obličje je bilo Seljanu neznano. Mož je bil ranjen, kri mu je kapala izpod pesti, ki jo je pritiskal na prsi. Seljan ga položi na posteljo in mu začne preiskavati rano. Mož si jo je bil za silo zamašil. Seljan mu jo najprej izpere, potem vzame svojo praznično srajco, jo razporje in z njenimi kosi obveže rano, kakor ve in zna. Vse to se je molče vršilo. Ranjenec je težko sopihal, a ko mu je bila rana zavezana, mu je bilo laže. Govoriti začne dovolj razločno: „Veste, mož, koga ste ponevedoma sprejeli pod svojo streho?" „„Kdo ste, ne vprašam,"" odgovori mu Seljan, „„dovolj mi je, da ste pomoči potrebni."" „Ali ko bi vedeli, kdo sem, težko da bi mi pomagali. Človeka, kakršen sem jaz, ni smeti pod streho jemati. Ali poznate Zaplotnika?" „„Videl ga nisem."" „Poglejte me! Zdaj veste, kdo sem." „„Bodite, kdor hočete; ranjeni ste, in to kakor je videti, hudo. Ali hočete, da naj vam grem po zdravnika in po gospoda, če se upate sami ostati?"" „Pustite, prepozno bi prišla zdravnik in gospod; treba mi ni ne enega ne drugega; jaz sem preskrbljen. Moje grehe in slabosti, upam, da mi Bog tudi tako odpusti. Kesam se jih in pokorim se tudi zanje." „„Torej vsaj ne govorite toliko; mirni bodite, morda je pa vendar še kaj upanja."" „Dobro vem, kako mi je; ali mene ni škoda. Pustite mi to veselje, saj ga bo skoraj konec; vsega konec, izgubljeno življenje! Vi ste videti dober mož, zato rad z vami govorim. Svet je malo prida, rad ga zapustim, prijatelj." „„Ali imate še kako željo?"" „O pač bi še eno imel, ali te mi ne morete izpolniti. Ena sama človeška duša je na svetu, katero sem zares rad imel, tudi ona je mene rada imela, in vendar sem ji prizadel toliko preglavice in bridkosti! Svojo mater bi še rad imel, prosil bi jo, naj mi odpusti! Da moram umreti brez nje, brez njenega odpuščenja, to mi je edino hudo, moja največja pokora. Nato ranjenec malo potihne. Čez nekaj časa zopet izpregovori:: „Prosil bi vas, da mi pojte po mater, ali to ni mogoče, ni mogoče! Po smrti moji pojte k nji; vzemite in izročite ji to; tu je tudi povedano, kje prebiva. Recite ji, da sem umrl skesan in spokorjen in da sem se nje spominjal v svojih zadnjih trenutkih. Tolikokrat bi bil šel rad k nji, pokleknil pred njo in jo prosil, naj mi odpusti, ali ni mi dalo; sram me je bilo. Zdaj je prepozno! —— Čudno, čudno! Pobegniti jim iz ječe, bilo mi je igrača; in vendar ni se mi ljubilo, ali sam ne vem, kako je bilo: ko so me gnali kakor vola v mesnico, prijelo me je nekaj, kar hotel sem in vezi so mi odpale, raztrgane kakor pajčevina, ali snete, sam ne vem. Čudna uganka je človek, prijatelj, čudna uganka, jaz je nisem ugenil. — Zdaj umiram ustreljen kakor zver; do vas sem se priplazil, pljuča so mi zadeta, težko diham, ali skoraj si počijem; kaj je človeku treba dihati! — Še nekaj, prijatelj, poročite Sódniku, da naj bo pameten; Zaplotnika se mu ni treba več bati, tudi ne, ko bi bil še živ: Zaplotnik ni Iškarijot! — Odpustite, prijatelj, da vas nadlegujem, saj ne rad! Še enkrat: ne pozabite moje matere! Dajte mi roko! — Tako, zdaj je dobro! Moja moč je pri kraji. Z Bogom!" Nato se obrne v steno in izdahne. == XXI. == Visoke gore obsevajo prvi žarki jutranjega solnca, njih zlate še poslednji, ko že mrak zagrinja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast lete strele srditega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu grmovju pod njim ni se bati ne strele ne viharja; kar se imenitnega godi v človeškem življenju, vrti se navadno ob imenitnih, visoko stoječih osebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali usodi se včasi vzljubi, da si izvoli za središče nenavadnih dogodjajev čisto navadne, proste ljudi, in zanimivo je opažati njih vedenje v takih slučajih; veseli nas, ako vidimo, da njih moči rasto z njihovo nalogo. Poštenemu drvarju Seljanu se ni bilo v vsem dolgem življenju skupaj zgodilo toliko imenitnega kakor sedaj v dveh treh dnevih; dogodba se mu je vrstila skoraj brez presledka za dogodbo. Zbrati mu je bilo treba vse moči, kar mu jih je bilo v starih možganih, da ni onemogel in omahnil pod silo dogodkov, ki so padali nanj. Preganjani Zaplotnik je ležal mrtev pod njegovo streho. Nočni vihar je bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarja je zlatila jasno nebo. Žeje mladi dan svital skozi okence ter se boril zmagovito z bledo svetlobo brleče luči poleg postelje. Kako čudno bledo je bilo mrličevo obličje v tem dvojnem svitu! Sveča je bila skoraj dogorela, hitro vtakne drugo; pospravi po sobi, kakor je spodobno, kadar je mrlič v hiši. Tisto, kar mu je bil izročil Zaplotnik za svojo mater, vtakne v posteljo pod zglavje. Nato se napoti proti trgu poročit gosposki, kaj se je zgodilo v njegovi hiši. Gredoč se je hotel zglasiti pri Sódnikovih ter potolažiti Andreja, da se mu ni več bati. Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse grlo: „Seljan, Seljan! stoj, za pet krvavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetnice v nebesih pomagajte!" Seljan se obrne proti nji: „Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera?" „„Oj, oj! Tam v Sódnikovem bukovju —šla sem bila gobe brat —— pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! Tam, v Sódnikovem bukovju, pri tisti raztreščeni stari bukvi, leži človek mrtev, krvav, prav dobro sem videla, da je krvav!"" „Kdo je tisti človek?" „„V obraz ga nisem videla, nisem se upala blizu; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale!"" „Pojdi z mano pokazat!" „„Za ves svet ne! Lahko ga najdeš pri tisti stari bukvi, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sami"" „Prav, pa pojdem sam!" reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti trgu. Tesno je bilo Seljanu pri srcu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskati. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mrtvega moža. Ta mož je bil Andrej Sódnik! —— V prsih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, se je bila že strdila; truplo je bilo mrzlo, trdo —— nič pomoči! Kdo je to storil? —— Tako bi bil vprašal vsak drug človek; Seljan je predobro vedel, čigava roka je Andreju Sódniku zasadila nož v srce. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila prva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? Kdo je bil priča njegove smrti? Dvema je bilo znano, kaj ima Sódnik na vesti; eden je zdaj nem za večne čase, drugega ne bo blizu; pobegnil je gotovo o pravem času iz dežele. Kdo je usmrtil Sódnika, to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne mislilo, da so ga razbojniki napali in oplenili? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene krvavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiskavati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico vrže nekoliko v stran, tam naj jo najde kdor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko raztrga, češ, da se je branil. Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža prilomastita skozi grmovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana. „Ali je res, kar Jera pravi?" „„Res je, res, da bi ne bilo tako! Toda tu ni treba javkanja, pomagajta, da ga nesemo domov!"". „Za božje ime, Sódnikov Andrej! —— Kdo ga je?" „„Kdo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tu obleka razparana; tu nič, tu nič; nikjer nič. Sódnikova navada ni bila, da bi hodil brez denarja."" „Torej kak razbojnik!" „„To lahko ugane vsak otrok."" „Kaj je pa to?" pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki. „„Vidiš,, kaj sem dejal?"" pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. „„Tako delajo taki ljudje. Vse prazno! Dobro si zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kadar bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko prisežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov!"" — Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sódnikovemu domu. Ko so bili že blizu hiše, reče Seljan svojima tovarišema: „Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat. Čez nekaj časa ga zopet vzdignita in prinesita!" Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji z žalostnim obrazom ter ji reče: „Žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prežalostno novico. Velika nesreča te je zadela; misli si najhujšo!" „„Andrej!"" vzklikne nesrečna žena. „Zdaj, zdaj ga boš videla!" „„Nič! — Glej, tu je!"" Moža sta bila stopila v vežo z mrtvim gospodarjem. „Nesimo ga gor!" reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi. Neso ga v sobo ter polože na posteljo. Nato moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim poudarkom: „Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti bi se ti bila lahko še večja zgodila, tebi in tvoji hiši! Bog te tolaži, uboga žena! Jaz moram iti, ali skoraj se vrnem." Liza ga je dobro umela. Ko je bila zvedela, da so Zaplotnika ujeli, in ko je bil takoj potem Andrej zapustil hišo, da ni nikomur povedal, kam gre; ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zbujati strašna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je bilo vse jasno! — Okrajni sodnik je bil silno slabe volje, da mu je Zaplotnik tako ubežal. Lahko si je torej misliti njegovo veselje, ko mu sluga naznani, da bi Seljan rad nekaj ž njim govoril o Zaplotniku. Takoj ga pokliče pred se. Ko je bil Seljan vstopil, zasuče svoj stol proti njemu, vtakne pero za uho ter mu reče prijazno: „To je lepo, oče Seljan, da ste se spametovali; kaj nam torej veste povedati o Zaplotniku?" „„Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite."" „Tako? Res? Vi ste ga zasledili? Kje pa je?" „„Pri meni doma."" „Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo?" „„Sam je prišel."" „Ali bo pa še čakal?" „„Nič se ne bojte, gospod; ne gane se vam iz hiše."" „Zdaj pa le hitro!" Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit. Ko Seljan to vidi, ustavi ga rekoč: „Čakajte, gospod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako." „„Kako to pravite?"" „Gospod, mrliča imam v hiši." „„Zaplotnik mrtev?"" „V moji hiši leži, na moji postelji." Nato mu pove vse, kako je bilo. „Tako, tako!" govori gospod sam zase, ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi nekaj časa molče po sobi. Videti je bilo, da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo. „Ne zamerite, gospod, jaz moram iti," reče ter prime za kljuko. Cesarski uradnik ga prestreže rekoč: „Potrpite malo, mož; vse ni še prav jasno. To, kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svojem času potrdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili." „„Tudi prisežem lahko na vsako besedo."" „Do tega časa morate tu ostati." „„Ne zamerite, gospod: meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite."" „Pozneje, pozneje! Prej je še nekaj drugega treba." „„Dovolite torej, gospod, da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kadar vam je volja; kar pošljite pome."" „Ne tako, mož," reče mu gospod krepko in odločno; „ne smete se geniti odtod, dokler se nekaj ne pojasni. Jaz moram ravnati po svoji dolžnosti." V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro ugenil, kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda, rekoč: „Kaj mislite, gospod okrajni sodnik? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil?" „„Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Še vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati. Če imate čisto vest, tem bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže." Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal je vsaj zvedeti, kam meri sodnikov sum: „Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom?" „„Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali, da nam pomagajte iskati Zaplotnika. Vaše vedenje se nam je vsem zdelo jako čudno. Že takrat bi bil človek lahko kaj napačnega mislil. Takrat niste hoteli čisto nič vedeti o tem človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskati ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Zaplotnik svoje pribežališče?"" Seljan je že hotel reči: Ne! Ali ta kratka besedica mu ni hotela iz grla. „Vidite, mož, kaj molčite? Tajiti ne morete, lagati nočete; to vendar še priča, da niste star, trdovraten grešnik. Znani ste bili torej s tem človekom?" „„Gospod, kakor gotovo je Bog v nebesih: jaz nisem bil znan ž njim, nikoli ga nisem videl, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo."" „To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?" „„Moja hiša je na samoči, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod!"" „Vam se tako zdi, drugi sodijo drugače." „„To menda tudi ne bo nič napačnega, da sem ga vzel pod svojo streho, to je bila moja krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti?"" „Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat?" Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče: „Gospod! Lahko bi vam odgovoril, da je bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj zatisne oči, še predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se ne bom, raje rečem, kakor je bilo: Tega nisem mogel. In še to vam rečem: Ko bi se mi še kedaj kaj enakega pripetilo, ravnal bi ravno tako. Jaz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. Če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj!" Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec. Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni sodnik: „Peljite tega moža v zapor!" == XXII. == „Kaj? Seljan? Turška motika! Take druščine bi se pa vendar ne bil nadejal! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan?" S temi besedami je bil Seljan pozdravljen, ko je stopil s sodnim služabnikom v ječo. Maček, okrajni berač in potepuh, ki se je bil ravno tačas tukaj naselil, postaren, bosopet človek, zabuhlega obraza in meglenih oči, je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni zmenil zanj; molče je sedel na klop, ki je bila ob zidu. „Dober dan bi ti rekel," nadaljuje Maček, „ali v to vražjo luknjo ne posije nikdar dan, kakršnega je Bog ustvaril. Kaj molčiš kakor tat, Seljan? Ne bodi vendar tako presneto moški. Le čakaj; samo dva, tri dni bodi tukaj sam, pa boš videl, kako rado se ti bo govorilo; s čelešnikom se boš rad pogovarjal, samo da ti ga imel. Tožilo se ti bo še po meni, le molči! Jutri menim, da me zopet izpuste, ali pojutrišnjem. Kaj sem pa storil? Nalezel sem se ga bil zopet, hvala Bogu, in malo sem ropotal po trgu, kali; saj veš mojo navado, in vteknili so me, kakor že tolikokrat, da se malo ohladim. Kaj boš pa potlej, ko boš sam? Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščanska, da so te poslali k meni? — — Nič odgovora! —— Kaj se tako napenjaš in stokaš, kakor bi korenine pulil? Zdaj ti nič ne pomaga, ljubi moj Seljanko! —— Meni se zdi, da se sramuješ moje druščine; Bog vedi, kateri je na boljem, ti ali jaz? Vidiš, ljubi moj prijatelj; kolikokrat si mi pridigoval, naj se poprimem dela! Ej, prijatelj, kaj imaš zdaj od tvojega dela? Časi je bolje, da človek nič ne dela, vsaj nič hudega ne stori. Mene so samo malo priprli, va se mi hudobni duhovi iz glave izpuhte, ti pa kdo se, kedaj boš zopet drvaril ali pa celo nikdar več ne!" „„Pusti me v miru!"" zavrne Seljan nadležnega človeka in začne zopet premišljevati svoje nevarno stanje. Ali Maček mu ni dal miru s svojim klepetanjem: „Pusta druščina to! Jaz nimam sreče; zakaj me niso samo malo prej sem posadili, da bi bil videl tistega preklicanega Zaplotnika; to ti je bil drugačen mož, duša! Morebiti bi se bil še kaj naučil od njega. Ali — on ven, jaz notri, toliko da se nisva srečala." In zopet čez nekaj časa: „Prej si ti meni dajal dobre svete in nauke, zdaj naj ti jih pa jaz. Veš kaj, prijatelj, ako boš še kedaj travo teptal, pusti sekiro ter vzemi palico v roko; beraški stan najlepši stan; ptič pod nebom ne živi tako brez skrbi kakor berač postopač. Dela nič, davka nič; toča mu ne škodi, če ga ne dojde ravno na polju, in goveje kuge se mu ni bati; in toliko se tudi še zmerom nabere, da je za to ljubo žganjče. Kaj hoče človek več na svetu?" V tem ko je moral poštenjak poslušati tako zasmehovanje iz umazanih postopačevih ust, so se zunaj zbirali črni oblaki nad njegovo glavo. Popoldne je moral Seljan zopet pred okrajnega sodnika. Temno obličje gospodovo ni mu obetalo nič dobrega. „Ali poznate to?" vpraša ga gospod ter mu pokaže nekaj v zamazan papir zavitega. „„Poznam!"" odgovori mirno Seljan. „Ali veste, kje se je to našlo?" „„V moji postelji, v zglavju."" „Kaj je notri?" „„Ne vem."" „Tako? Ne veste? Vidite, to se zopet ne zlaga. Prav nerodno se zagovarjate, Seljan." „„Nerodno ali ne, jaz resnico govorim."" „Kdo je to vtaknil v vašo posteljo?" „„Jaz."" „Ali je vaše?" „„Moje ne!"" „Čigavo je?" Za odgovor mu Seljan vse pove, kakor se je godilo. Nato reče gospod: „To je torej Zaplotnikovo, ali prav za prav: bilo je njegovo?" „„Kakor sem rekel."" „In vi pravite, da vam je to sam izročil?" „„Tako je, kakor sem dejal."" „Čudno je samo to, da so sami stari, ne ponarejeni bankovci notri." „„Kaj je notri, to meni nič mar. Čudno se vam zdi, da je denar dober, meni ne; kaj ga ni mogel prej izmeniti? Svoji materi morda vendar ne bo pošiljal ponarejenega denarja!"" „Čudno je pa vendar, da bi se tak potepuh, tako hudoben človek, tako trdovraten grešnik svoje matere spominjal o svoji zadnji uri." „„Gospod, menda ga ni tako popačenega človeka na svetu, da bi mu ne tlela iskrica blagega čuta na dnu srca; in kedaj bi naj se mu ta iskrica razvnela, če ne o zadnji uri? Čudna ura je zadnja ura, gospod; Bog jo daj srečno nam vsem!"" „To ste prav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?" „„Na to ne morem nič gotovega odgovoriti."" „Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil za zavetje, ki ga je dajal hudodelniku, da je bil ta denar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo —" Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče: „Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponarejalcu potuho dajal in zavetje!" Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ga je le še bolj potrdilo v mnenju, da je Seljan Zaplotnikov deležnik. Za zdaj je bil s svojim preiskavanjem in zaslišavanjem zadovoljen. Slugi veli, da naj moža odvede v ječo. Hitro se je bilo zvedelo po trgu in okolici, kaj se je zgodilo s Seljanom. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi si mislili; vsi so poznali in čislali poštenega drvarja; ali je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako izpremenil, da bi bil v zvezi s tistim Zaplotnikom, ali pa celo, da bi bil Sódnika — — ne, kaj takega vendar ne; morilec Seljan ne more biti! Vsi do malega so upali, da se stvar razjasni in da se Seljan skoraj spozna za nedolžnega. Ali kaj drugi ljudje! Ko je Jerica slišala strašno novico, je bila nekaj časa kakor omamljena. Ko se je zavedela, bila je njena prva jasna misel: v trg k očetu! K njemu mora, naj bo, kar hoče; prosila bo, jokala se in rotila gospoda, da jo pusti pred očeta. Ni ji bilo treba prositi. Po dolgem, temnem hodniku je stopal ravno sluga s svojim jetnikom, da bi ga peljal v ječo, ko jima pride uboga deklica naproti. Ko zagleda svojega očeta, zavpije sirota: „Kaj ste storili, oče!" Seljan jo napol resno, napol žalostno pogleda rekoč: „Kako govoriš, dete! Tvoj oče ni nič hudega storil." „„O saj sem vedela, da ne!"" reče ter se oklene z obema rokama okoli vratu starega moža; „„saj sem vedela, da ste nedočžni, oče; vprašati sem vas hotela samo, česa vas dolže hudobni ljudje, ubogi oče!"" „Bodi mirna, hči," tolaži jo oče. „Zaupaj v Boga kakor jaz; brez njegove volje ne pade vrabec s strehe. On je poslal svojega angela Danielu v levnjaku, on bo branil tudi tvojega očeta. Dopustil je, da se mi godi krivica, on že ve zakaj; o svojem času me bo tudi opravičil. Moli, prosi ga, da mi okrajša čas izkušnje in pokore; vendar zgodi se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, in mirna bodi! Ne sramuj se nikogar, vsakemu smeš prosto pogledati v obraz ter mu reči: Moj oče je nedolžen!" Z olajšanim srcem je zapustila deklica svojega očeta. == XXIII. == Nekaj dni potem sta dva voza drčala po cesti v trg. Drugi, z dvema konjema, bližal se je bolj in bolj prvemu, kateri se mu, dasi je imel samo enega konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti bi se bila vendar še nekaj časa hitala, ko bi jima ne bil prišel precej strm klanec na pot. V klanec ne podi voznik, ako je trezen. In trezen je bil Brezarjev Anton, ki je sedel v prvem vozu, tudi na potu iz mesta, če je bil še tako dobro prodal svoje blago. Ko torej pride do pod klanca, dene vajete iz rok in stopi z voza. V tem trenutku ga je bil drugi voz došel, in mož, ki je sedel na njem, ogovori Antona: „Glej, glej, nikoli bi ne bil verjel, da ima tvoja Liska še toliko ognja v svojih starih udih; in še priganjati je ni treba. Zdaj pa lepo polagoma!" In tudi on stopi z voza ter se bliža Brezarju, rekoč: „Kaj me ne poznaš, da me še ne pogledaš, Anton?" Brezar se res ni bil precej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; da ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilico, naj se vse razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: „Ti, Matija?" „„Matija Sódnik, Andreja Sódnika sin!"" „Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpremenil. Kam pa kam?" „„Čudno vprašanje! Ali povej mi, kaj ti pa je, Anton? Tako si bled, in zdi se mi, kakor da bi se tresel; morda vendar nisi bolan!"" „Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanagloma si mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem koga!" „„Ti si še kakor si bil nekdaj; v šoli si se vselej tresel, kadar te je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali zdaj si mož in mene se vendar ne boš bal?"" Ali Brezar se je res bal svojega starega prijatelja in tovariša, posebno ker ga je videl tako veselega! Vpraša ga, da bi le kaj govoril: „Kako kaj, kako, Matija!" „„Nič napačno, hvala Bogu! Srečo sem imel, veš, Anton!"" „Dolgo te ni bilo, dolgo!" „„Morda je bolje, da me ni bilo; obhodil sem nekaj sveta in ne zastonj! Kako pa doma, Anton?"" „Še precej; mati so zdravi in meni tudi ni nič hudega." „„To me veseli, Anton; ali kako je pri nas doma?"" „Tako, tako!" — — „„Samo to mi povej, ali so vsi zdravi?"" „Zdravi so vsi!" „„Da so le zdravi, drugo me ne skrbi. Veš, Anton, da se mojemu očetu ne godi posebno dobro, da naša hiša ni več trdna, kakor je bila nekdaj, to sem že vedel, ko sem šel z doma. In tudi pozneje sem slišal, da so oče v veliki stiski. Prišel bi jim bil rad precej pomagat in upal sem od dne do dne, da mi bo moči priti; ali opravila so me zadrževala. In pa našemu očetu, veš, tudi ne škodi, če se malo meče, saj veš, kaki so. Bog ve, da sem jim vse iz srca odpustil, kar so mi storili; ali lepo vendar ni bilo, kako so me pognali od hiše. Lepo maščevanje bo to; kako se ga veselim! Poglej, tu le notri je nekaj, da bo za silo in še malo več. Sitnost bo pa vendar; očeta bo treba lepo prositi, da se tako ponižajo in si dajo pomagati. Prav pametno bo treba ravnati ž njimi, če ne, poženo me zopet, kakor so me že."" „Torej srečo si imel, Matija; kdo bi ti je ne privoščil iz srca! V tovarišijo te je vzel tvoj prejšnji gospodar, kakor se govori?" „„Tako je; in menim, da to tudi njemu ni na škodo."" „In svojo edino hčer ti daje za ženo?" „„Tako? Tudi to se govori?"" „Ali ni res?" „„Nekaj res, nekaj ne. To je, da mi jo daje, to je res; ali pri ženitvi je treba dveh, jaz nisem do zdaj sklenil še nič gotovega; saj se tako ne mudi. Pustiva zdaj to! Kaj oče?"" Brezarju se je zazdelo pri teh besedah, da se je kobilici nekaj odpelo; hitro skoči torej popravit. Čez nekaj časa ga Matija dojde. „Gorko je, gorko!" reče mu Brezar ter si briše pot s čela. „„Meni se ne zdi. Ali odgovoril mi še nisi, kako je očetu!"" „Saj sem ti rekel, da so vsi zdravi." „„Anton? zakaj tako čudno poudarjaš, da so vsi zdravi, kaj to pomeni?"" Zdaj se mu Brezar ni mogel izviti; moral je govoriti. „Vprašal si me, ali so vsi zdravi doma; zdravi so vsi, kolikor jih živi, ali —" „„Ali — —!"" Zdaj je Matija obledel. Brezar ga prime za roko, pogleda ga žalostno ter pravi: „Matija, prijatelj moj! Zdaj pokaži, da si mož. — — Velika nesreča je zadela vašo hišo; očeta ne boš več videl — —" „„Oče so mrtvi, ali kaj praviš?"" „V gozdu so bili najdeni, ubiti. —— Razbojniki —" „„Razbojniki? V naših gozdih?"" „In vendar mora biti tako; oropani so bili!" Molče sta stopala prijatelja v goro. To molčanje je hudo delo Brezarju. Da bi samega sebe in svojega prijatelja, ako mogoče, pripravil na druge misli, začne mu pripovedovati o Zaplotniku. Mladi Sódnik ga molče posluša. Naposled si misli Brezar: Ker že govorim, naj mu vse povem. Vedel je sicer, da Matija rad ima Seljanovo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mu torej pove, kaj se je zgodilo Seljanu. V tem sta bila dospela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Brezar sede na svoj voz in požene, da se je kar prašilo za njim. == XXIV. == <center>Snoči pa je slan'ca pala na zelene travnike ...</center> Samo te dve vrstici prelepe narodne pesmi začuj in otožnost ti obsenči radostno dušo. Ali ni pa tudi zares žalosten pogled: mlada narava, katero je v cvetju zamorila strupena slana! Mlado zelenje, ki je bilo sinoči še tako zdravo, krepko in veselo, kako velo, začrnelo visi po drevju, po grmovju; zvončki, jagelci otožno povešajo glavice; ptiči prej tako glasno veseli, letajo zdaj pobiti po vejah, peti se jim noče! Trdega srca mora biti, kogar bi ne ganil ta pogled. Človeku se zdi, kakor da bi kaj takega ne smelo biti; prava mačeha se mu vidi narava, ki skrbi tako za svoje otroke; on sam se čuti tako osamljenega, tako nesrečnega na svetu; in da solnce ravno zdaj tako lepo, tako veselo sije z jasnega neba doli na vso to nesrečo: to je pravo bridko zasmehovanje! Ali če je že to žalostno, kolikanj žalostneje še je videti žalujočo, potrto družino, kateri je nemila smrt vzela gospodarja, očeta! Ženo videti, ki žaluje po možu, otroke, ki zastonj poprašujejo po svojem očetu! Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bila sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bil je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesrečo pogreznila to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila. „Prepozno!" To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina. „Vse vem, mati!" odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazalo materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega, ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli za zmerom iz hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda: Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina. Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar najprej mogoče, prej ni imel miru. Mlademu Sódniku je bilo hipoma vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Seljan po nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč: „Zdravi, mati, skoraj se vrnem." Žena ga pogleda s solznimi očmi: „Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!" „„Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči: za otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mirno živeli."" Nato urno odide. Znance in prijatelje je srečaval na svojem potu k okrajnemu oblastvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede izpregovoril z nikomer. Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori: „Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!" „„Seljana menite, kaj?"" „Da, Seljana, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice." „„Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi."" ,,Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite, gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel." „„Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!"" „Ne tako, gospod dovolite, da smem k njemu v zapor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti. Jaz ga hočem omečiti, gospod, da bo govoril, mora govoriti. Predno preteče pol ure, bo vam vse jasno in Seljan bo prost." Gospod sodnik je majal glavo; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je uradoval. Slednjič mu reče: „Če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim." „„Vpričo vas bi mož ne govoril."" „Ni da bi moral biti ravno jaz, tudi kdo drug bi smel biti z vama; samega vas ne smem pustiti k njemu." „„Če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj poskušal rešiti nedolžnega človeka."" Bridko je govoril te besede; gospodu je bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: „Žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra." Mladi Sódnik še enkrat poskuša: „Gospod, imejte usmiljenje z menoj, saj menda veste, kaj se nam je zgodilo! Ali hočete, da naj obupam, da naj — — Vse bi lahko zdaj storil! Jaz ne morem imeti na vesti krivice, ki se godi temu poštenemu možu; ali jo hočete imeti vi? V svoji oblasti me imate, storite z mano, kar vam drago, ako pride kaj napačnega iz tega. Rekel bi, da vam dajem svojo glavo v zastavo, ali to vem, da ni nič; nate, vzemite to za poroštvo." Rekši položi predenj polno listnico. Uradnik mu jo da nazaj, rekoč: „Ni treba! Jaz vam verujem in zaupam, ali vendar, Matija Sódnik, veliko zaupanje vam hočem izkazati; upam, da se ne bodem motil!" Nato pozvoni slugi. Ko ta pride, veli mu: „Peljite tega moža k Seljanu" —— — Prepočasi je stopal stari sluga mladeniču. Ko slednjič vrata zaškripljejo, ko zagleda Matija starega, drvarja, ki je sedel sključen na klopi, stoji nekaj časa molče, potem mu reče z žalostnim glasom: „Zakaj ste tukaj, oče?" Seljan vstane ter mu gre naproti: „Oče mi praviš, Matija? Takemu človeku oče? Premisli, kako govoriš, Matija!" „„Še enkrat vas prašam: Zakaj ste tukaj, oče?"" „Zakaj sem tukaj? Čudno vprašanje! Vsak otrok, vsaka stara ženica v trgu ve, zakaj je stari Seljan zaprt, in ti bi edini ne vedel? Ali te niso vsi obsuli takoj, ko so te zagledali, in ti pravili, kaj sem storil? Če si hotel samo to vedeti, ni ti bilo treba sem hoditi." „„Oče, jaz se ne menim za to, kaj ljudje govore; tudi ne prašam vas, česa vas dolže. Prašam vas samo, zakaj molčite, zakaj ne govorite resnice!"" „Kaj praviš, Matija? Uganke niso za staro glavo. Zdaj pa jaz tebe nekaj prašam: Ali si bil doma, Matija?" „„Vse vem, vse vem, oče!"" „Kaj torej iščeš tod? Doma ti je dovolj skrbi; pusti me in pojdi, mene ni škoda!" „„Zakaj ste tako trdovratni, zakaj se sami krivega delate?"" „Kdo zlomka ti pa pravi, da se sam krivega delam? Kaj meniš, da sem sam prišel in rekel: Zaprite me, to in to sem storil!" „Četudi tega niste rekli, ali vi molčite, ko vas dolže; lahko bi govorili, eno samo besedo — in oproščeni ste."" „Kakova je tista sama beseda? Ti ne veš, kaj govoriš, mladič!" „„O predobro vem, kaj govorim; težko mi je, ali govoriti moram. Zakaj ne rečete: Jaz nisem bil, ta je bil?"" „Kdo?" „„Naš oče!!"" V tem hipu skoči Seljan proti njemu, kakor da bi mu hotel usta zamašiti z roko. „Kaj govoriš, Človeče!" „„Rečena je strašna beseda!"" Seljan je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel ni, da je mladi Sódnik samo slutil resnico, da je hotel samo potrdila od njega. „In ko bi bilo res, kar praviš, ali tebi pristoji tako govoriti? Ti me siliš, da naj izdam, ovadim tvojega očeta? Lep sin si ti, da ti je tako sveto ime tvojega nesrečnega očeta! Zakaj ne greš sam ter ga ovadiš? Če si že tak, ne sili me, da naj bom tudi jaz!" „„O vi ne veste, kako mi je hudo, da moram tako ravnati; ali drugače ne morem. Pustiti ne smem, da bi vi po nedolžnem trpeli za drugega, bodi si tudi za mojega očeta. Resnica mora na dan!"" „Matija, ker je že tako, govoriva pametno, moško besedo! Poglej me! Kaj meniš, koliko let mi bo še živeti? Kaj me še čaka dobrega na svetu? Trudil sem se in ubijal vse svoje žive dni; zakaj mi ne privoščiš, da si tu odpočijem; kaj mi je hudega tukaj?" „„Ali sramota, sramota!"" „Ej, pusti jih, naj govore, dokler se jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo že molčali. Sramota! Saj ravno zato sem in hočem biti tukaj, da ne bo sramote. Kaj meni sramota? Ali vaša hiša, tvoja mati, ti, brata, sestri — vašega do zdaj čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spoštovani živite in spomnite se včasi starega Seljana, ki ni napačen človek; ali ga pa tudi pozabite! Siliš me, da naj govorim; dobro! Govoril bom torej, četudi ne, kakor ti hočeš; do zdaj sem tajil, zdaj hočem očitno reči, da sem kriv!" „„Ko bi mene ne bilo! Dejte, potem bom pa jaz tudi govoril! Vas ni škoda, pravite; dobro! Ali ste sami? Nimate li žive duše na svetu, za katero ste dolžni skrbeti? Kaj hočete zapustiti svoji hčeri, če ji še nočete ohraniti dobrega imena? Kaj naj počne Jerica, uboga sirota? Zanašate se name; ali kdo vam je porok, da se ne premislim tudi jaz? Težko je možu živeti z ženo, ki ima takega očeta."" Nič odgovora! Globoko zamišljen je stopal Seljan po ječi. Matija je videl, da mu je zadel pravo struno; prigovarjal mu je dalje: „Ne mislite na nas; mi moramo prenašati svojo nesrečo; otroci morajo trpeti za svojega očeta, tako je na svetu! Vendar hočem storiti, kar mi je mogoče: prodati mislim domačijo, zapustiti z vso družino ta kraj ter se naseliti kje daleč odtod, kjer nas živa duša ne pozna. Še prej pa hočem poravnati očetovo krivico, kolikor mi je moči. — Čas poteka, odločite se, oče! Pomislite, da ne govorim sam, z mano vred govori in vas prosi nedolžna sirota: Imejte usmiljenje s svojim otrokom!" „Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti glej!"" Nato mu poda roko. Matija ga zapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stala pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik, kar je bilo potrebno, da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez pomiselka. Ko je bilo to končano, še obrne Matija k uradniku, rekoč: „Gospod! Še nekaj me teži; jaz nisem učen človek, zato ne vem, kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika —— da bi jim bil milostljiv! Jaz sem dolžan storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite s tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi." Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sódnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijazno roko. Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekako olajšana sta bila oba. Matija si je bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. == Konec.== Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogokaj izpremenilo. Sódnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa so tržani govorili o Sódniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasom je potihnila govorica; čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti. Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem; Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbeli tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu! Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mirno kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sódnikovi. Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Bog varuj! Take sreče ni bilo na Seljanovem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zdaj pa zdaj je pač tudi z rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držala v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam! In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni vedela zakaj; voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči. Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo hišo, je takoj uganil, kaj pomeni ta nenavadna prikazen. Jerica mu priskače naproti ter se mu oklene vratu, „pol smeha, pol joka." Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu. „Torej si vendar prišel!" mu reče Seljan vesel, „saj sem dejal, da ne boš tak!" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! Liza se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. Andrejče in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je rastlo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu je pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča. In Nósan? Govorilo se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, kjer je našlo pribežališče že toliko potepuhov, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno. [[Kategorija: Josip Stritar]] [[Kategorija:19. stoletje]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] m7sp94ieb4blg9i7il09y888vryiuyq 207276 207273 2022-08-04T20:43:31Z Sandraj88 8626 /* VII. */ wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Sódnikovi | poglavje= | avtor= Josip Stritar | opombe= | dovoljenje= javna last | obdelano=4 | spisano= 1878 | vir= http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-W6HQ0VRJ.pdf (izdaja 1921) }} {{rimska poglavja s piko|24}} == I. == Korenova krčma v Prilesju ni imela kaj posebnega; bila je kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčmar. Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni jih vabil s ceste notri, ni jim nosil vina na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim, s kmetom in gospodom. V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho. In če se je vendar včasi kdo tako izpozabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča – Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri, in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobrodejnem nočnem hladu. Vendar se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je bilo še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena; tudi vozniki se niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so povžili. Koren ni točil „na brado". Saj mu pa tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, ako ga je zdravnik zapisal kakemu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je bila mala sobica polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav in drugi manjši gospodje so se pa tudi sami radi zglašali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Korenovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega samopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo pokušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana – vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekako samo naredilo — in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa — kapljica se blešči kakor čisto zlato, ,,kakor cekin" — potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba je sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasi, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki — bodi ga Bog zahvaljen — so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake besede. Starejši, suh možiček, ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: „Ali si že slišal, Martin? Sódnik gozd prodaje, ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri." „„Komu? pa ne zopet onemu suhopetemu dolgohlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja?"" „Prav tistemu!! Škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani. Še nekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi se zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!" In za tolažbo črnogledi prorok krepko potegne iz kozarca. „„Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar."" „Sódniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa še dva taka." „„Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za Sódnika. On bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lehko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa bi še bel kruh jedel v petek in svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva ni kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da „pri gobcu molze". Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, to mora biti veselje, toliko polja in takega; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njegove njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej, tisto ni nič, na pol kmet, na pol gospod; ne tič, ne miš."" „Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero konj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, „tibo bistahor," to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori." „„To bi še vse nič ne bilo, ali tiste vražje podobice, ki jih mečejo, kjer se snidejo, in za kak denar! In pa tisti dobri prijatelji, ki se mu dobrikajo in ga ružijo; tisti Nósan, ki se ga drži kakor klop kože!"" „In pa tisti sin na Dunaju, kako se ponaša ž njim; moj Valentin tu, moj Valentin tam, pa vsak mesec stotak na Dunaj, koliko pa še vmes! Ne verjamem, da bi bilo kedaj kaj iz njega." „„Mlajšega pa, ki se trudi in ubija doma, nič prav ne more; prekmečki mu je, kali; meni bi bil desetkrat ljubši."" „Kaj praviš, ali ima res že toliko dolga?" „„Govori se, da mu hranilnica v mestu že nič več ne da na zemljišče."" „To bi se že še prenašalo, ali pravijo, da je tudi drugje zadolžen, da ga imajo že oderuhi v pesti." „„Ne verjamem; tako nespameten Sódnik vendar ni. Saj mu tudi ni sile, dokler ima še toliko zemlje, ki jo lahko prodaje. Mene bi ne bilo skrb, naj mi izroči vse, kar ima, premoženje in dolgove, skoraj bi bilo vse v redu."" „Sódnik pa izročiti! Poskusi, pridi mu z dobrim svetom, hitro ti pokaže, odkod si doma." „„Saj veš, to so samo tako besede; beseda ni konj. Kaj bi si tujo glavo belil, dovolj preglavice imam s svojim siromaštvom."" V takih pogovorih sta bila poštenjaka, ko se začujejo krepke stopinje v veži. Vrata se odpro in zaporedoma vstopi petero mož. Brez posebnega pozdravljanja gredo v stransko sobo. Videti je bilo, da Korenova hiša ni bila njih prva postaja. Čez nekaj časa pride Koren sam z vinom za njimi. Bila jih je glasna družba. Drugi so bili kakor so navadno premožni tržani; odlikovala sta se samo prvi in zadnji, vsak po svoje. Prvi je bil srednje velikosti mož, krepak, rejen, širokih pleč, gladkega, rdečega lica, precej trebušen. Ali svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, še nekako ponašal se je ž njo. Oblastno, široko razkoračeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja se komaj sme reči, bila je za gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke škornje, pokrivalo, skratka: vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da je bil videti zadovoljen s svojim stanom, da se ni šiloma delal za gospoda. Na mazincu desne roke je imel, kar tudi ni gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavitna čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glasno in jasno govorilo: Jaz sem jaz, Andrej Sódnik. Poslednji med njimi mu ni bil nikakor podoben: dolg, suh človek, v dve gube se je držal, kakor bi se bal, da bi se ob prečnik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem životu samo toliko, da mu je za silo kosti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi koraki, vendar se ne more reči, da je bila njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, zadej nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kljukast nos, da se mu je skoraj brade dotikal, široka usta, ki so se vedno nekako neprijetno osladno režala: vse to skupaj se ne strinja v moško lepoto. Pa še nekaj. Pravi izkušeni poznavatelji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo „križem gleda", da ji celo daje ne vem kaj čudovito mikavnega. Saj tudi česen —— ne bodi grdo reči —— ni posebno imeniten, sam ob sebi je grozovita jed; vendar nekoliko, prav malo, „za eno misel" tega plebejskega sadeža je nekaterim jedilom prava zabela, tudi na gosposkih mizah. Križem je gledal človek, katerega opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepšala ta napaka. Se prav neprijeten je bil človeku, ki je ž njim govoril, njegov pogled, ker se ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu je kak mešetar, zakotni pisač ali celo potepuh; ta človek je utegnil v svojem življenju že vse biti, morda celo — za silo — pošten. „Bog sam vedi, kaj ima Sódnik s tem Nósanom, da ga vedno vodi s sabo? Meni je ta človek zopern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko so bili možje odšli v sobo. Dasi so bile duri odprte, ni mu bilo treba tiho govoriti, tako glasni so bili novi gosti. „„Jaz se pa ne čudim,"" mu odgovori Martin; „„ta človek ti je za vsako rabo; neumen ni, še prav prebrisan je in prekanjen. Sódnik že ve, zakaj ga ima; tudi za norca, kadar se mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palico, če je treba. Sódnik je nagle jeze, nad njim se lahko znosi, ako nima ravno drugega pri sebi. Dobro življenje ima ta nepridiprav, Sódnik ni skopih rok."" „Saj sem vedel, da ne bo brez tega; že „mečejo" možje, Nósan pa preži. Tega pa vendar ne, da bi ga pustili ž njimi igrati." „„Za kaj bo pa sirota igralo? Ti možje ne igrajo za mačje solze."" „Koren ne vidi rad, da se pri njem igra, ali kaj hoče? S takimi možmi vendar ni, da bi se spri." Moža sta bila s svojo pijačo že skoraj pri kraju; vsak še en požir, pa bi bila odšla v božjem strahu, ko bi ne bil vstopil mlad človek, z bičem v roki, ki ga nasloni v kot. „Glejte, glejte!" pozdravi ga Jernej, „Brezarjev Anton; redka prikazen; odkod pa, odkod?" „„Iz mesta,"" odgovori Anton ter prisede k njima. „„Nekaj pšenice sem bil peljal v mesto; kobilica se mi je malo pohabila na nogi, pa sem moral ustaviti."" „Pa en požir ti tudi ne bo škodil; saj si ga redkokdaj privoščiš, dasi ti ni take sile. Pij, Anton!" „„To bo premalo za oba,"" ugovarja Brezar, vendar vino pokusi, da bi ne žalil moža. Potem mu natoči svojega, ki mu ga je bila deklica prinesla. „Dobra kupčija?" vpraša Martin čez mizo. „„Bo že, bo že."" Rekši natoči tudi njemu. „Ne bom se ga branil, veš, Anton; saj te ne boli, če plačaš en poliček ali dva. Ko bi bili mi tako, saj bi ga tudi. Kaj tebe skrbi? Lepo domačijico si si ustvaril, brata izplačal, mati pa ti tudi ni na potu." „„Ko bi ne imel matere, ne vem, kako bi bilo."" „Prav praviš, dobra gospodinja; kaj bi tisto? Ali vendar veš, Anton, ker smo ravno možje skupaj in dobre volje; mlajše gospodinje ti bo treba v hišo." Lahna rdečica oblije mladega Brezarja pri teh besedah; kdor ga je videl, moral je reči, da je zal mladenič. V zadregi iztoči vse vino svojima tovarišema in pokliče drugega; potem reče, da bi kaj govoril: „Rad bi vedel, katera bi me hotela." „„To je pa zopet tako neka beseda, da ni ne v peto ne v šesto,"" modruje Jernej, ki je hotel pomagati svojemu tovarišu. „„Jaz bi pa rad vedel, katera bi se branila takega moža; raca na vodi!"" „Jaz bi pa vendar tudi vsake ne hotel." „„Moška beseda! Menim, da ne; ti lahko izbiraš."" „Kaj pomaga izbirati? Ko bi jo izbral, ko bi me tudi ona hotela, ako pa oče ne?" „„Kako da ne? Vesel mora biti vsak takega zeta, takega gospodarja; kar počneš, vse se ti posreči; premoženje ti rase in vzhaja kakor kvas na peči. Eden gori, drugi doli, tako je na svetu."" „Jezik za zobmi, kdo te kaj vpraša? ti zgaga suho rebra, kljukasta!" začuje se v tem trenutku iz stranske sobe. Te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom. Družbica v prvi sobi je bila umolknila. Čez nekaj časa izpregovori Jernej potihoma: „Sódnik je videti slabe volje nocoj; gotovo zopet izgublja, in to ni nikomur prijetno, tudi Sódniku ne, četudi je že vajen izgube; zdaj pa vse leti nad ubogega Nósana, kakor da bi bil on kriv." „Zakaj ga pa ima?" pristavi Martin. Brezar je molče, gledal v kozarec, ki ga je hitro vrtil med rokama. Cez nekaj časa pride Sódnik ves razjarjen. Jezno odpre vrata ter zakriči v vežo: „Kaj to? Žive duše ni; vina gori! Strela!" Ko nazaj grede zagleda Brezarja za mizo, obstoji ter se zadere nad njim: „Kaj pa ti tukaj, potepuh?" Brezarju šine kri v obraz, pri tej priči vstane ter ga gleda; prsi so mu nemirne plale; vidno se je boril sam s sabo; slednjič mu mirno in dostojno odgovori: „Jaz nisem potepuh; za svoje denarje smem piti kakor drugi za svoje." „Kaj je to: kakor drugi za svoje! Mi smo možje, ti si berač. Jaz sem Andrej Sódnik, da boš vedel, strela! Če nocoj vse zapravim, komu to kaj mar, strela! Ali to ti pa pravim, dobro si zapomni: naj te še kedaj vidim, da govoriš z mojim dekletom, kosti ti zdrobim, zmeljem te kakor solnčni prah. Dobro si zapomni, kar sem dejal, strela!"" In s težko svojo roko, z debelim prstanom na mazincu udari jezno ob mizo, da vsa posoda od nje zveneč odskoči. Na ta ropot priteče Koren mirit srditega moža. Roko mu položi na ramo, govoreč: „Saj si pameten, Sódnik, miren bodi, pa zlepa mu povej, kar imaš." „„Kaj meniš, da sem pijan, kali?"" huduje se, vendar že nekoliko mirneje, Sódnik. „Kdo te je kedaj pijanega videl? samo malo razvnet si, drugega nič." „„Tako se govori! In ko bi ga tudi malo imel v laseh, komu to mari, saj ga imam za kaj!"" Tudi Jernej in Martin sta se bila ojunačila, ko je bil prišel Koren; tudi ona sta ga mirila, ko že ni bilo več tako treba. Sódnik se skoraj zaničljivo obrne k njima: „Z vama ne govorim. Tu sedita pa pijta; če nimata za kaj, tu je drobiž!" Rekši vzame iz listnice petak ter ga jima vrže na mizo. Nato se obrne zopet k Brezarju, ki je molče sedel: „S tem le človekom govorim; s teboj govorim, mladič; pazi, da se ti kaj ne zgodi. Tiste misli si izbij iz glave, dobro ti svetujem; dokler bo gibal ta le moj, berač ne dobi moje hčere." Mirno, da so se mu vsi čudili, mu odgovori Brezar: „Naj bom berač, kakor vi pravite, dasi nisem še nikogar prosil, tudi vas ne, in Bog daj, da bi mi ne bilo nikoli treba. Toliko vam pa rečem: Anton Brezar se ne vriva nikomur; on ni in ne bo nikoli s kakim dekletom —— onegavil očetu za hrbtom. Čese bo kedaj ženil, snubil bo pri ljudeh, kateri se ga ne sramujejo. — Kaj sem dolžan?"" Plača, kar je imel, ter mirno otide. „Glejte, glejte; to pa še ni bilo tako napačno govorjeno," reče Sódnik, ko je Brezar vrata zapiral, zdaj že do dobrega potolažen. Malo sram ga je bilo, zlasti Korena, da se je bil v pričo njega tako prenaglil; zdaj je bilo zopet vse dobro. Samo Jernej in Martin sta bila nekako v stiski, ne vedoč, kaj bi počela z lepim novim petakom, ki je ležal pred njima. Da bi pila zanj, tega vendar ne, dasi je bila ta misel precej zapeljiva; ali nazaj ga dajati, kako, da bi ne razjezila ponosnega moža? V tej stiski jima pride Koren na pomoč; on vzame denar ter mu ga ponudi, rekoč: „Spravi, spravi, Sódnik; moža že lahko sama plačata, saj nista še tako na zadnjem koncu." „„Ne spravim ga ne; kar sem dal, to ni več moje,"" brani se Sódnik. Pri tej priči pristopi Nósan: „Možje čakajo!" „„Na, pa ti spravi; ti se ga ne boš branil, Noše!"" Nósan se ga res ni branil; zarezi se, kakor cigan belemu kruhu, ter spravi bankovec. Tako se je bilo slednjič vse dobro izšlo. Sódnik je imel poslej več sreče pri igri. Dobre volje je bil in pozno domov grede je okrogle prepeval: Mamca, lepo vas vprašam, oj kje ste vi doma? i. t. d. == II. == Drvarji niso nikoder na glasu, da bi bili posebno olikani in priljudni možje, ne pri nas, ne pri drugih narodih. Vsako opravilo daje človeku, kateri se ž njim navadno peča, neki poseben značaj, njegovemu mišljenju in vedenju, da celo njegovemu obličju. Po svojem opravilu je drvar nekako podoben mesarju, ki tudi ne sluje posebno zaradi svoje rahločutnosti; surovost je naravno zvezana z njegovim stanom. Nekaj surovega, brezčutnega je tudi v drvarjevem stanu, tudi on nekako življenje mori. Ali nima morebiti drevo zares življenja? Poglej lepo visoko, košato bukev: kako krepko se spenja kvišku, kako oblastno razprostira svoje veje in mladike, svojega življenja vesela! In mladi zarod poganja in zeleni veselo pod njo; pod njenim krilom stoje mlade bukvice ter rasto in se razvijajo in kvišku spenjajo po zgledu svoje matere. Ptiči se izpreletavajo po njenem vejevju, v njenem zavetju si stavijo svoja gnezda. List šepeta z listom, ko diha po nji večerni hlad, in ona prijazno pripogiblje svoj vršiček. Ali ko pribuči vihar, kako se zvijajo, stokajo in pokajo njene vejel Ali ni to življenje? Ali glej, ko je še tako krepka, da bi morda lahko živela še sto let in vsako leto rodila nov zarod iz svojega semena, približa se ji logar, udari ji smrtni pečat v mehko kožo in zaznamovana je za smrt. Ne dolgo, in pride mož, grčav kakor ona, s sekiro na rami, ogleduje lepo drevo, ali ne, ker se mu morebiti smili, drvar je trdega srca, preudarja samo, koliko drv bode dalo in njemu koliko truda; nato dene sekiro z rame, pljune si v roke in sekira zapoje — drevesu mrtvaško pesem. Drvar je bil Seljan, s katerim nam je zdaj seznaniti prijaznega bralca; drvar, nič drugega. Imel je sicer malo hišico, kake pol ure od trga, in košček njivice za zelenjavo; ali to ga ni moglo rediti. Sekira mu je kruh služila; v gozdu je prebil največi del svojega življenja, po zimi in po leti. Gozd mu je bil pravi dom, hišico je imel samo za prenočišče. V gozdu nam ga je iskati, če ga hočemo videti. Od daleč že čujemo krepke udarce njegovega orodja; prijetno se razlega in odmeva glas po gozdu od drevesa do drevesa. Glejte ga tam! Stara bukev leži na tleh, kakor je dolga in široka. Spodnje veje so se ji polomile, ko je padala; toliko manj bo truda. S svojim pomagačem jo je bil dopoldne podrl Seljan; zdaj se sam trudi ž njo. Pridno vihti svoje orodje; seka in klesti ji neusmiljeno veje. Dan je gorak, pot mu kaplje s čela; ali to ga malo moti; zdaj pa zdaj si ga obriše z rokavom svoje hodnikove srajce —— golorok mora biti človek pri takem delu! Lep mož ni naš Seljan; nekoliko prekratek je; njegova rast je šla premalo kvišku, zato je videti nekako potlačen; vse je pri njem bolj na široko, tudi obraz; čela se mu malo vidi; krijejo mu ga lasje, ki so kakor dež v pratiki. Drobne, sive oči mu žare pod nenavadno košatimi, gostimi obrvmi. Njegov obraz je suh, koščen, lice upalo, a zdrave rjave barve, kolikor ga ne krije ščetinasta brada. Ali poglejte njegove prsi, kako so široke, krepke, kolo bi smelo iti čez nje. S to pestjo bi medvedu čepino razdrobil, in to obilno stopalo bi lahko namesto kamena kolesu podložil v klancu. Odurno bi bilo to obličje, ko bi po teh širokih ustih ne šinil zdaj pa zdaj neki dobrohoten nasmeh; tedaj pa se človeku vidi, kakor da bi solnčni žar obsijal star parobek. Spodnji konec drevesa je okleščen; prišel mu je že skoraj do srede. Zdaj si sme vendar privoščiti nekoliko počitka. Se enkrat krepko mahne, da veja daleč odleti; potem se nasloni na sekiro, krepko se oddahne ter pogleda na nebo, kako visoko je še solnce. Po njegovi sodbi bi utegnila biti ura pet; morebiti tudi že nekoliko čez. To meroma je tisti čas, ko se sme po božjih in človeških postavah nekoliko odpočiti vsak pošten delavec. O tem času je pač že tudi počival naš oče Adam, ko je zemljo kopal v potu svojega obraza. A ne samo odpočiti se je zdaj čas, tudi založiti je treba kaj in splakniti si suho grlo. Kmet na njivi izpreže svoje vole; plug na njivi pustivši, gre s svojo živaljo na kraj njive v travo; vola se paseta vklenjena; on pa leže, ako mogoče, v senco pod drevo, vzame iz prta kos črnega kruha za malo južino, potem pogleda v vrč, ki sloni ob drevesu; dobro, ako je malo mlačnega vina v njem, če pa tudi ne, gre sam ali pa deklica z vrčem po vodo k bližnjemu studencu. Take misli so hodile tudi poštenemu Seljanu po glavi. Zagozdo črnega kruha je imel, vrč tudi, samo da ni dišal po vinu. Južinal bi bil zdaj tudi on, ko bi se mu ne bilo nekaj posebnega pripetilo. Oziraje se kvišku je bil zagledal dva ptiča, ki sta mu nemirno letala nad glavo, zdaj pa zdaj celo zaganjala se vanj. Mož, ki je bil v gozdu doma, takoj ugane, kaj pomeni to letanje. Ptiča sta ga morebiti že prej obletavala, ali on je bil preveč zamišljen v delo. „To pa ni samo ob sebi," govori s seboj, „pogledati je treba." In mož gre ter ogleduje posekano drevo. Dolgo mu ni bilo treba iskati. Skoraj sredi debla zagleda čisto pravilno okroglo votlino, da bi otročja roka ravno lahko vanjo segla. Mož se veselo zarezi, rekoč: „Saj sem vedel, kaj bode; mlade imata tu notri, mlade. Ali kako bi in kaj bi? To je žaltava stvar! Rad bi vama pomagal, ali s svojo lopato ne morem poseči notri, da bi vama izvlekel ta drobiž, ki tako žalostno čivka. Tu je treba pameti, to ni, da bi se kar tako!" Mož se ne pomišlja dolgo. Sekiro vzame v obe roki, a ne za toporišče, za železo jo prime ter začne previdno vrtati in dolbsti z njo, da bi ne poškodoval kakega mladiča. Ko je bila luknja dovolj prostorna, seže vanjo z roko ter izvleče zaporedoma petero mladih žoln. Skoraj godne so že bile in strašansko so kričale in branile se s kljuni in perotmi. On in ona pa sta še bolj kričala in se mu zaganjala v glavo. Ko jih je imel v roki, začne zopet premišljati: „To bi bilo; ali kaj pa zdaj? Tako ni, da bi jih pustil; prehladno bi jim bilo po noči. Treba bo poiskati kje kake druge luknje. Ali kje?" Luknja se je kmalu našla v stari bukvi, dasi ni bila tako lepo okrogla. „Za silo bo že; zdaj pa mir tu notri in tam gori!" In Seljan spravi mladiče zaporedoma v luknjo. Nato gre k drugemu drevesu, kjer je imel spravljeno svojo obleko, pol hleba prosenega kruha, vrč in svoje kadilo. Iz tega, upamo, je razvidel prijazni bravec, da Seljan, četudi drvar, ni bil hudoben človek. Želimo mu torej, da mu naj dobro tekne kratki počitek in mala južina; pošteno si je zaslužil oboje! Ali star grški pregovor že modro pravi: Mnogo je vmes med ustnami in med čašo v desnici. To je izkusil tudi naš Seljan. Že je bil sedel v mah mah pod drevesom, že je razgrinjal prt, v katerem je imel imel kruh zavit, da bi se ž njim okoristil, okoristil, ko začuti nekoga za hrbtom. Obrne se, da bi videl kdo ga moti v samotnem gozdu. Nadejal se je kakega lovca ali pa kake stare ženske, ki bere gobe po gozdu. Motil se je. Ženska je bila res, ali stara ni bila, tudi gob ni brala, dasi je imela košarico v roki. Mlada je bila in, bogme, lepa tudi. Ko bi jo bil srečal kak pesnik v gozdu, ne rečemo o ravno, da bi se mu bila zdela kaka gorska vila. Lahno je res stopala z drobnimi nožicami, tako da se je komaj mah udiral pod njimi. Ali vilo si moremo misliti samo belo — belo bela obleka! Deklica pa, ki se je bližala Seljanu, ni bila bela ne po licu ne po obleki. Lice ji je bilo nekoliko orjavelo, kar mu pa ni nikakor kazilo lepote; kakor mu se pas ploh ni nikakor kazilo lepote; in oblečena je deklice v tistem bila kakor se sploh deklice nosijo v tistem kraju. Da ji je obleka nekako posebno lepo pristojala, tega ni bila obleka sama; njena zasluga je bila samo to, da se je lepo prijemala lepega lepega životka, kar ni bilo težavno. Deklica je bila tenka čez pas, da bi jo bil Seljan lahko obsegel s pednjem ene roke; ali zategadelj ni bila slabotnega života kakor kaka bledolica mestna gospodičina; krepka in čila je bila in vesela tudi. Radost ji je sijala iz črnih oči. Tako gleda mlada srna iz gošče! Ali si je kaj enakega mislil Seljan, ko je nekoliko časa molče gledal deklico, ne vemo, to pa je gotovo, da ni bil nevesel njenega prihoda. Š bolj na široko so se mu raztezala usta, nego po navadi; znamenje, da je mož vesel. Tudi deklica je bila vidno vesela starega, golorokega drvarja. Prvi izpregovori Seljan: „Jerica, kaj pa ti tod?" Jerica odgovori: „Oče, kaj ne veste, da je danes vaš god?" „„Moj god? Glejte, glejte, moj god! Bo pa že, če ti praviš, da je. To je pa vendar lepo, Jerica, da se spominjaš godu svojega očeta. Jaz nimam časa kaj takega misliti."" „Rada bi bila že zjutraj prišla, ali bilo je toliko opravka pri hiši, da se nisem upala prositi, naj me izpuste malo k vam. Popoldne pa si nisem mogla kaj, prosila sem mater Korenovo in radi so me pustili." „„Kako si me pa našla?"" „Sosedova Katra mi je povedala, da delate tu nekje v gozdu. Slišala sem vas že od daleč, za glasom sem šla in zdaj sem tukaj." „„Sedi, sedi malo semkaj, Jerica, trudna boš; gorko je, in lahko tudi malo prigrizneš z menoj. Vi imate sicer boljšega pri Korenu, ali človek se ne sme preveč razvaditi; Bog ve, ali bo vedno tako."" Predno sede, začne deklica odkrivati košarico, ki jo je bila postavila na tla. „Kaj pa imaš tu notri?" vpraša oče; „jagode so že precej minile, tudi časa nimaš, da bi jih brala." Jagod res ni bilo v košarici; bilo je nekaj drugega, kar je stari Seljan gotovo čislal nad vse jagode, tudi ko bi mu jih bil kdo prinesel o božiču. Jerica mu poda iz košarice kos prijetno dišeče mrzle teletine, pol hlebčka lepega belega kruha in slednjič kar je bilo Seljanu pač najljubše, še polič rumenega vina, ki se je tako zapeljivo lesketalo v solncu. Seljan ni vedel, kam bi se dejal, ne kaj bi rekel od samega veselja; kar samo se mu je smejalo. Slednjič, da bi vendar kaj rekel, pravi, kar morda ni bilo najprimernejše: „To bo pa vendar malo preveč, Jerica, kaj?" „„Nič ne bo preveč ne, oče; le poskusite,"" mu odgovori hčerka. In Seljan poskusi. Ako bi bil sam, začel bi bil brž ko ne svojo južino z vinom. Zdaj pa, ko je bila hčerka pri njem, bil bi morebiti prej vse pojedel, potem še le pil, ko bi ne bila prišla Jerici o pravem času dobra misel. Natoči mu vina v kozarec, ki ga tudi ni bila pozabila, ter mu ga ponudi: „Pijte, oče!" „„Na tvoje zdravje, Jerica!"" Ker je pil mož svoji hčeri na zdravje, menda ni nespodobno, da je izpraznil posodo na en dušek. „To se je prileglo; dobro vino, raca na vodi!" In mož dleskne krepko z ustnicami. „„Mati Korenova so dejali, da je najboljše, kar ga imajo." Dobro vino je Seljanu še le prav jezik razvezalo. „Zdaj mi pa prav po pravici povej, Jerčka, kako se ti godi?" „„Kako se mi godi? Dobro, prav dobro, zakaj bi se mi pa ne, jaz si ne želim nikdar nič boljšega, oče!" „Ali veš, dete, služba je vender le služba, kaj bi tisto, saj sem jo jaz tudi že poskusil; in ženski je še težje." „„Jaz prav rada služim, kaj mi pa je?"" „Da ne stradaš ravno, to že vem; Korenova ni skoporoka in on tudi ne, dobri ljudje so Korenovi, ni da bi jim kaj rekel. Ali pa —— ni morebiti žena malo preostra?" „„Natanko so Korenova mati res, ali to je tudi prav. Vse mora biti storjeno, kakor se spodobi; nerednosti in nesnažnosti ne trpe in tako je prav. Čepa človek stori svojo dolžnost, potem ni boljše žene. Do zdaj mi niso še rekli hude besede in upam, da mi je tudi ne bodo. In celo oče Koren, vi ne veste, kako so dobri! Skoraj za hčer me imajo pri hiši, prav razvajajo me."" „Kdo bi pa tebe rad ne imel? To je že prav, da lepo ravnajo s teboj. Ali nekaj drugega me skrbi, Jerica." „„Kaj, oče?"" „Prešibka si, preslaba za težka dela. Ko bi šlo po moji želji in volji, bi ti nikdar in nikjer ne služila." „„Jaz prešibka, oče? Vsako delo mi je igrača. In kaj pa delam tako težkega? Pospravljati po hiši, krave molsti, ob košnji seno grabiti, kadar je kaj več ljudi, polič vina na mizo prinesti in denar pobirati; kaj bi se to ne zmoglo? In prijetno je tudi. Za druga, težja dela imamo hlapca. Jaz sem prav vesela in zadovoljna; kaj pa vi, oče? Kako se morate vi truditi ves božji dan. Ali le molčite, oče. Počakajte, da bom nekaj časa v službi, zdaj sem še le komaj leto dni; kar bom prislužila, vse bo vaše, oče, da se vam ne bo treba tako ubijati."" „Kaj govoriš, Jerica! Zame ne skrbi; od mladih nog sem vajen dela in krepak sem tudi. Sekira mi je kakor pisarju pero. Kaj bi začel brez dela? Dolgočasil bi se. Saj mi že nedelje noče biti konec. Da ne morem zate več storiti, to me peče." „Ljubi oče, kaj pa hočete še storiti? Kaj me niste dali v mesto, da sem se izučila kakor malokatera hči premožnega kmeta? Kaj nisem za vsako delo?" „„O dokler je še rajnka živela, Bog ji daj dobro! to smo se še gibali. Ona je toliko z delom prislužila, da smo te mogli v mesto dati. Res, lepo si se izučila, vse znaš; zato pa menim, da bi bilo dobro, Jerica, ko bi se s časom poprijela kakega drugega, lažjega dela. Veš, Jerica, ker že tako govoriva, prav rad bi te nekaj vprašal, kar me že dolgo teži. Samo ne vem, kako bi — nočem te žaliti —" „„Govorite, oče, nič se ne bojte!"" „Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal ž njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, ne meni, ne mojemu otroku." „„Kaj menite, oče?"" „Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem tako le sam pri delu, ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti." „„Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči."" „Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam; ali ljudje so včasi nadležni, sitni; prijazna moraš biti z vsakim." „„Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi —— oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se rnu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se ne dotikaj!" „Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet drugače." „„Pa Jerica tudi drugače, vsakemu po svoje. Ondan sem bila enega izplačala; škoda, da vas ni bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče."" „Veš, Jerica, ko bi jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpozabil, kakor da bi se s takim dekletom smelo kar tako — jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem — ali ko bi kaj takega slišal: pri Bogu milost, z uma bi bil, s to le sekiro bi ga — Bog mi grehe odpusti!" Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil. Široko se zareži in pomežika sam sebe vesel. Solnce je bilo še za moža visoko; polič prazen, kruha malo, teletine nič. Deklica vstane, rekoč: „Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!" „„In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Z Bogom, Jerica!"" Deklica odide. Seljan pa zavihti sekiro ter začne obdelavati ubogo bukev, da so iveri in veje kar tako v stran letele. == III. == Sódnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vseh drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva v trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela bolj imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje prav za prav ne more vrstiti med kmečke hiše. Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; z enako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajček, bili so vsi enaki, enako krepki. Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko prileti starka s črvičem v kljunu, prestreže on in to tako dolgo, da je do dobrega nasiten; kadar že več ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse pod se spravi in brez usmiljenja jih gazi — pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je nekako središče; vse ostale so, kakor da bi bile samo prizidane. Taka hiša je bila v trgu, o katerem govorimo, Sódnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in ponosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sódnikova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; cesta je bila narejena ob nji. Ne samo letna številka nad vrati in pa tu pa tam kaka poka v zidovju je pričala o veliki starosti Sódnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več ne zida. Trdno, debelo zidovje, primerno majhna okna, pri tleh z železjem prekrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhinja, iz veže na vsako stran po dve sobi, ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride — to ni kakega siromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pametovalo, prebivali so v nji Sódniki. Skoraj samo ob sebi se ume, da je bil vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil tudi Andrej Sódnik. Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja: hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolarniča, drvarnica, žitnica in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim, pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo. V tem lepem domovju je zdaj gospodaril Andrej Sódnik s svojo ženo Lizo. Imela sta petero otrok: tri sine, dve hčeri. Najstarejši, Valentin, je bil na Dunaju, mlajši, Matija, je že začenjal gospodariti, kolikor mu je oče pustil; starejša hči Ana je pomagala gospodinjiti materi; najmlajša dva, Andrejček in Zalka, nista še pomagala nikomur. Poslov je bilo v taki veliki hiši tudi petero: dva hlapca, dve dekli in pastir. Nenavadno gibanje in kretanje je bilo danes pri Sódnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa ljubega gosta, morebiti pa tudi oboje skupaj. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imela mati in Ana dela čez glavo. Andrejček in Zalka, sitna kakor muhe, sta jima bila povsod na poti, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa tudi iz sladkosnednosti. Zlasti Andrejček je bil silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zavrnila od ognjišča, stikal je po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal. Dolgo mu ni bilo treba iskati; v shrambah Sódnikove matere je bilo mnogokaj, kar se prilega otročjemu grlu. Ko je bil našel posodo z neko posebno dobro sladkarijo, pride mu še sestrica na pomoč. Tiho sta lizala. Ko ju Ana zagleda, je že bila posoda skoraj prazna. To je bilo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari poredneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil spekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s tem kuhinjskim orodjem; parkrati je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli; in vendar ni bilo tako težko; kuhalnica je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sódnikova mati silno nerodna. Vendar se ne more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najlepših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče, kakor je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko opazoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsenčuje to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobna je bila Ana. Taka bode pač ona, ko pride v njena leta, Bog ji daj življenje in zdravje; samo skrb naj ne obsenči nikdar tega cvetočega lica, in tiha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega jasnega očesa, če ne od veselja! Dobra gospodinja bo kedaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga prime za ramo ter ga zasuče proti vratom, rekoč: „Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa tebe ni tudi nič treba; samo za napotje si tukaj, izgubita se oba!" Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne, da bi se ji dal kar tako. Obrne se proti nji, zapreti ji s pestjo; potem vzame sestrico za roko in odide ž njo na dvorišče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednem prepiru. Kjer je le mogel, obrnil je temu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v svoji posebni oblasti. Velikega ni tako rad razdražil, če ni že moralo biti; še prilizoval in dobrikal se mu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi, ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dal bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpeti. Ko pride na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. „Veš kaj, Zalka?" reče svoji sestrici. „Kaj meniš, ko bi ta le dva psa v ta jarem vklenila?" Psa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvorišča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. „Ti ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kako sklatil." Deklica gre res psa odpenjat, Andrejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je izpodletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj deček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: „Le čakaj, ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesta! Zdaj, zdaj bodo tukaj!" Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkorači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih ter se mu pogumno odreže: „Očeta se toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne store!" „„Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne morejo bosega videti?"" „Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, predno oče pridejo, bom že obut." Tako se je končala pravda med hlapcem in sinom. Ali. brez posledka vendar ni bila. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad za našal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče in sin v vednem prepiru. Andrejčku ni šlo nikakor v glavo, zakaj bi ne smel tudi on bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. Prav sovražil je obutalo, iznebil se ga je, kjer je le mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos okrog po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali zdaj se je bilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra misel. „Veš kaj, Zalka?" pravi svoji sestrici, „pojva očetu in Tinetu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj." Nekoliko časa potem sta veselo koračila po cesti, očetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: „Kaj praviš, Drejče, kaj mi prinese Tine z Dunaja? Lani mi je bil prinesel lepo punčiko, prav po gosposko napravljeno, s kakršnimi, je dejal, da se igrajo deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako." „„Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako igrala kakor drugi otroci! To ti je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cesarjeva hči!"" „Kaj meniš, da Tine ni bil nikoli pri cesarjevih na kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik povabijo vselej, kadar je kaka velika pojedina." „„Kaj pa da! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanuje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da bi na Tineta mislil."" „Kaj pa dela cesar?" „„Kaj dela! Denar dela! pomisli, koliko časa je treba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš oče; koliko ga imajo pa še drugi! Kaj misliš, da se denar tako hitro dela? Vinarji, to je še in desetice, ali petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako! Potem se mora pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenujejo vladarja? Kaj veš ti, kaj je to: vladanje!"" Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrejček sam, dasi za dve leti starejši, težko da bi bil prav natanko vedel, kako se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga bila spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. „Ti, ki si tako pameten in vse veš, pa mi povej, zakaj pravijo v molitvi cesarju naš presvetli cesar? Kaj je res tako svetal?" „„Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi pa zlato palico, ki se ji pravi žezlo, in tako vlada!"" Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo vendar nekoliko svitati v Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. „Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako bi dejal?" „„Žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otrok! Kadar je, položi seveda jabolko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada."" To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, še imenitnejše stvari po glavi. „Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?" „„Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen „hlapon"; prav tak je, kakor je na železnici, samo da je manji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!"" V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklice je bilo že malo strah, ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: „Pojdiva domov, Drejče! Bog ve, kedaj pridejo; mati bodo hudi, da sva šla tako daleč sama." Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pridrči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: „Vidiš, tam le so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu, oče so pa Tine." In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, šel je voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: „Oče, Tine, dober večer!" Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: „Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?" Pogumno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: „Mene strah! Do mesta bi šel vam naproti, če ni drugače. Tako si vendar prišel, Tine? Zdaj bo pa veselje!" „„Kako pa doma, vsi zdravi?"" vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. „Vse zdravo!" „„Kaj pa ti, Zalka? Le hitro gori!"" Rekši se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojega brata, pa v zadregi je tudi bila. Ko je bilo vse v redu na vozu, požene oče. Konj zbere svoje zadnje moči, šine kako strela po cesti, po trgu in že stoji pred Sódnikovo hišo. Tu jih je že vse čakalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sódnik vrže vajete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi izpregovori: „Kaj se gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče: „Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!" „„Kaj hočeš?"" odgovori Luka ter gladi z roko potnega konja, „„gospoda je gospoda!"" == IV. == Vsak Človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa naprava. Čese vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik. Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; najvišim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen čez njegovo „jabolko". Tudi „veliki zvon" sv. Roka v Prilesju ne sluje zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda manjšega tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njijin glas po dolini, četudi morebiti ne prav tako, kakor onih slavnih „zagorskih zvonov", ki tako „prelepo pojo" v lepi narodni pesmi. Sv. Rok in njegova cerkvica v Prilesju praznujeta danes svoj god. Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dni prej, ali obhaja se danes, v nedeljo. Cerkev ne more odločiti vsakemu svetniku posebej svojega posebnega zapovedanega praznika, kdaj bi potem ljudje delali? Manjših svetnikov spomin se obhaja prihodnjo nedeljo po pravem godu. Pobožnega bravca prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako ni to vse prav in spodobno razloženo. Pripovedovavcu je treba govoriti o tako raznovrstnih stvareh, da ne more biti v vseh strokovnjak; in tako dolgo je že, kar ni pisatelj te povesti videl sv. Roka v Prilesju! A tega se pa še dobro spominja, kako lep, jasen dan je bil to nedeljo, ko je bil „shod" pri sv. Roku v Prilesju. Pravi shod! Shajali so se ljudje praznično oblečeni od vseh strani iz okolice častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griču. A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi čestilci. Prej ta dan je bil cerkovnik, navadno pošten krojač, cerkvico pridno osnažil, pajčevine po kotih ji potrebil ter jo tudi olepšal, kakor je vedel in znal. Človeku ni moči natanko vedeti, kako je teličku, ki ga izpuste prvič na pašo, ko prestopi prvič za svojo materjo okorni prag zatohlega hleva s svojimi neokretnimi nogami. A to je gotovo, da je vesel, kakor ni še nikoli bil, ko se nov svet odpira njegovim očem, ko poskuša prve poskoke, z repom kvišku, na prostem, zelenem pašniku. Vse mu je novo, vse ga zanima, veseli in ponosen je tudi, ker se zdaj tako pase kakor velika živina, četudi še ne zna tako spretno muliti, zelene trave kakor drugi, kakor modra mati njegova!. Čekaj misli, če se pozneje še spominja tega časa, zdi se mu gotovo ta dan silno imeniten, da najimenitnejši trenutek v življenju; v tem trenutku je takorekoč stopil prvič v življenje, postal je pravi ud vaške čde, in to ni kar si bodi! Tako nekako se godi tudi otroku, ko ga vzemo prvikrat v cerkev; tak imeniten trenutek v njegovem življenju je, ko stopa deček v prvih hlačicah z materjo ali očetom — dečku se pač bolj spodobi, da gre z očetom, deklici z materjo —— prvič k maši. Silno ponosen je, modro se drži in stopa kar najširje more; s konca celo poskuša ustrezati očetovim korakom, kar ga pa hitro utrudi; nazaj grede že dela svoje navadne korake. Ako bi se morebiti kdo spotikal ob to nekoliko nenavadno, izvirno primero, želeli bi mu skoraj za kazen, da naj se spotakne; če si malo nos pobije — samo prehudo ne! — tudi nič ne škodi, naj bode drugekrati bolj previden in pameten! Po tej opazki se vrnimo k otrokom, ki gredo prvič k maši. Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske cerkve, za to imenitno opravilo izvoli navadno dan, ko je shod v njih podružnici. Več dni, da, več tednov prej se začne pripravljanje in poučevanje otrok, kako naj se vedo, da bode spodobno, Bogu in ljudem po volji. Mati zabičuje svojemu sinku, svoji hčerki, kako naj vedno roke „gori drži" in v oltar gleda, kaj delajo gospod. Bog ne daj ozirati se po cerkvi! Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srcu, da se bo ravnal po materinih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči, da včasi posluša, kakor pravijo, samo z enim uše­som; nehotoma mu misli uhajajo v stran,ana posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in „odpustki", kateri ga čakajo, mu rojijo kakor muhe po glavi. Tako je povsod, tako je bilo tudi v Prilesju in v bližnjih vasicah, spadajočih pod svetega Roka. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega, kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Roka. Toda glavna oseba v povesti mladim poslušavcem ni bil sam svetnik, vse njih misli so se vrtile ob njegovem psičku, ki stoji, kakor pravijo, v velikem oltarju s kruhkom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleda! In res je bilo tako. Podobar samouk ga pač ni bil izdelal s kako posebno umetnostjo; nekako lesen je bil, seveda ker je bil iz lesa; malo okoren tudi, glavo je imel nekoliko predebelo, zabuhlo, ali poznalo se je vendar, da je žival pasjega plemena, ne kaka mačka ali morebiti ris! Tudi kruhek je bil dobro narejen; videlo se je, da je iz bele moke; lepo rumenkast je bil, dobro pečen in čez sredo zarezan. Ne smemo se torej čuditi, da je mlada pobožnost ves čas svoje radoglede oči strmeč upirala v ta proizvod krepkega, zdravega realizma! Ta dan je bil Prileščanom najimenitnejši v letu. Svojega posebnega v pratiki zaznamovanega sejma niso imeli, kakor sosednji tržani, ne za živino ne za blago; svetega Roka praznik jim je bil tudi za semanji dan. Veliki trgovci pač niso obiskovali tega sejma, a manjši prodajavci, ki nosijo svoje blago oprtiv od hiše do hiše, so imeli tu svoje bivališče. Vsega je bilo na izbiro, česar si more želeti preprosto kmečko srce, moško, žensko in otročje: usnja, sukna, klobukov, blaga ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragocenosti, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za „odpustke", prav po ceni; otročje oko se ni moglo nagledati raznovrstnih igrač, katere so bile tu razložene; vozovi, konji, noži, piščalke, vse se je dobivalo, samo da oče ali mati niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovolj. Kdo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni zastopnik izvirno-domače, prave slovenske obrtnije, ti neutrudni „nositelj" —— ne morebiti kake „ideje" —— a dobrega ilovega in lesenega blaga; ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske poštene gospodinje! Mnogo prepira je med vama, ti hvališ, ona graja, ti prigovarjaš, ona se brani; tako daleč sta si narazen, človek bi mislil, da nikdar ne prideta skupaj; a slednjič se vendar pogodita, kup je gotov in oba sta zadovoljna — na tihem. Največ pa je pri tem prepiru trpel ubogi lonec, za katerega sta se pogajala, zdaj si ga ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je trden, kako lep glas ima; zdaj ga je zopet ona poskušavala ravno tako, samo malo menj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje umetne roke res dobro, trpežno blago! Pozdravi te Bog, ti ponos kranjske dežele, pošteni Ribničan! Vse te pozna, vse se ti posmehuje; kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico; natvezajo in nakladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim suhim blagom po svetu; neumnega, smešnega se delaš sam, ljudem na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago: lonce, sklede, latvice, čase, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši. Malo pravih slovenskih rodoljubov, da niso v otročjih letih zajemali s tvojo žlico iz tvoje sklede! Bodi mi zdrav ti in tvoj zvesti tovariš, suhorebri konjiček. —Kdo ga ne pozna tega tvojega konjička? Lep res ni, ne mlad ne gladke kože, „da bi se muha na njem raz česnila"; plaši se ne, razpetega dežnika se ne boji, ne otročjega krika; zato pa je neutruden, potrpežljiv, z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejen, a korenjak in poštenjak si od nog do glave! Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko posebno slovesno dostojnostjo, začne se živo gibanje in kupčevanje na prostoru pod cerkvico, kjer je bil tudi Ribničan razložil svoje blago, konjiček pa se je pasel po travi. Množica se počasi razdeli v posamezne gruče. Znanke stikajo glave ter si tožijo svoje križe in težave; potem se razhajajo nakupovat. Možje si tlačijo in prižigajo pipe; pogovarjajo se in modrujejo o vojski, o letini in davkih, o raznih občinskih zadevah; mladeniči ogledujejo in presojajo dekleta, ki stoje skonca ločene od njih; a sčasoma se nekako samo naredi, da se sovražni stranki približata, združita in pomešata. Treba je samo, da eden, najpogumnejši začne, potem gre vse samo. A vse to se ne vrši, da bi ne bilo nekega reda. Razločiti je lahko, da skupaj stoje in se pomenkujejo po dva, mladenič z deklico; to je menda bilo od nekdaj tako in bi tudi utegnilo ostati tako. On izkuša zvedeti od nje, kaj bi rada, da naj ji kupi „za semenj", kar ni tako težko, kakor bi si morda kdo mislil. In potem gresta od prodajavca do prodajavca, dokler najdeta, česar jima treba. Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako majhen ni. Tudi on ima svoje želje in potrebe, ali sam svoj še ni, da bi imel svojo mošnjo, kakor jo ima starši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta je treba prositi, da se omeč in mu da nekaj drobiža, drugo si že sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne piščalke in trobentice, tam ena, tam druga in tretja in čez malo časa se vname taka godba, da bi si človek mašil ušesa. Zdaj je še le pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti še neki poseben stan, brez katerega si človek ne more misliti pravega shoda. To so stvari božje, katere ne sejejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo pa bolj zlahka nego kmet gospodar, ki si prideljuje skopi živež s svojo družino v potu svojega obraz. Berači in beračice prihajajo na shod od daleč naokrog, svojo desetino pobirat. Privoščimo jim jo iz srca obilo in obrnimo se k imenitnejšim gostom. Sódnik stoji tam pred cerkvenimi vrati s svojim Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sódnikovi so se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sódnik sam, na drugem Matija, Ana, Andrejček in Zalka; za voznika sta bila zdaj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za prav na južino, kakor se pravi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo „z veliko žlico". Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili prišli na shod, „v gostje". Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, človek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prilesju svoje goste. Ali takega Prileščana ni bilo, da bi se bil predrznil Sódnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Sódnik s Korenom, Valentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sódnik povabil na kosilo. Druga Sódnikova družina je pozneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako so gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopal na strani duhovnega gospoda! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega mesta. Kako okusno je bil napravljen! Vaški krojač je radovedno ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti? Čevljar se je čudil njegovemu elegantnemu obutalu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako se na Dunaju dela! Valentin se ni menil ne za krojača, ne za čevljarja; ali kar se tiče deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj nekako predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, z vsega vedenja se mu je bralo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodičen, razvajen sem; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je celo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta in duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev. Tudi Brezarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu je, da se je vendar sešel s Sódnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu. Govoriti ni mogel ž njo, a vendar ji je nekaj v roko stisnil, nihče ni videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže in moral je ž njim. Da ni bilo brez Nósana, to se umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljan je bil danes za deset let mlajši videti, tako se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danes je moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, ni mu tudi bilo treba stradati, samo da je imel kaj cesarske podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; in prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vse veselo in dobre volje v Prilesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenje se je začelo še le popoldne, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mladega sveta je ostalo dovolj in vedno ga je še prihajalo od vseh strani. Trije godci so neutrudno godli pod lipo, same vesele, same okrogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mladeniči so sukali dekleta in s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino se je cedilo po okornih, neuglajenih mizah, da je bilo greh. Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato;. potem se pa ojunači, približa se mizi ter ponižno prosi, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katere je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. Po poldanski službi boži odide Sódnikova družina razen Sódnika samega in Valentina. Njima se je pričelo še le zdaj pravo veselje. Zvečer je imel Koren hišo vso polno ljudi; celo veliko družinsko sobo je moral izprazniti za ta večer. Gospode iz trga ni bilo nocoj; prav so čutili, da je tak dan tu kmet gospod. V mali gosposki sobici so bili zbrani sami kmečki veljaki. Sódnik jim je bil za starejšino. Tak večer ne more biti brez godbe. Ko se je bilo stemnilo, so prišli godci v Korenovo hišo. Kjer so godci in mladi ljudje, tam je tudi ples. Koren sicer ni bil prijatelj takim hrupnim veselicam, ali nocoj ni moglo biti vse po njegovi glavi. Jerica je imela dela čez glavo; kakor postrv se je sukala in švigala med veselimi gosti. Dobre volje je bila in z vsakim prijazna. Njen oče je sedel v prvi sobi za mizo med svojimi znanci. Obličje se mu je žrilo od samega veselja, nekoliko pač tudi od dobre Korenove kapljice, ki jo je mož slastno srkal; tak večer je samo eden v letu! Tu morebiti kdo poreče: Kaj bi ne, saj ni njega bolelo! Ali to ni tako. Res bi ga bil lahko zastonj pil, kolikor bi hotel; Koren bi mu ga bil z veseljem dajal, ali tega mož nikakor ni hotel; tudi drvar ima svoj ponos, in tako je prav. Seljan je hotel biti kakor drugi gosti. Moško je torej sedel med svojimi tovariši, pa veselo in ponosno je gledal svojo hčerko, ki se je sukala tako urno, tako brhko. Dokler ni bilo še toliko ljudi, prisela je večkrat k svojemu očetu, da sta se malo pogovorila, pogovorila, celo vina iz njegovega kozarca se je zdaj pa pa zdaj nekoliko z ustnami doteknila. Zdaj je bil mož zadovoljen, da ga je pogledala, kadar je mogla. In tako so švigali prijazni pogledi semtertja so švigali prijazni pogledi semtertja med njima, kakor med dvema, ki se rada imata. „Kar je res, to je res, Seljan," nagovori sosed na desni strani srečnega očeta. „Kolikor jih je tukaj, take ni, kakor je tvoja Jerica, To ti je tako nekako gosposko in vendar zopet ne gosposko; sam ne vem, kako bi dejal." „„Res, prava igračica je to tvoje Jerišče,"" pristavi mož na levi strani. „Kako praviš, igračica?" zahudi se razžaljen oče nad njim. „Veš, Zabukovec, take mi ne smeš govoriti, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Z mojo hčerjo ni da bi se igralo; ne svetoval bi nikomur, da naj poskusi." „„Nu, nu, kaj bi se precej tako togotil, Seljan!"" teši ga mož, „„saj ne mislim tako. To je samo tako beseda —"" „„Nič moška beseda,"" ga zavrne Seljan. „„Govorimo, kakor možje govore, kaj ni res, Mejač?"" „Prav praviš, Seljan, govorimo kakor možje. Jaz pravim tako: Srečen, kdor jo dobi za ženo. Samo da ne bo hotela vsakega, kdor bi jo rad." „„Jerica je pametna, kakor stori, tako bo prav."" Nato mu pošepeta Mejač na uho, da bi ne slišali drugi: „Sódnikov Matija —— saj veš, da jo ima rad — to bi ne bil napačen ženin; samo z očetom bo križ." „„Tisto bo, kakor bo volja božja,"" mu odgovori Seljan precej glasno. „„Vrivala se pa moja hči ne bo nikomur v hišo."" Mož bi bil morebiti še govoril; ali videl je nekaj, kar mu je ustavilo govorico. Tudi Valentin je bil takoj razvidel, da je Seljanova Jerica —— on je menil, da je navadna natakarica —— med vsemi dekleti najlepša. Vajen lahkih zmag, nekoliko tudi že vinjen, jo prestreže, prime jo čez pas, naj se enkrat zasuče ž njim. To ni bilo samo ob sebi še nič nespodobnega; ali Jerica res ni imela časa. Brani se mu torej, da ne utegne. Toda Valentin se ne da tako zlahka odpraviti. On da, ona da ne! Slednjič ko vidi mladi gospod, da se deklica ne da pregovoriti, jo hoče sloma objeti in poljubiti. Deklica se brani. Seljan je nekoliko časa srdito gledal ta boj, ko pa vidi, da se ga Jerica ne more iznebiti, plane razjarjen izza mize: „Gospodič, pustite dekle, to je moja hči!" Osupel ga gleda Valentin, držeč dekle za roko. „„Vaša hči, kaj potem? Saj vam je nočem snesti, dotekniti se je pa vendar smem, saj kraljeva hči vendar ni, kali!"" In Valentin jo poskuša zopet objeti. „Jaz pa pravim: V stran roko!" zakriči mož nad njim. In kakor z železnimi kleščami mu prime in stisne roko, s katero je držal dekleta. Jerica je bila prosta, stopi za očeta, bala se je zanj. Valentin se trese od jeze in sramote. Na to kričanje priskočijo možje mirit. Koren prigovarja Seljanu, naj bode miren; Sódnik pa stopi svojemu sinu na stran, Seljanu nasproti. To je Valentina še bolj razdražilo; sram ga je bilo, da mu je prišel oče na pomoč, kakor da bi se ne mogel sam ubraniti starega moža. Premoški je bil, da bi sedaj odjenjal, zlasti ker je bilo toliko prič. Srdito zamahne nanj. A pri tej priči ga prestreže Koren. Sódnik se ni genil; čutil je, da bi sinu ne bila na čast očetova pomoč, vsaj dokler ni velike sile. Seljan je mirno stal. „Pusti ga, pusti, Koren," roga se mož, „naj poskusi; rad bi zvedel mladič, kaka je Seljanova pest. Naj udari, on dvakrat, trikrat, potem pa jaz enkrat, samo enkrat, pa bo mir, možje!" Valentin se bori s Korenom, kateremu zdaj oče sam prigovarja, naj ga izpusti, da usta zamaši drvarju. Ali Koren je vedel, kaj dela, kaj bi bilo, ko bi odjenjal. On je poznal Seljana. Sódnik je to menda sam izprevidel, bil je torej v hudi zadreg; časti se ni bilo nadejati njegovemu sinu, ne njemu z nobene strani. Kdo ve, kako bi se bila stvar končala, ko bi ne bil pri tej priči primahal Nósan s svojimi dolgimi rokami na bojišče. „Po žandarje, po žandarje! Kje so žandarji?" kriči kakor ptič v precepcu. In po vsej sili rine skozi množico, da bi šel po stražo. Lahko bi jo bil našel, daleč bi mu je ne bilo treba iskati. Kjer je semenj ali shod, tam so gotovo tudi žandarji blizu. To so vsi dobro vedeli, ali take pomoči si ni želel nobeden; tako z uma vendar niso še bili. Neprijetno ime „žandar" jih je vse nekako streznilo, kakor da bi jih bil z vodo polil. Koren izpusti Valentina in gre mirit Nósana, naj bo pameten, tu ni treba žandarjev. Jerica prosi svojega očeta, naj sede mirno za mizo. On se ne brani. „Če pa ti praviš, pa naj bo, pa sedem; mirno bom sedel, samo tebe naj nihče ne nadleguje." In mož sede za mizo. Ta konec ni bil posebno časten za Valentina; ali kaj je hotel? Oče ga prime za roko ter ga odvede v stransko sobo, rekoč: „Pameten bodi, kaj se boš s tako muho pijano!" Dobro, da zadnjih besed Seljan ni slišal; v pogovoru je bil z Jerico; prosila ga je, naj gre domov, da bi ne bilo zopet kakega prepira. In tako je storil. == V. == Lepe počitnice je imel Valentin; veselica se mu je vrstila za veselico, vsak dan mu je bil praznik. Z veseljem so ga sprejemali, kamor je prišel; kjer je bil on v društvu, tam je bilo življenje. Zlasti vesela ga je bila uradna gospoda, možje, žene in dekleta. Uradnik na kmetih! Človek bi si skoraj ne mogel želeti lepšega življenja. Čislan povsod, vse se mu klanja in tudi rado ga ima, ako ni od sile napačen, osoren človek, ako zna le kolikaj občevati z ljudmi. Treba mu ni, da bi se poniževal, prilizoval; takega vedenja kmet ne spoštuje, še celo sumno mu je; vsak po svojem stanu! Kako lahko si je pridobiti spoštovanje, zaupanje, ljubezen našega kmeta! Kako z malim je zadovoljen, kako hvaležen, ako le vidi, da ga gospod ne zaničuje, da ga ima le nekoliko rad! Zares lepo je življenje uradnikovo na kmetih. Končavši svoje uradne posle je prost, sam svoj gospod, kakor malokdo. Ves svet je njegov, obrne se, kamor hoče. Ako hrepeni po zelenju, ni mu treba se vozariti po celo uro in požirati prahu, da se odtegne mestnemu hrupu in soparnemu zraku, ki mu sapo zapira, da najde miren kotiček, kjer se odpočije. Svoj vrt ima lahko, samo da ga veseli; motiko vzame lahko v roko in koplje, da si ude okrepča, da se prijetno utrudi, izpoti; kako mu potem diši prosta večerja! Gozd ima blizu, tekočo vodo; vzame puško, če ga je volja, ter pohaja po gozdu; ni da bi moral ravno uboge zajce plašiti in pobijati; če je dobrosrčen, pusti zajce, pa lešnike bere; puška na rami mu je samo zastran lepšega, da se mu ne čudijo ljudje: Kaj pa ta mož tako sam po gozdu iztika, ne vedi pokaj! Kaj pa še celo, ako ga veseli rastlinstvo, živalstvo, ako rad zbira cvetice, lovi metulje! Kje bi imel tako priložnost temu lepemu, nedolžnemu veselju? Prijetno družbo ima zvečer pri vinu s svojimi vrstniki, in zakaj bi včasi ne sedel tudi med kmete! Tu sme govoriti, kar se mu ljubi, peti na glas, tudi domov grede; ni se mu treba bati nadležne ponočne straže, ki nima rada veselih, glasnih ljudi. Napravijo se družni izhodi; zdaj je tega god, zdaj tega; sejmovi so, cerkveni shodi, ženitovanja, nove maše. Zdaj pojdemo obiskat onega gospoda župnika tam na samoči; mož bode vesel, da vidi zopet gosposko suknjo. Tja se pojde peš, nazaj se bodemo veselo drdrali pozno po noči, v mesečini na župnikovem vozu. In tako življenje bi ne bilo prijetno! Na deželi je pravo življenje, v mestih se životari. Tako govori človek, kateri je na mesto privezan; drugače sodi gospoda na kmetih. Poprašujmo, kako malo jih najdemo, da so zadovoljni s svojim stanom; da se jim njih življenje zdi tako lepo, kakor si ga misli mestni prebivalec! Ti blagruješ nje, oni tebe; nasitili, naveličali so se vsega, po čemer ti tako hrepeniš. Kako čudno, nestanovitno, vedno nezadovoljno je človeško srce! Človek išče sreče vedno drugod, kako bi jo mogel najti! Ti meščan hrepeniš po čistem zraku, po zelenju, po miru in tihoti; petje ptiča na veji, pastirja na paši je tebi pravi užitek; tvoj vrstnik, ki ga je usoda zanesla med „trde kmete", sanja o sijajnih mestnih ulicah, o lepo opravljenem svetu, ki se sprehaja po njih; o glediščih, besedah, plesih, o raznih zabavah, ki jih je najti samo velikem mestu. Če pa že moška gospoda na kmetih ne zna ceniti svoje sreče, kaj naj pa še le rečemo o ženski, o gospeh in gospicah? Skoraj vsaka se sama sebi smili, nezadovoljna je, nesrečno se čuti skoraj vsaka; zdi se ji, da je kakor kaka zakleta kraljičina v pripovedki; žarna vrtnica v puščavi, kjer je nihče ne vidi, kjer se nihče ne čudi njeni lepoti, njenim izbornim lastnostim. Kako bi pa moglo biti drugače? Gospod okrajni sodnik, pristav, davkar se je ženil v mestu — kaj bi s kmetico, ko bi bila še tako lepa in tudi premožna! — izbral si je deklico, gospico, čedno, morebiti celo lepo — vsaj njemu se zdi lepa — učila se je nemško govoriti, morda celo malo francosko; oblačiti se, vesti se zna in kretati v družbi, na plesu; romane bere, podobe ogleduje v „Bazarju"; prijateljicam piše pisma, ki jih mali ne sme brati; zdaj malo pošiva, potem se dolgočasi, zdeha se ji. Čuj, vojaška godba na ulicah, hitro k oknu! Izprehodi, obiski, klepetanje in obiranje pri kavi, zvečer gledišče, tako se ji dan konča. In jutri zopet tako! Lepa je, izobražena, nekaj ima, gospodinjiti zna tudi za silo — pa bi je ne bil vesel vsak uradnik! Ali, gorje, treba je z možem na kmete, v dolgočasno vas, v skromen trg. Sirota! Kje so tu veselice, družbe, gledišča, plesi, „besede"; kdo naj tu zavistno ogleduje novo krilo, klobuk iz mesta? Kaj ve kmetica, kaj je lepo, moderno? Vesela mora biti, če najde kako vrstnico, tovarišico; ali izbire ni in premembe. Lahko si je torej misliti, kako vesela je bila gospoda v trgu vselej, kadar je prišel Sódnikov Valentin na počitnice iz velikega mesta. Oženjeni so bili trije, okrajni sodnik sam, davkar in pristav. Davkar je imel dve čedni hčeri; eni je bilo že čas iskati moža, in mlajša bi se ga tudi ne bila branila. Gospa davkarica je bila dobra mati; in Valentin je bil ves tak, kakršnega si želi mati, ki ima hčer dozorelo. Čez kaki dve leti bode imel svojo dobro službo, in toliko časa Olga še lahko čaka. Res je malo na lahko stran ta Valentin, ali mlad je še in mlademu človeku se mnogokaj odpusti. Vse kaže, da bode kedaj dober mož in Olga ga bode tudi znala v Istrah prijeti, ako treba, zlepa seveda, z ženskim orožjem. Da je bogatega, veljavnega očeta sin, to tudi še nikomur ni škodilo. Olga je tudi lahko vesela takega ženina; zal mladenič je, ljubezniv, pameten, izobražen. To je Olga že sama zapazila, kakor kaže; tudi on jo rad vidi, mati ima ostro oko. In ako bi se tudi morebiti pozneje premislil ter si izvolil Ireno, to bi tudi ne bila tako velika nesreča. Olga ali Irena, ona ima obe enako rada, ena ga mora dobiti, samo previdnosti je treba, in te je imela dovolj gospa davkarica. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Valentin malo doma. Na kosilu je bil zdaj pri okrajnem sodniku, zdaj ga je povabil gospod pristav, največkrat pa davkar, ali pravzaprav davkarica, ki je bila gospodinja in gospodar v hiši. Zvečer je bil navadno v gostilni z gospodi, včasi je bil tudi oče ž njimi. Očetje so radi skoporoki, vsaj sinom se tako zdi; nerad jim gre denar iz roke, zlasti za stvari, katere se jim ne zde tako potrebne kakor sinom. In takih stvari je mnogo: kaj je treba sinu že kaditi, v gostilno zahajati, kaj treba tako drage suknje? Sódnik ni bil tak. Valentinu ni bilo treba dolgo prositi in moledovati, kadar je hotel denarja. Sódnik je rad imel, da je bil njegov sin lepo oblečen, da si je kaj privoščil, da je dajal za vino v veseli družbi. Večkrat ga je sam vprašal, ali ima še denarja; Bog ne daj, da bi kdo zanj plačeval. Sódniki niso imeli nikoli te navade. Konec takega pogovora je bil navadno, da mu je ponudil petak, desetak za vino, za cigare, rekoč: „Človek mora živeti po svojem stanu; kdor zahaja med gospodo, ni da bi zaostajal za njo; ti moraš, kakor vidiš druge. Če kade drage cigare, ni da bi ti kadil navadne." Ali ni veselje imeti takega očeta? Nocoj je bil Valentin pri davkarjevih povabljen „na zajca". Gospod davkar ni bil posebno bistra glava, a svojo službo je zvesto opravljal v pisarni. Ko so bile neukretne številke vgnane in v red spravljene, je bil mož prost kakor mlado žrebe na paši. Za hišo mu je žena skrbela, sam bi ne bil mogel tako. Kar je ona ukrenila, bilo je dobro; naprej ji je bil dal, enkrat za vselej, svoje privoljenje in odobrenje za vse njene naredbe. Srečen mož je bil ta davkar in žena je bila tudi zadovoljna; v lepi zakonski složnosti sta živela. Prepira ni bilo med njima; za prepir je treba dveh, in davkar je bil miroljuben mož. Če je hotela žena kedaj dušek dati svoji hudomušnosti — najboljša žena ima svoje slabosti, svoja nesrečna trenotja — morala si je koga drugega iskati; možu se ni ljubilo, da bi ji ustrezal, da bi jo samo poslušal. Kadar so se začeli temni oblaki zbirati na zakonskem nebesu, vzel je mirno puško čez ramo ter krenil proti gozdu. Dober lovec je bil, skoraj vselej se je vrnil na večer z zajcem, ki ga je prosto v roki nesel po trgu, da so ga lahko vsi videli —— torbe ni nosil. Dober pomočnik pri tem mu je bil dolgopeti Nósan; med raznovrstnimi svojimi opravili je imel tudi to, da je vedel za vsakega zajca po okolici, kje leži, kam se hodi past, kje in kedaj ga je najlaže zalesti. Slehrno jutro je hodil poročat davkarju o stanju divjačine, katero je imel vso prešteto, kakor pastir ovce. On sam ni nosil puške; ljudje so dejali, da je tudi ne potrebuje, da s svojimi dolgimi nogami lahko zajca doteče in z roko ujame za ušesa ali za bedro. Govorilo se je, da se je že mnogokrat tako pregrešil zoper lovsko pravico; a dokazati mu niso mogli. Lahko je torej davkar ustregel svoji ženi, kolikorkrat je želela zajca na mizo. In to željo, njemu povelje, mu je izrekla večkrat. Bila je na glasu daleč okoli, da zna zajca napraviti, kakor nobena druga. Kdo bi ne želel, da poleg njenih drugih lepih lastnosti preide tudi ta na njeni hčeri, ali vsaj na njo, ki je namenjena Valentinu, da bi še večkrat v svojem življenju tako dobro večerjal kakor nocoj! Zajec, kakor ga je bila napravila gospa davkarica, je bil pravo središče mali družbi; okoli njega se je sukal s konca ves pogovor. „To je pa res, gospa," prikloni se Valentin gospodinji, „takega zajca nisem jedel na Dunaju, in vendar smem reči, da poznam tam boljše gostilne. Ali ne samo v gostilnah, tudi v družinah ne znajo napraviti zajca." Take pohvale je bila že vajena gospa davkarica, vendar jo je vedno rada slišala, zlasti iz Valentinovih ust; prijazno mu odgovori: „Težko je ustreči takim gospodom, ki so vsega dobrega vajeni; posebno pa tu na kmetih, kjer ni vsega dobiti, česar bi bilo treba. Človek bi že vedel in znal kako, ali kaj, ker ni! Potrpljenja je treba, pomisliti je treba, da smo na kmetih. Veseli nas, da vam vsaj ena jed diši, kakor pravite. Najboljša pohvala gospodinji, kuharici je, ako gost rad in mnogo je. Še ta le košček, gospod Sódnik!" Valentinu ni nič pomagalo, da se je branil; rad ali nerad, moral se je spraviti nad kos, ki mu ga je bila žena z vilicami položila na krožnik. Gospoda davkarja ni bilo treba siliti; zadovoljen in vesel je mirno použival slastno jed, katere mu je bila naklonila Nósanova dolgopetost in lastna puška, a tako okusno pripravila dobra žena. V pogovore se mož ni rad vtikal, a zalival je tem pridneje. Olgi niso bili po volji taki podli pogovori o pečenem zajcu; ali pa je samo iskala prilike, udeleževati se pogovora. Nekako zaničljivo se nasmehne Valentinu, ki je sedel poleg nje, ter mu reče: „Gospod Valentin! Do zdaj nisem vedela, da vam je jed, kakor se vidi, tako imenitna stvar. Raji bi nam pripovedovali, kako je na Dunaju." Skrbna mati se je bala, da bi to hčerino posvarilo gosta ne razžalilo. Precej, ko je bila Olga začela, ji je odmigavala z očmi, da ne tako; toda zastonj. Valentin ni bil tako tankočuten; še rad je imel take pogovore, ki so nekako zbadljivi, vendar ne razžaljivi, zlasti z ženskim spolom. Mirno torej odgovori svoji lepi sosedi: „Vam torej se zdi jed tako neimenitna stvar. S svojega ženskega stališča čisto prav mislite in govorite; a moški smo nekoliko bolj na debelo; naše potrebe niso tako zračne kakor so vaše. Ženski in moški spol sta si različna, vsak ima svoje kreposti in svoje slabosti. Močan, krepak bodi mož tudi telesno, ne samo dušno; mehkost, nežnost pristoji ženski. Moč in krepkost dobivamo iz hrane; iz tega sledi, da učeno govorim, to, da naj mož dobro je in pije. Jesti in piti je pol življenja, veli stari slovenski pregovor. Nekateri celo mislijo, da je to vse življenje, in po tej misli tudi ravnajo. Tako mišljenje je enostransko. Kar se mene tiče, ljubezniva gospodična, ni me čisto nič sram naravnost povedati, da nikakor ne zaničujem dobre jedi in pijače. Kaj pa vi menite, gospod davkar?" Mož mu molče prikima, da se zlaga ž njim. Žena je bila v zadregi in strahu, kaj pride iz tega. Nič dobrega, kali! Toda ugovarjati mu zdaj še vendar ni mogla; to bi bilo nji sami na kvar, ker si je toliko domišljevala, da je dobra kuharica. Čakati je bilo treba boljše priložnosti, da pride, ako treba, svoji neprevidni hčeri na pomoč. Valentin nadaljuje z lahnim nasmehom: „Ker sem že tako odkritosrčen, pa naj še to povem: Jasno in odločno se izpovedujem tu čestiti družbi in ako je treba tudi vsemu svetu: ko bi se jaz kedaj ženil, bi moja nevesta morala znati dobro kuhati." To je bilo Olgi vendar prehudo; nekako nevoljno mu odgovori: „Tak gospod, tako mlad in že tako govori! Če ne zahtevate drugega od svoje prihodnje žene, če vam je že dovolj, da zna samo dobro kuhati, potem vam ne bo težko izbirati; vsaka kuharica vam bo dobra." Predno je še mogel Valentin odgovoriti poredni deklici, oglasi se Irena, ki je do tedaj molče poslušala: „Ne tako, Olga, to ni prav, da podtikaš gospodu Sódniku, česar ni trdil. On ni dejal, da mora biti njegova žena samo dobra kuharica, da drugega ne zahteva. To bi res ne bilo lepo. Gospod Sódnik hoče, in to, kakor se meni vidi, po pravici, da naj njegova žena zna skrbeti za dobro jed, še tega morebiti ni potreba, da bi jo znala sama pripraviti. Poleg tega bo pa gotovo zahteval od nje še mnogo drugih dobrih in lepih lastnosti, treba ni, da bi jih naštevala. Kaj ne, mati?" Mati vesela porabi to ugodno priliko: „Prav praviš, Irena, tako misli gospod Sódnik; in prav misli. Žena ima dolžnost skrbeti za svojega moža, da se dobro počuti, da je zadovoljen v svoji hiši, da ga ne tarejo navadne, vsakdanje skrbi, gledati tudi na to, da dobiva na mizo, kar mu diši, kar mu tekne; žena mora biti skrbna gospodinja, dobra kuharica. In taka bode, upam, kedaj tudi naša Olga, gospod Sódnik; in če dobi moža, znala mu bode tudi skrbeti za dobre jedi, verjemite mi, gospod Sódnik!" Davkar je pridno prikimaval in pritrjeval svoji zakonski polovici. Olgi ni bila ta pomoč materina nič kaj po volji; trdovratno je molčala. Valentin je imel tu priliko in tudi neizogibno dolžnost pokloniti se gostoljubni gospe. „Nikoli nisem dvomil, gospa, da bode Olga kedaj izvrstna žena. Boljše učiteljice bi ne mogla imeti, samo taka naj bode, in gotovo bode, kakršna je njena mati in — srečen, komur poda svojo roko." Te besede so bile jako vljudne in prijazne materi in hčeri, ali obetale so malo; trdnega upanja ni bilo staviti nanje. Olga na to: „Zdaj pa govorimo kaj drugega. Vi ste bili po svetu, gospod Sódnik; povejte nam kaj novega, kaj zanimivega nam, ki tičimo v tem zapuščenem, pozabljenem kotu." „„Prav rad bi vam ustregel, gospodična; ali kar vas najbolj zanima, o tem je meni težko poročati."" „In kaj mene najbolj zanima?" „„Kako se nosijo dunajske žene in dekleta."" „In vas ne?" „„Ne porečem, da ne; ne tajim, da rad gledam okusno opravljene ženske, in take prilike je na Dunaju toliko, kolikor malokje. Dunajčanke slujejo po pravici, da se znajo oblačiti; vsi tujci trdijo, da se morejo v graciji ž njimi meriti samo še Parižanke. To je vse res, ali kako naj vam to popišem! Jaz nisem strokovnjak; moje oko sodi splošno; kake so posameznosti, ki se strinjajo v prijetno celoto, tega vam ne morem razložiti. Tudi bi vam malo koristilo; ženske zanima samo vedeti, kaka je najnovejša noša; o tem pa je težko govoriti; ženska noša se dandanašnji izpreminja kakor oblaki na pomladanjem nebu, ki nam kažejo vsak čas drugo podobo."" „In to se vam ne zdi prav? Ženske morajo vedno premišljati in ugibati, kako naj se oblačijo, da bodejo lepše, da bodejo bolj ugajale moškim očem. Oko se hitro naveliča vsake stvari, bodi si še tako lepa." „„Nam je to že prav, vsaj meni; ali je pa tudi onim, ki morajo plačevati drage obleke, tega ne vem, tudi ni treba, da bi me to skrbelo."" „In kadar bodete morali tudi vi?" „„Kako bode takrat, tega še ne vem."" „Zdaj nam pa še to povejte, gospod Sódnik, ali so Dunajčanke res tako lepe, kakor se govori in piše? Človek bi sodil potem, da so vse same izbrane lepote, žene in dekleta. Vi veste, kaj je lepo; govorite, vam bodem verjela." Tako vprašanje iz mladih ženskih ust spravi moškega v zadrego. Valentin se ni dolgo pomišljal. „Jaz ne vem, gospodična, ali si smem prisvajati toliko razumnosti o tej stvari, kolikor mi je vi tako prijazno prisojate. Sklicaval bi se zopet na tujce, ki so prehodili mnogo sveta in trdijo, da ni v nobenem mestu videti toliko ženske lepote vkup kakor na Dunaju; toda vi hočete slišati mojo sodbo." „„Da, vašo sodbo, gospod Sódnik, govorite!"" „Jaz sem bil še malo po svetu, zato ni, da bi razsojal, ali Dunajčanke res v lepoti presegajo vse druge ženske na svetu. To pa moram reči, da so zares lepe; jaz si skoraj ne morem misliti lepših; težko je reči, katere so lepše, žene ali dekleta. Kak poleten večer na „ringu", v mestnem parku, v „pratru", ali pa tudi kako lepo zimsko popoldne —— to vam je prava „galerija" raznovrstnih lepot od zlatolase, modrooke, nežne severjanke do ognjevite rojakinje južnih krajev." „Glejte, glejte, gospod Sódnik; tako vnetega vas nisem še nikoli videla, tako navdušeno niste še nikdar govorili, tudi ne o —— pečenem zajcu!" To je bilo malo na debelo povedano; ali bodimo pravični: nobena ženska, mlada ali stara, bodi si še tako pametna, ne sliši rada, da moški tako navdušeno govori o ženski lepoti, razen o njeni. Pristaviti moramo tudi še to, da je velik razloček, kako se kaka beseda govori in kdo jo govori. Te besede niso prišle iz nežnih ustec lepe Olge tako trde, kakor se morebiti bero. Kdo ve, kako bi ji bil Valentin odgovoril, ali Olga mu ni dala časa, in to je bilo pametno. „Ko bi bila jaz omožena, ne smel bi moj mož nikdar na Dunaj, kjer pravite, da je toliko lepot; to mora biti strašna nevarnost." „„Kdor ima tako ženo, gospodična Olga, temu ni nobena ženska nevarna; vam bi bilo lahko držati ga doma; nikamor bi si ne želel od vas. In ko bi tudi šel kedaj na Dunaj, saj bi ne hodil brez vas."" „Da bi jaz kedaj Dunaj videla! Rada bi ga res, ne tajim; ali tega veselja ne doživim, prej sodnega dne! Kolikokrat sem že prosila in nagovarjala očeta! Ni jih omečiti, na to uho so gluhi; vesela moram biti, da me vsako leto enkrat vzemo s seboj v mesto; ali kaj je naše mesto proti Dunaju? Oh!" „Jaz pa menim, gospodična, da vam ne bode treba dolgo čakati, samo treba, da hočete odločno." „„Kako to?"" „Moža si je treba izbrati, moža!" „„Izbrati! To se kar tako izbira! Vi ste poredni, gospod Sódnik! Kdo bi pa hotel takega dekleta, ki ni ne meščanka ne kmetica?"" „Na vaše zdravje, gospod Sódnik," oglasi se v tem imenitnem trenutku gospod davkar, ki je bil med tem pogovorom prinesel boljšega vina na mizo. „„Na vaše, gospod davkar, in vaše ljubeznive družine!"" odzdravi mu Valentin. Davkar je bil natočil vsem male kozarce; vsi so pili, tudi Olga in Irena. Dolgo časa so potem še skupaj sedeli in se razgovarjali o raznih stvareh. Valentin je bil nocoj posebno dobre volje, ljubezniv in gostobeseden, da ga je bilo veselje poslušati. Govorili so vsi vprek brez posebnega reda; še davkar sam se je vtikal v pogovor; dobro vino mu je bilo razvozlalo jezik. Tudi Irena je bila nenavadno zgovorna. Valentin jim je pripovedoval o Dunaju, kako tam ljudje žive in se kratkočasijo; govoril jim je o glediščih, plesih in besedah, o galerijah, palačah in vrtovih. In znal je lepo govoriti. Pozno je že bilo; mladi ljudje niso bili zapazili, da je gospod davkar zakimal; žena ga je zastonj drezala. Ko slednjič mož celo precej glasno zasmrči, izprevidi Valentin, da je čas vstati in se napotiti domov. == VI. == Bližal se je čas, ko je bilo Valentinu zapustiti očetov dom, prijazno davkarjevo družino, vse znance in prijatelje ter odpotovati v dalnje, tuje mesto. Kako težka je ta ločitev mlademu učencu, zlasti ako je ubožen, in slovenski učenci navadno niso bogatini! V najlepšem času, ko je vse drevje polno lepega, zrelega sadja, ko se v vinskem kraju bliža vesela trgatev, ko se po njivah pase in kuri, vriska in poje, ko je povsod vsega obilo; ravno sedaj ga kliče neizprosno povelje, stroga dolžnost v dolgočasno mesto, v tesno, zatohlo izbico, kjer mu bo treba pri knjigah sključenemu tičati, učiti se mnogo, a malo jesti! Vsega tega se ni bilo bati našemu Valentinu; rad je bil nekoliko časa doma, kjer ga je vse rado imelo, vse mu streglo; ali tudi v mestu ni pogrešal ničesar; stradati mu ni bilo treba, zato je oče skrbel; za razveseljevanje in zabavo je znal skrbeti sam in z ukom si ni preveč belil glave. Ločitev od očeta in matere, od bratov in sester res človeka malo boli, ko se roke podajejo, ko se morebiti tudi kaka solzica obriše — ženske so mehkega srca — ali to se hitro prebije; sede se z očetom na voz, oče poči z bičem in voz zadrdra po gladki cesti. Če se tudi obrneš nazaj, prah za vozom ti zakriva pred hišo stoječe domače ljudi: e kaj, saj so vsi krepki in zdravi, in predno mine leto, se zopet vidimo! Ali kaj pa Olga, Irena, ali pa more biti še kje kako drugo mlado žensko lice? Ali se ti ne bo po nikomur tožilo, Valentin? Nekoliko časa morebiti; dolga je pot do Dunaja, kraji so res prijetni, ali Valentinu že znani. Ko človek sedi tako sam v vozu, prihaja mu na misel to in ono; zakaj ne tudi podoba lepega dekleta, ki je bila tako prijazna ž njim, ki se je tako žalostno držala, mu tako gorko stiskala roko pri odhodu! Ali ko ga objame zopet velikega mesta hrupno življenje, mu izgine prijazna podoba skoraj iz spomina. Valentinovo srce ni poznalo prenapete sentimentalnosti; on se je veselil svoje srečne mladosti, brezskrbno je užival življenje, in kje bi se tako lepo živelo in uživalo, kakor v sijajnem velikem mestu! Valentinovo geslo je bilo: „Danes tukaj, jutri tam". Povsod sije solnce, povsod je veselih ljudi, povsod lepih deklet in kratkočasja. Olga, Irena! Prijetna igrača ena in druga; zakaj bi ne bil prijazen ž njima, ali precej resno ljubiti, zavezati se za življenje, ko je človek še tako mlad, to bi bilo nespametno, in mladi Sódnik je bil pameten. Težko je vrabca ujeti; nastavi mu zanke, natrosi vmes svetločrnega prosa ali rumene pšenice; blizu ga ne bode; ali pa prileti, previdno pohodi zanke, da mu niso več nevarne, nazoblje se zrnja in potem veselo odleti; to je: vrabec zna živeti. Prebrisana mati si, gospa davkarica, ali s takim ptičem boš imela križ in težavo, če se morebiti kaj posebnega ne pripeti. Iz tega, kar smo rekli, je razvidno, da ni šlo Valentinu slovo nikdar ne vem kako do srca, tudi zdaj ne, ko je četrtič odhajal na Dunaj. Gospoda iz trga je imela navado praznovati Valentinov odhod zvečer v veseli družbi pri vinu. Tudi letos so se bili zbrali pri Korenu pred odhodom tisti večer, sami moški seveda; ženskim to ni spodobno; od njih se jemlje slovo na domu, od vsake družine posebej. Gospod okrajni sodnik je bil nocoj posebno dobre volje. Majhen možiček, sivolas, dasi še v najboljših letih, s črnkastimi, kratko pristriženimi brkami pod precej krepkim nosom, je bil ta okrajni sodnik vesten uradnik, blaga duša, vesel družabnik. Ko je bil pred nekimi leti prestavljen tja nekam na Gorenjsko, kaj store kmetje? Pomenijo se, izvolijo troje mož in ti gredo naravnost v glavno mesto, „da ga prosijo nazaj", in res so ga izprosili. Prihodnje leto že se vrne na svoje prejšnje mesto, a ne sam, kakor je bil odšel; ženo je pripeljal s seboj. Stara ni bila ta žena, ne grda, vendar se je začelo kmalu govoriti, da zakon ni posebno srečen. Škoda dobrega moža; zares dober mož je bil ta okrajni sodnik, žena ne tako. Nekako nepriljudna, osorna je bila, tudi s svojim možem; on jo je rad imel, prav iz ljubezni jo je bil vzel; upal je, da bode imel lepo domače življenje na stare dni. Motil se je mož; vendar tiho in mirno je prenašal svoj zakonski križ, kakor se spodobi blagemu možu: najboljšemu prijatelju se ni nikoli pritoževal. Žena ga je imela v strahu; zdaj ni smel več pohajati, koder se mu je ljubilo. Tolikanj bolj dobre volje je bil, kadar je prišel zopet v družbo z njenim dovoljenjem, ali pa proti njeni volji, to se ni vedelo. Tako je bil tudi nocoj dobre volje, mladostno razposajen pri Valentinovi odhodnici. Valentina je posebno rad imel, vabil ga je tudi večkrat na dom, a Valentin ni rad k njemu zahajal; z njegovo gospo sta se gledala nekako pisano; ona je rada pikala in on ji tudi ni dolžan ostajal; moža pa so veselili ti nedolžni prepiri. Zdaj ni bilo žene zraven in to je bilo dobro. Ko se je bil mož že nekoliko razgrel, začel je z Valentinom mnogokaj govoriti, česar bi žena ne bila smela slišati, morebiti tudi najboljša žena ne. Spominjal se je lepih časov, ko je bil on na Dunaju; spominjal se je mnoge deklice, ki je zdaj pač že postarna ženica, ako še živi; pravil je, kako so razgrajali in rogovilili po Dunaju, on najhuje. A reči moramo, da mu niso vsega verjeli, kar je pripovedoval; v takih pogovorih, v veseli moški družbi se vsak mož, bodisi sicer še tako moder, rad malo širokousti — človeška slabost, vsakemu znana, kaj bi jo tajili! Tudi gospod pristav je bil glasan; ker je videl postarnega gospoda svojega višjega tako veselega in razposajenega, postal je tudi on gostobeseden; tudi on se je spominjal dunajskega življenja; naročal je celo Valentinu, naj pozdravi to in ono, ko pride na Dunaj, kar pa ne verjamejo, da bi bil Valentin storil. Najmirnejši med njimi je bil gospod davkar, on ni nikoli videl Dunaja! Ko se je čas že bližal polnoči, je začel okrajni sodnik dajati za vino, da se je vse cedilo; Valentin mu nocoj ni smel braniti, a storil je tudi on svojo dolžnost. Koren je pridno vina nosil, Jerice ni bilo blizu. Vesela in glasna je bila družba, a prepira se nocoj ni bilo bati. Pelo in govorilo, ali že bolj kričalo je vse vprek, bilo je tudi nekaj nižjih uradnikov zraven. Trkali so s kozarci, bratovščino so pili, se objemali in sezali si v roko; vse je bilo ginjeno, celo solze so si brisali; seveda take solze niso kdo ve kaj prida; tudi se prav ne ve, kje imajo svoj vir, v žalosti, v veselju ali —— v vinu! Da vse povemo: ko so se pozno po noči peljali domov, so vriskali in ukali kakor vaška mladina; zakaj bi ne bila tudi deželna gosposka kedaj vesela! Drugi dan popoldne je bilo vse pripravljeno za odhod; voz je že stal na dvorišču, samo napreči je bilo še treba. Vse je bilo nekako tiho po hiši in po dvorišču. Sódnikova mati, navadno že ne posebno vesela, je bila zdaj še bolj molčeča in otožna; zdaj pa zdaj si je obrisala skrivaj solzo iz očesa. Valentin je bil šel po kosilu z doma ali po kakem opravku ali pa samo na izprehod. Mati ga je ves čas tako malo videla doma in še danes, zadnji dan, je tako malo govoril z njo. To je ženo pač nekoliko bolelo, ali tožila ni; vajena je bila na skrivnem trpeti. Andrejček in Zalka sta bila na dvorišču pri vozu; deček je ogledaval in poskušaval to in to, ali je vse v redu; vrtil je kolesa, ali so dobro namazana, privzdigaval je zdaj prednji, zdaj zadnji konec, skakal na voz in poskušaval, kako se sedi. Govoril ni nič, tudi on je bil videti slabe volje. „Nu, Drejče!" ga vpraša Zalka, „zakaj pa nič ne poveš? Kaj so dejali oče, ali te vzemo s seboj?" „„Ej, kaj bodo dejali!"" odgovori ji bratec precej nejevoljno. „„Obregnili so se nad menoj, da se naj poberem. Kaj sem pa hotel! Oče so danes slabe volje, Bog ve, kaj jim je? Vselej, kadar pride tista rogovila rogovilasta, tisti Nósan k njim, gre vse narobe. Jaz tega človeka kar videti ne morem; ko bi bil jaz oče, izpokal bi ga iz hiše, da bi ga ne bilo nikoli več nazaj. Bog ve, kaj imata zopet danes. V očetovi sobi sta, pa neke papirje pregledujeta in premetavata. Oče so strašno hudi, jeze se, vpijejo in kolnejo, da je strah. Slišiš?"" In res se je vpitje slišalo z gornjega konca hiše notri doli na dvorišče. „Pojdiva na vrt, Drejče, mene je tukaj strah!" reče deklica svojemu bratu ter ga prime za roko. „Glej, Nósan gre doli; da bi ga le sem ne bilo, teciva!" Nósan ni šel na dvorišče, zavije naravnost proti vratom, in korači urno ven na cesto. Čez nekaj časa pride Valentin. Ko zagleda voz na dvorišču, obstoji, potem se mu bliža počasi. S komolcem se vpre na voz in polglasno sam s seboj govori: „Zadnji čas je zdaj; na potu bi bilo prepozno. Biti mora! —— E, kaj se mi pa more zgoditi? Pojmo!" Rekši se napoti gori proti očetovi sobi. Vse je kazalo, da mu ta pot ni prijetna. Sódnik je bil sam v sobi; sedel je na mizo naslonjen, polno listov je bilo okoli njega. Ko zasliši Valentina, obrne se proti njemu. Valentin je takoj izprevidel, da bi ne bil mogel priti v neugodnejšem trenutku. Ali poskušati je bilo vendar treba. „Kaj bi rad, moj sin?" ga vpraša oče. Njegov glas ni bil nepriljuden, še celo nekako mehak je bil; dober začetek! „„Danes torej bo treba odriniti, oče,"" odgovori mu sin, ne vedoč prav, kako bi začel. „Vse je pripravljeno, ali si tudi ti že gotov?" „„Poslovil sem se povsod; moje stvari so tudi zložene; vse je v redu, samo še nekaj —— neko prošnjo imam, oče!"" „Govori! Saj veš, da ti storim rad vse, kar morem." „„Kaj bi vam razlagal, saj veste, oče, slišite in berete, da je zdaj na Dunaju velika draginja; vse se podražuje od dne do dne, hrana, stanovanje, obleka!"" „Torej meniš, da boš odslej več potreboval, Valentin? Ali veš, tudi pri nas gre trdo za denar; časi niso več, kakršni so bili nekdaj. Vendar govori, koliko pa, koliko, če že ne moreš res več izhajati s tem, kolikor sem ti do sedaj pošiljal?" „Ne, oče, prizadeval si bodem, da ne bo treba. Nekaj drugega vas moram prositi, oče! Težko mi je, toliko ste že potrosili zame; ali kaj hočem, sila kola lomi. — — Nekaj dolga imam na Dunaju, oče!"" „Dolga? —— Zakaj mi pa nisi prej povedal? To ni dobro, da začne človek že mlad dolgove delati, sin! To ni dobro, verjemi svojemu očetu, on ve, kaj so dolgovi!" Tako ni Valentin še nikoli slišal svojega očeta govoriti. Raje bi bil videl, da bi se oče jezil; ali tako mirno je govoril in tako žalostno! Valentinu je bilo nekako tesno pri srcu. „Kako pa vendar to, da si dolgove delal; zakaj mi nisi raje precej pisal?" „„Začetek je bil ta, da sem nekim prijateljem in znancem posojeval; vi ne veste, oče, koliko je siromaštva med našo mladino na Dunaju! Dobrega srca sem; če me kdo prosi, ne morem mu odreči."" „To je prav, da je človek dobrega srca, da pomaga potrebnim, ako more. Ali čez svoje moči se ne sme, gledati je treba, da se daje samo takim, kateri so zares potrebni in vredni in da tudi vrnejo, kadar morejo. Bojim se, da si bil malo lahkomiseln, sin; to ni dobro!" Valentin je molčal, nič napak mu ni bilo, da ga je oče karal in svaril; sedaj prvič, zakaj ga ni prej nikoli! „Kdo je pa tebi posojal?" „„Vi ne veste, oče, kako lahko se na Dunaju dobiva na posodo; kakor hitro vidijo, da je človek iz premožne hiše, in to precej spoznajo, prav vrivajo mu denar, na dom mu ga nosijo, seveda ne iz krščanske ljubezni, obresti so oderuške! Jaz sam ne vem, kako sem tako nagloma tako globoko zagazil."" „Koliko pa je dolga?" Zdaj je bilo treba poguma. „„Pet sto!"" Ko je treščilo, nastane mir nekoliko časa. Oče je dolgo molčal; potem reče mirno, a tehtno: „To je mnogo denarja, sin!" „„Samo še sedaj, oče; samo sedaj še mi pomagajte. Besedo vam dajem, da je sedaj zadnjič; nikoli več ne bodem tako lahkomiseln, oče!"" Sódnik vstane ter začne hoditi po sobi; to ni obetalo nič dobrega. Čez nekaj časa obstoji pred sinom, rekoč: „Kaj pa, ko bi ti dejal, da nimam toliko gotovine pri domu!" Takega ugovora se Valentin res ni nadejal. Vendar hitro si pomaga: „„Če nimate, pa lahko dobite, oče!"" Nič odgovora; Sódnik stori zopet nekaj korakov po sobi, potem se ustavi, kakor prej, pred sinom: „In če ti rečem, da ne morem dobiti!" Te besede so Valentina zares prestrašile; vendar nekoliko se potolaži, ko oče pristavi: „Pri tej priči in toliko dobiti! Kje in kako?" Valentin ni vedel, kaj svetovati očetu, in ko bi bil vedel, to se vendar ne spodobi. Mislil si je: Zakaj nisem prej razodel očetu, kje me čevelj žuli! Nekoliko časa oba molčita. Valentin je stal, oče je hodil po sobi. Kdor bi bil zdaj opazoval Andreja Sódnika, bi bil lahko videl, da je možu hudo pri srcu, da se sam s seboj bori, ali bi molčal ali govoril. Čez nekaj časa gre ter pogleda skozi vrata, da bi kdo ne poslušal. Potem zapre vrata ter veli sinu: „Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram s teboj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že predolgo molčal." Valentin sede, oče primakne svoj stol k njegovemu, potem začne: „Vedi, sin, da ni vse tako, kakor ti misliš; mlad si še in ne veš, kaj so skrbi. Odganjal sem ti jih, dokler sem mogel, kakor mati otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj so skrbi, dasi ti ni do zdaj nikoli kazal žalostnega lica. Ne bodem ti našteval, sam dobro veš, kaj sem storil zate, za vse svoje druge otroke skupaj ne toliko; in to morebiti ni bilo prav. Ali kar je, to je. Kar sem storil, storil sem ti rad, ničesar ti ne očitam. — — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko. Časi so se spremenili, Valentin! —— Poglej ta pisma. Ne brani se, jaz hočem, da vse veš." Valentin pogleda ona pisma in obledi. „Zdaj veš, česar še tvoja mati ne ve; in to še ni vse. Pestili so me, prodal sem gozd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odmašil, žalostno gospodarstvo! In zdaj me za drug dolg terjajo, jaz sam ne vem, kaj bo. — Toliko dovolj za sedaj; hudo ti je, vidim; nerad sem te žalil, ali moral sem govoriti, da bi mi kedaj ne očital, zakaj sem molčal. Tako še s tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slišal, ohrani zase, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti se vendar še kako izkopljemo, dasi zdaj še ne vem, kako. Pameten bodi, sin; uči se pridno, da dobiš skoraj službo, da prideš pod streho, predno prihruje huda ura. Za zdaj bodi miren; kolikor bodeš potreboval za prvi čas, dobiš; za tvoj nesrečni dolg bodem skrbel, da ga skoraj poravnaš. Več ti ne morem obljubiti. Pojdi, poslovi se, čas je, da odrineva skoraj." Molče odide Valentin. To je bila danes žalostna ločitev, da še nikoli ne tako. Na večer sta oče in sin veselo drdrala proti mestu; to je: vesel je bil edini lisec, ki je dirjal po gladki cesti, da so ga komaj pete dohajale. Oče in sin sta vso pot malo govorila. Valentin je bil zamišljen, po ušesih so mu zvenele, recimo tudi v prsih so mu odmevale žalostne besede matere, ki jih je govorila sinu, ko mu je podajala roko in brisala si oči: „Zdrav ostani, Tine! Bog ve, ali se bodeva videla še kdaj; ne pozabi Boga in spomni se včasi svoje uboge matere!" == VII. == Na tihem je trpela Sódnikova gospodinja. Skrbno njeno oko je videlo skrivne poke, katere so se kazale tu pa tam po veličastnem poslopju lepe Sódnikovine; majali so se mu prej tako krepki talni stebri; v strahu in trepetu je pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vse zgrudi in razruši. Molče je trpela, molče izpolnjevala svoje težke dolžnosti. Žena, pravijo, podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo resnice. Kaj pomaga možu, naj se še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, katera vse, kar je nanesel, skrbno hrani in umno ureja, da se množi, rase in lepo vzhaja kakor kvas na gorkem! Najpridnejši gospodar se slednjič utrudi, naveliča se dela, ako vidi, da ni blagoslova pri hiši, da vse narazen leze, gine in se taja kakor sneg spomladi; ako nima prijetnega, mirnega doma, da se odpočije po trudu in skrbeh viharnega dneva. In kar je najimenitnejše, kdo naj mu skrbi za otroke doma; kdo naj pazi na nje, hrani jih, uči in odgojuje, da mu bodo na veselje sedaj, na čast, tolažbo in podporo v starih letih? Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske žene. Blagor možu, kateremu je sreča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor on svoje; lajša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, če mu jih tudi ne nasiplje s cveticami. Vesel je naj bode, časti jo naj in ljubi; ravnopravna mu bodi; nikdar naj iz gole oblastnosti in samoglavnosti ne seza v njeno področje; naj ji zaupa vedno in povsod, kakor ona njemu. Nikdar naj je ne žali brez potrebe, vedro naj bo njeno čelo, jasno njeno oko, da razliva blagodejno svetlobo, radost in zadovoljnost po vseh obrazih, po vsi domačiji. Pomisli naj, da mu podpira tri hišne ogle res, a tudi samo tri; da more hiša stati, treba tudi četrtemu podpore, in tega more in mora podpirati sam gospodar. Liza Sódnikova je bila iz ubožne hiše. Andreju ni bilo treba gledati na premoženje, ko se je ženil; lepo ženo je hotel imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred svetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa žena; to troje se lepo ujema, to je bilo po Sódnikovem srcu. In vse to troje je zdaj imel. Lepa je bila Liza, da je slula, lahko se reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne samo lepa, bila je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen — poleg vse svoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemurna. Ali ni sama vedela, kako je lepa, kar je težko verjetno, ali je pa tako malo čislala telesno lepoto: gotovo je to, da ni kazala nikoli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar se ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojem vedenju in govorjenju, v hoji in noši neki prirojen, plemenit ponos, ki je lahko doma v nizki koči kakor na gosposkem dvoru. Ali v tem ponosu ni bilo čisto nič neprijetnega, odurnega; tako lepo ji je pristojal, da bi si je človek ne bil rad mislil drugačne. Čudno in vendar resnično: tak ponos ni v nikakem nasprotju s pravo skromnostjo; reči bi se smelo skoraj, da sta si brat in sestra, tako lepo se zlagata. In tako je bilo v resnici pri Sódnikovi nevesti. Ta ponos ji je pa bil tudi dobro orožje, katero jo je branilo mnogoterih sitnosti in nadležnosti, ki se tako rade bližajo lepi ženski, bodisi dekletu ali pa tudi zakonski ženi. Nenavadna ženska lepota hudim jezikom pa osam zrelo medno jabolko — to je objedanje in glodanje! Lepa Liza, prej ubožno dekle, zdaj bogata žena Sódnikova je imela mir, dasi je povsod hudih jezikov dovolj kakor osa — s tem je vse rečeno. Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sódnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bil je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sódnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Če je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona v svojih, tako je bil mož svoboden v svojih naredbah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu: kaj se govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko jo je zavrnila, rekoč: „Moj mož že ve, kaj dela." In take žene bi človek ne bil vesel? Štiri in dvajset let sta tako v miru in zložnosti vkup živela. V prvi polovici te dolge dobe je vedno solnce sreče sijalo na Sódnikovo domovje; a sčasoma so se začeli prikazovati in vzhajati oblaki ob robu obnebja; sivi oblaki, ki so se množili, gostili, slednjič prevlekli vse nebo; grom se je čul izza gora; vihar je šibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas se je bilo bati hude ure. Sódnikova žena je vse to videla; čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je molčala. Vendar zamolčati ne smemo, da je imela trenutke, ko so ji vstajali mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav ravnala, da ni poslušala dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila predenj, lepo ž njim govorila, prosila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler je še čas, s poti, katera vodi v gotovo pogubo, morebiti? Ne, Liza je poznala svojega moža, njegovo oblastnost in trmoglavost; razdražila bi ga samo, morebiti bi bilo potem še huje. Andrej Sódnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji ženi ne; morebiti nji najmanje! Imela je samo enega človeka na svetu, kateri je vedel, kaj trpi; ž njim je govorila, njemu je potoževala, kadar ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bolečine; ta je bil njen sin Matija. Matija ni bil podoben svojemu očetu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varčen; kakor hlapec se je trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapec, samo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič je bil Matija; vedel je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se bliža, kaj mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne predrugači, ako se ne zgodi kako čudo. Ali pomagati tudi on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka skrbnost in pridnost odvrniti preteči propad, tedaj bi bilo vse dobro; toda Matija je predobro vedel, pregloboko čutil, da je vse njegovo prizadevanje kaplja na razbeljeno železo! Kaj pomaga kopati in vodo na jez napeljavati in nabirati, ako je zatvornica vedno odprta! In zatvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi zinil kako svarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme — ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti — sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet? Vendar tako potrpežljivo kakor mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu je ušla včasi kaka huda, srdita beseda; ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se je tako izpozabil; tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sta tako govorila, bila sta vedno sama. Ana je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru. Bilo je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sódnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomer ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nósan, hudobni duh Sódnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivne pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. Nósan ni bil zdaj več tako pohleven in potuhnjeno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, da pojde sam k očetu, ako se ona ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela početi uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se ojunači ter sklene iti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobi. Mož se začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo ogovori: „Kaj bi rada?" „„Andrej!"" začne žena, položivši mu roko na ramo; „„koliko let živiva že skupaj?"" „Jaz ne štejem let, nimam časa, dolgo se mi že zdi." „„Štiri in dvajset let, to je lepo število v človeškem življenju."" „Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?" „„Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta čas?"" „Če nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš." „„Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?"" „Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj?" „„Morebiti ni bilo prav, da se že nisem prej."" „Žena!" „„Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. —Težke skrbi imaš, Andrej!"" „Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje." „„Kaj sva si obljubila pred oltarjem?"" „Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!" „„Andrej, ali nimaš res nič zaupanja do svoje zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?"" „Jaz nisem vajen tožiti." „„Umičeš se mi; ali povem ti, da ne pojdem odtod, predno mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!"" „Pravica? Ti imaš kako pravico? Kdo ti jo je pa dal? In če se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela škopnika pod životom, kje imaš ti pravico se pritoževati? Kaj si mi prinesla v hišo?" Tega se Liza ni nadejala; prvič je zdaj slišala to besedo; kakor meč ji je segla v srce. Dolgo časa molči opirajoč se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da se je prenaglil; grdo, nemoško je bilo tako očitanje; sram ga je bilo, zato izpremeni glas ter govori: „Ali sem ti kdaj očital, da sem te vzel, kakor si bila? Ali si bila zato meni spoštovana? Ali si česa pogrešala do sedaj, kaj?" „„Ti me ne umeješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim se ne dela, ne stradanja, ako treba; in če bodem morala na stare dni iz hiše, v službo pojdem, za deklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim, ne zase!"" Mož nič na to. Čez nekaj časa povzame zopet žena besedo: „Ali smo res že tako daleč, Andrej, da ni več pomoči?" „„Kaj ne bo pomoči! Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta me pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že zopet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, od tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!"" „Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič s teboj govorim in morebiti zadnjič; zdaj moram vedeti vse. —— Koliko je tistega dolga?" „„Moja skrb; saj sem ti rekel, da tebe ne potrebujem."" „Ne govori tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla jaz nič pomagati; moja dolžnost je, storiti kar morem. Glej, rada dam vse, kar imam; vzemi in prodaj vse, kar si mi kdaj dal in nakupil, zlatnino in srebrnino in praznična krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj vse, samo da se rešimo iz te stiske. Kaj bi počela s to ničemurnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!" To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan, tako v srce zadet, se spne po koncu kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sódnik. Od jeze bled se zadere nad ženo: „Zdaj sem pa sit tega moledovanja, zadnjikrat: Pojdi!" „„Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omeče?"" In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je še bolj razkačilo. „Se tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim." „„Tepel me pa menda vendar ne boš!"" „Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!" „„Moj Bog, moj Bog!"" V tem trenutku se odpro vrata; Matija viharno vstopi; pri vratih je poslušal. Ko je slišal zadnje besede, ni se mogel več zdržati; moral je materi na pomoč. Ko ga oče zagleda, zagrmi nad njim: „Zdaj pa še ti! Ravno prav si mi prišel, paglavec! Tebi tudi ni nekaj prav, ki tako potuhnjeno hodiš. Zgovorila sta se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!" Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Bridko reče očetu: „Bog ve, kdo je tu gospodar!" „„O tako, mladič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?"" „Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!" „„Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! ti nisi in ne boš nikdar!"" „Vi tudi ne; saj bo skoraj vse prodano, beračit pojdemo po svetu." „„Zdaj sem še jaz tu gospodar, jaz, Andrej Sódnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti: Poberi se odtod, iz moje hiše! Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi ne prideš več pred oči! Ako te jutri zjutraj zagledam, spodim te s palico kakor psa od hiše. Ti še ne poznaš Andreja Sódnika. Bog ne daj, da se srečava. To je moja zadnja beseda!"" Rekši vzame klobuk in odide. == VIII == Pozno ponoči je že bilo, ko je Matija, pripravljaje se na pot, zbiral in skladal svoje stvari; najpotrebnejše obleke je hotel vzeti seboj samo toliko, kar je lahko v roki nosi popotni človek. Peš bode popotoval Sódnikov sin, dasi je voz in konj na izbero pri hiši. Jutri zjutraj pred dnevom zapusti očetov dom; kakor hlapec, ki gre iz službe, pojde iz domače hiše; da bi ga le nihče ne videl, srditemu očetu ne sme pred obličje! Sódnik je bil z doma, kakor po navadi; vse je bilo mirno po hiši. Razen matere ni vedel nihče, kaj se je godilo med očetom in sinom. Vsi so mirno spali, samo mati ni mogla zatisniti očesa. Matija je bil že skoraj zvršil svoje žalostno delo, ko se odpro vrata ji vstopi mati. Vsa objokana sede poleg njega na stol. Čez nekaj časa izpregovori in reče žalostno sinu: „Torej je sklenjeno, ti moraš iti?" „„Saj poznate očeta!"" „O kaj pa da ga poznam, da bi ga ne tako!" „„Ne žalujte, mati!"" „Ti pač ne žaluješ, tako z lahkim srcem odhajaš!" „„Kaj sem pa dobrega imel doma? Očetu sem trn v peti, hlapca imajo raje; iz njih ust nisem čul prijazne besede, kakor da bi jim bil ne vem kaj storil."" „Saj ti tudi nisi bil nikdar prijazen ž njim." „„Mati, jaz se ne morem prijaznega delati, ako nisem; če ne smem govoriti, kakor mislim, raje molčim; zato sem molčal, dokler sem mogel. Ali ko sem po nesreči blizu prišel in slišal, kako so z vami ravnali, tedaj nisem mogel več molčati; in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi prej ali pozneje."" „Ali pomisli, da je vendar le tvoj oče; sin mora potrpljenje imeti z očetom."" „„Če nisem prav storil, Bog mi odpusti; ali jaz nisem mogel drugače, mati!"" „Misel je bila dobra, ali to ga je le razdražilo; bojim se, da bo zdaj še huje." „„Jaz ne mislim tako, mati, in to je moja tolažba; morebiti jih pa ravno to strezni, da se zavedo in spoznajo, kam so zagazili."" „Bog daj, da bi bilo tako, ali jaz imam malo upanja. Zdaj, ko pojdeš ti, zdaj ga ne bo nič več držalo, zdaj pojde vse narazen. Sama bom zdaj, čisto sama in zapuščena, brez pomoči, brez podpore, sirota!" In uboga žena se hudo zjoka. Sin jo tolaži: „Ne jokajte se, mati! Kaj menite, da je meni tako lahko pri srcu? Ali zdaj ni drugega; jaz moram iti, umakniti se očetovi jezi." „„To vidim, ali kaj misliš početi, kam se obrniti? "" „Najprej pojdem v mesto; tam se že dobi kaka služba, saj sem se nekaj učil in dela se ne bojim in se ne sramujem nobenega, da je le pošteno. Zame se ne bojte, mati; brez skrbi bodite, Bog ve, kje človeka sreča čaka." „„Ali kaj bo tvoja mati! O ko bi ne bilo otrok, vse bi pustila tudi jaz in šla bi s teboj po svetu. Tako pa moram ostati in trpeti."" „Potolažite se, mati, saj se ne ločiva na večne čase. Bog ve, morebiti se skoraj kaj premeni; mogoče, da me pokličejo oče sami domov, ko se jim poleže jeza. Sódnikov sin pri tujih ljudeh za hlapca, to jim bode strašna misel, meni ni to nič strašnega." „„Ali imaš za pot in da se preživiš, dokler ne dobiš kakega zaslužka?"" „Do mesta ne potrebujem ničesar; in ko bom tam, dalje me ni skrb." „„Ali nekaj moraš vendar imeti za potrebo; gotovine ti ne morem dati, a dam ti, kar imam. Na, tu je nekaj zlatnine in srebrnine; Sódnikova pozdaj ni, da bi nosila ali pa tudi samo hranila take ničemurnosti; kaj bi mi rekli ljudje? Vzemi in prodaj vse; kolikor potrebuješ, hrani zase, drugo mi pošlji; pripomoči moramo vsi, kolikor kdo more, da se poravna dolg. Rada bi ti dala tudi vsa svoja praznična krila, da jih vzameš seboj in prodaš v mestu, meni jih ni potreba; ali tako te ne morem obložiti, da bi bil kakor tovorna žival; pojdem pa sama v mesto, brž ko mi bo mogoče, in tam se zopet snideva."" „Mati, vi ne veste, kako mi je hudo, da moram kaj takega slišati; tako daleč smo prišli! Vendar odsvetovati vam ne morem; storite, kakor se vam zdi, da je treba. Samo to vas prosim, ne silite me, da bi vam jaz to prodajal; prehudo bi mi bilo. Hranite vse skupaj, in ako že mora biti, ako pojdete res sami v mesto, naredite s temi stvarmi, kakor se vam zdi prav, jaz ničesar ne potrebujem, mati!" „„Kakor berač pojde torej Sódnikov sin po svetu!"" „Ne tako, mati! Kakor mlad, zdrav in krepak človek pojde vaš sin po svetu, s težkim srcem pač, da vas mora tako zapustiti, a poln upanja, da se vse skoraj obrne na bolje." „„Bog daj, da se zgodi, kakor upaš, sin. Srečno hodi torej in Bog bodi s teboj povsod. Obljubi mi, da ne pozabiš nikdar in nikjer svoje uboge matere; obljubi mi, da mi boš zvesto in pogosto poročal, kje bivaš in kako se ti godi. Ne čakaj, da bi te oče klical; obljubi mi samo, da se vrneš, kakor hitro dobiš poročilo, da se je nekoliko potolažil, da ti ne brani domov!"" „Vse storim, kakor želite, mati! —— In zdaj pojdite mirno spat, pozno je že, potrebni ste pokoja. Z Bogom, mati!" „„Z Bogom, ljubi moj sin!"" Podasta si roko; nekaj časa tako stojita molče, potem mati odide. Žalostna ločitev, Bog jima daj veselo združenje! <center>***</center> Vse mirno je bilo po trgu, vse je še spalo, samo petelini so dan oznanjevali, ko je Matija odhajal. Krepko in urno je stopal s culo na palici čez ramo. Nikogar ni srečaval, nikogar dohajal, to mu je bilo po volji. Samo koncem trga je čepela stara ženica pred ubožno kočo ob cesti. Ko ga starka zagleda, pozdravi ga prijazno: „Bog daj dobro jutro, Matija! Kam pa, kam tako zgodaj in pa s culo na rami?" To vprašanje ni bilo posebno prijetno mlademu popotniku, ali kaj je hotel? Molčati ni mogel in legati se tudi ne; naravnost ji torej odgovori: „V mesto, strina!" „„Kaj praviš, v mesto?"" čudi se starka ter zmajava sivo glavo. „„V mesto, pa peš, Matija, peš?"" „Zakaj pa ne? dobre noge imam. Kaj pa vi tukaj tako zgodaj, strina?" „Solnca čakam, solnca, starost ne more spati; naduha me tare, naduha. —— Srečno pot torej, Matija, dobro opravi in srečno se vrni."" „Bog daj!" odgovori ji Matija ter zopet urno korači dalje. „„Dober človek ta Sódnikov Matija,"" govori starka sama pri sebi, ko je bil mladenič že daleč od nje; „„dober človek, ne tak, kakor je njegov oče; Bog mu daj srečo!"" Bilo je lepo jesensko jutro; solnce je bilo še za gorami, a na jasnem nebu je bledela luna, zvezde so bile že vse ugasnile. Debele rosne kaplje so visele po travi; in glej, zdaj se že lesketajo kakor biseri v prvih žarkih vzhajajočega solnca. Jutro, zlasti lepo jasno jutro ima neko posebno blagodejno moč do človeške duše. Ko mine na večer dneva luč, ko tihi mrak zagrinja trudno zemljo, vlega se prerada neka otožnost ubogemu človeku na srce; ko je vse tiho, zbuja se skrbi črv, ki je spaval v dnevnem hrupu, ter gloda in razjeda osrčje; kesanje se oglaša, bridki spomini vstajajo, obup se polašča zbegane duše. In celo ponoči! Noč ima svojo moč, nesrečno moč! Kako samega, kako zapuščenega se čuti bolnik v temni, tihi noči! A ko zasije belega dneva svit, splašijo se nočni strahovi, mora beži, ki je tlačila srce, up se povrača z blagodejno, čudotvorno svetlobo mladega dneva. Težko noč je imel Sódnikov Matija, skrbi mu niso dale pokoja; če je za nekaj časa zatisnil trudne oči, mučile so ga neprijetne, težke sanje. A zdaj, ko je stopal v čistem, krepkem, jutranjem zraku, ko je videl okoli sebe vse tako okrepčano, pomlajeno in prerojeno, oživljale so se mu telesne in dušne moči, širile so se mu prsi, prosto in krepko je dihal zdravo jutranjo sapo, tako nekako lahko mu je bilo srce, bistro oko mu je zaupno zrlo v prihodnost. Znana je stara, menda po vsem svetu razširjena vera, da ni dobro človeku, ko stopi zjutraj prvič iz hiše, zlasti ako gre po kakem imenitnem opravku, srečati staro žensko. Ta vera, ki se pač ni rodila kakor druge, enako pametne, v ženski glavi, gotovo ne v stari, ni se uresničila našemu popotniku. Sreča ga je čakala, veselje mu je bilo namenjeno, katerega se morebiti ni nadejal. Ko je stopal v klanec proti Prilesju, začne mu utripati srce. Cesta drži mimo Korenove hiše, vrata bodo že odprta; ko bi ga kdo videl, a kaj drugi? ko bi ga videla — ona! Ne, takega ga ne sme videti, kaj bi si mislila? In ko bi ga vprašala, zakaj gre v mesto, ali bi ji mogel, ali bi ji smel povedati resnico? Ne, ona ga ne sme videti! A vendar bi jo sam tako rad še enkrat videl, poslovil se od nje, tako rad! Sódnikov Matija je bil nekako čuden, poseben človek, malo podoben drugim mladim ljudem. Dasi tako veljavnega in vsaj na videz tako premožnega očeta sin, bil je skromen, resen in priden mladenič; delo mu je bilo največje veselje. V družbo svojih vrstnikov je redko zahajal, dasi bi bil lahko prvi med njimi. Bil je zdaj v letih, ko se začne mladi moški svet ozirati po dekletih. Saj mora mladega človeka, ko pride v leta, skoraj sram biti, ako nima svoje pipe in svoje izvoljene, kakor se ponaša vsak ž njo, ki ima le kolikor toliko ravne ude. Sam si vendar ne bo pripenjal cvetje za klobuk, ko gre v nedeljo k mašil Ko se zbirajo mladeniči zvečer pri vinu in se pogovarjajo o dekletih, vsi sami zmagoviti junaki, ali naj on sam tam v kotu tiči in molči, kakor da bi se zanj ne menila nobena? Kdo ima toliko poguma? Sódnikov Matija je imel ta pogum; on se ni nikoli ravnal po drugih. Mislil je tudi on, da se mu bode treba kdaj ženiti na očetov dom. Izbrati je hotel, kadar pride čas, nevesto, ki bo dobra gospodinja, pridna in varčna, ne glede na bogastvo ali na kako posebno, nenavadno lepoto; če bo poleg tega še čedna in bo kaj imela, tem bolje, a potrebno se mu to ni zdelo, zlasti drugo ne. In tako se je zgodilo, sam ni prav vedel, kdaj in kako, da mu pride na misel Seljanova Jerica. Ukrepal je in primerjal in zdelo se mu je, da bi ona utegnila biti prava. Ali kaj poreče oče? S to mislijo si ni Bog ve kako glave belil; saj še sam ni nič prav gotovega vedel. Rad jo je videl, to je bilo gotovo; in rad je mislil nanjo; ali do tega ni še bilo prišlo, da bi bil dejal sam pri sebi: Ta ali pa nobena! In vprašanje je bilo tudi še, kaj pravi ona. Prijazna je bila res ž njim, zdelo se mu je, da ni z nobenim tako; ali posebnega znamenja mu ni dala še nikdar, da ga rada ima, da si je njega izvolila. Z eno besedo: ljubezen do lepe Jerice je na tihem kalila v njegovem srcu, prave prilike ni bilo do sedaj, da bi bil spoznal in jasno se zavedal, kaj se godi v njem. In ta prilika se mu je bližala zdaj. Po nesrečnem prepiru s svojim očetom je imel glavo tako polno drugih misli in skrbi, da ni utegnil misliti na Jerico. Ali zdaj, ko se je bližal hiši, v kateri je prebivala, zdaj ko je bilo lahko mogoče, da bi se videla, jelo se mu je nekaj čudnega gibati v srcu; tako rad bi jo bil videl, saj je toliko časa ne bode; in bal se je zopet, da bi ga ona ne videla. Ta nasprotna čuta sta se borila nekoliko časa v njem; zadnjič sklene, da se hoče ogniti njenega pogleda; saj ji bo lahko pisal, ako bi je ne mogel pozabiti, in v pismu se lahko mnogokaj pove, kar se ne da tako z besedo, iz oči v oči. Ta misel se mu je zdela jako pametna. Ko pride torej do prvih hiš, krene s ceste na stezo, da bi šel za vasjo in potem krenil zopet na cesto. Steza je držala skozi vrte z zelniki in gredami za razno zelenjavo. Matija je imel danes —— kako bi dejali— — posebno srečo, ali nesrečo? Ko pride do sredi vrtov, nasproti Korenove hiše, koga zagleda? Jerica, zaradi rose podpasana, s koškom v roki je stala tu sredi gredice in nabirala zelenjavo. Še je bil čas, Jerica ga ni bila še zagledala, ker je bila pripognjena in v delo zamišljena; lahko bi se bil vrnil; ali mislil si je menda: Božja volja je, kaj bi se bal? In pogumno stopa proti nji. Ko je bil že tako blizu nje, da je čula njegove stopinje, dvigne deklica glavico in se obrne proti njemu kakor srna, ko jo kaj moti na paši. Matija je bil skoraj po nevedoma vzel culo z rame v levico, prijel palico z desnico, in se ji je tako bližal. Pogumno jo on prvi nagovori: „Dobro jutro, Jerica, tako zgodaj že po konci?" „„In ti, Matija,"" odgovori mu deklica, „„kam tako zgodaj?"" „V mesto!" Ko je videl, da se to deklici čudno zdi, ni čakal, da bi ga dalje vprašala; sam ji reče: „Da, v mesto; zakaj bi jaz ne šel kedaj v mesto, in zakaj ne peš, ako se mi ljubi?" „„Tod v mesto, zakaj ne po cesti?"" Zdaj je bil nekoliko v zadregi; prahu ni bilo še zdaj po cesti, in bližnja pot tudi ni bila okolo vasi. Resnice ji vendar ni mogel povedati, malo laži v taki sili in zadregi morda vendar ne bo toliko pregreha: „Lepša pot se mi je zdela po vrtih." Kdor ni vajen lagati, se mu pozna pri najmanjši poskušnji, da ne govori resnice. Matija je videl, da se deklici ne zdi prav verjetno, kar pravi. Da bi ne zabredel še globočje, ojunači se ter sklene razodeti ji vso resnico. „Veš kaj, Jerica, tebi povem, ravno tebi, česar nisem povedal nikomur. Z očetom sva se sprla, z doma moram, po svetu, sam ne vem kam, najprej v mesto." „„To je žalostno, Matija! Oče so hudi nate? Ne dado se pomiriti?"" „Naš oče so nagle jeze, odgovarjati se jim ne sme, in kar enkrat reko, to je kakor pribito. Čakati je treba, da se sami premislijo." „„In to sem zvedela zdaj, samo tako po naključju? To ni lepo, Matija! Ogibal si se me celo, kaj bi tajil?"" In Matija res ni tajil. Deklica se obrne hitro v stran, da si obriše skrivaj solzo iz očesa, potem mu pravi žalostno: „Mislila sem —— a zdaj vidim, da sem se motila! Ne smem te dalje muditi; z Bogom, srečno pot, Matija!" Poda mu roko, potem hoče oditi; ali Matija ji ne izpusti roke; tako se ne more od nje ločiti. „Ali si huda, Jerica?" vpraša jo čez nekaj časa. „„Kaj bom huda? Kaj si mi pa storil? Ne zameri, da sem tako govorila. Pozabi, kar si slišal; sama ne vem, kako je prišlo, kaj sem mislila; nič nisem mislila, vse je prišlo tako nagloma! Torej ne bodi hud, Matija, in — srečno pot!"" In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. „To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vrnem; drugega mi nimaš nič reči, Jerica?" Deklica molči. „Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali se me ne boš nič spominjala?" „„Kako bi se te ne? Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to mi je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti pravila?"" „To je vse, drugega nič? Torej pa že vidim, da moram iti —— tako —!" „„Matija! ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se —— " Dalje deklica ni mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, na glas se zjoka. Mladenič si ne more kaj: strastno jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasi spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila njemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem v srcu kalila. Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko; tako veselo in tako žalostno mu je bilo srce! == IX. == Človek naj ne obupa, dokler živi; kjer njegovo oko ne vidi več pomoči, rešenja; kjer sodi človeška previdnost, da je vse izgubljeno, zgodi se lahko in zgodi se cesto, da se hipoma vse zasuče, vse izpremeni. Gosti, temni oblaki krijejo nebo, a glej, kakor bi trenil, razdele se oblaki, solnce posije, sreče zorno obličje zasveti in zdajci je vse izpremenjeno. Sreča, ti skrivnostna, nedoumna moč, ti mogočna, samovoljna vladarica človeške usode, kolika je tvoja moč in oblast! Mi smo igrače v tvoji roki, igrače v roki svojeglave ženske. Ne po zaslugah, ne po vrednosti in potrebnosti, po svoji glavi deliš ti svoje darove. Brezsrčna si, neizprosna; materine solze te ne omeče; ne ganejo te zdihljaji otroka. Sovražna si poštenjaku, preganjaš ga vse žive dni; v sanjah ga slepiš, vodiš ga po sijajnih dvorih, kažeš mu svoje darove; a ko poseže željno po njih, zbudi se na svojem trdnem ležišču. Tega se okleneš, da se te ne more iznebiti, zvesto ga spremljaš po vseh potih; kar počne, vse se mu posreči; v zlato se mu izpreobrne vse, česar se dotakne; blago se mu naklada na blago; v svoji preširnosti trosi in razmeta svoje bogastvo; vse zastonj, kup mu rase in rase! In zakaj si mu naklonila svojo ljubezen? Ker ima gladko lice, medeno govorico, ker je beli dan zagledal v blestečem dvoru, ker se ti ljubi tako in ne drugače! Rodu za rodom v hiši si bila zvesta, slednjič se naveličaš te hiše, tega imena, obrneš se drugam in gorje puščaš za sabo. Ali ko misli človek, da si ga zapustila na veke, se premisliš, ako se ti zljubi, in vrneš se mu, ko se te je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda! razna imena, eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti? Tebe premišljevati ni dobro človeku; del bi slednjič križem roke in mirno bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi, boriti se ni s teboj! Celi narodi so se ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; neomajna postava jim je tvoja volja. In vendar ta vera ne more, ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem vse človeštvo! V trgu, v okraju, ki je prizorišče naše povesti, je bilo tisto pomlad po Matijevem odhodu vse po koncu. Nekaj nenavadnega, imenitnega se je vršilo. Ljudje so stikali glave in modrovali kakor nekaj let poprej, ko je bil počil glas, da se napravi železnica po tem kraju. Železnica! Kaj je to? Dolga vrsta voz, ki jih ne vlečejo ne konji ne voli, morda jih goni sam peklenšček, kali? In potem so ugibali, pojde li železnica skozi njih okraj ali se ga ogne? Sódnik je pač vedel, kaj je železnica, zato jo je sovražil; ko bi bila kaj veljala njegova volja, ne bilo bi železnice ne v njegovem okraju, ne nikjer drugje. Ali vprašal ga ni nihče; možje so prišli in izmerili cesto, koder se je njim videlo; prav skozi okraj res ni šla, ali vendar tako blizu, da so njegovi konji čez nekaj časa praznovali v hlevu; to je bilo konjem pač po volji, a ne tako gospodarju, ki jih je redil. Nekaj podobnega se je tudi zdaj vršilo. Po zimi že se je govorilo, da je kupil neki bogat grof ali baron od nekod iz Nemškega graščino v tem kraju. Kup se je zdel ljudem neverjeten, smešen; vsaj trikrat je bilo posestvo preplačano. Grad je bil star, zapuščen; kar pomnijo ljudje, ni lastnik prebival v njem. Zemlje je bilo res mnogo, ali kaj bo ž njo? Tla so nerodovitna in tudi gozdi niso Bog ve kaj vredni. Ljudje so se posmehovati bogatinu, ki ne ve, kam bi s svojim bogastvom. Ali stvar je dobila drugo lice, ljudje se niso več posmehovali, ko se je razglasilo, da so našli rudo na grajskem zemljišču, železno rudo. Zdaj se je vedelo, kaj namerava novi posestnik; železo se bo torej delalo. To je bilo zopet kaj novega v tem kraju; novo življenje se zdaj začne. To so ljudje čutili, ali vedeli niso, kako bode to novo življenje; bode li njim na korist ali na kvar. Nikomur ni bilo prav jasno, na kako stališče naj bi se postavil nasproti novemu podjetju. Vsak bi si bil rad kaj pridobil iz tega, ali kako? Ugibanje in ukrepanje ni vse nič pomagalo, čakati je bilo treba. Dolgo niso čakali. Ko je bilo kopno, prikažejo se v trgu tuji možje, gospodje, sami trdi Nemci. Zglasili so se najprej pri gospodi, z drugimi še govoriti niso mogli. Bili so silno oblastni možje in denarja so imeli kakor čepinj. Voza jim je bilo treba, taki možje ni da bi peš hodili. Ali v trgu ni bilo dobiti pripravnega voza razen pri Sódniku. In tako se je zgodilo čisto naravno, da so se hitro seznanili ž njim. Sódnik je za silo lomil nemško in vesti se je tudi znal z gospodo. Vozarili so se torej ves dan po grajskem zemljišču, kjer so nekaj merili po okolici za kratek čas in zvečer so sedeli pri Korenu, pili, da se je vse cedilo, dobre volje bili, peli in slednjič igrali; Sódnik je bil vedno ž njimi. Ne more se reči, da so bili novi gosti tržanom in okoličanom posebno priljubljeni, razen onih, ki so imeli od njih kaj dobička, a teh ni bilo mnogo. Večina jih je pisano gledala, bili so jim preoblastni. Posebno mladi moški svet jim je bil gorak; gospodje so bili mladi, čedni in lepo oblečeni; zlate ure so imeli in zlati prstani z dragimi biseri so se jim svetili na prstih. Z dekleti so bili strašno predrzni ti možje, kakor se ni prej nikdar videlo v tem kraju. Zlasti eden je bil med njimi, najmlajši in najlepši in, kakor se je videlo, tudi najveljavnejši, ki je bil posebno preširen in predrzen z mladim ženskim svetom. In tu moramo reči, dasi neradi, da se jih dekleta niso tako ogibale, kakor bi bil pošten človek želel, kakor bi bili zlasti želeli očetje, matere in — mladeniči; vsak zase je vedel, zakaj. Med onimi, ki so bili posebno nezadovoljni s tujci, je bila tudi Sódnikova mati. Sódniku se je bilo posrečilo, da se je, vsaj za nekaj časa, odkrižal najsilnejšega dolga. Liza je bila res prodala svoje dragocenosti in izročila denar svojemu možu. Hudo mu je bilo, ali vzel ga je vendar, molče, ni ji dejal prijazne besede. Pa sedaj je bil še bolj molčeč, z ženo skoraj oduren; ali to je ni žalilo; z veseljem je opazovala, da bolj doma ostaja, da se zopet poprijemlje zanemarjenega gospodarstva. Hodil je na polje, na njive, ukazoval je hlapcem in včasih je celo sam prijel za kako delo. Matija se ni motil, ko je tolažil mater; oče je bil res krenil na boljšo pot, ko je videl dom tako zapuščen. Kar se ni prej že več časa zgodilo, večerjal je celo doma, četudi ne z družino, in če je šel potem na kozarec vina, vrnil se je vselej zgodaj domov. Žena se je na tihem veselila te izpremembe, in upanje, da bode še vse dobro, se je sčasom vračalo v njeno srce. Iskala je pripravne prilike, da bi izpregovorila ž njim besedo o sinu, ki je bival na tujem. Matija ji je pridno dopisoval; dobro se mu je godilo. V mestu je bil dobil službo pri nekem velikem trgovcu; prav za hlapca je bil skonca; a ko je gospodar videl, kako je priden, spreten in zvest, izročal mu je sčasom imenitnejša opravila, slednjič ga je celo pošiljal nakupavat. Trgovec je kupčeval z raznovrstnim blagom, z ježicami, suhim sadjem in enakimi stvarmi, katere je kupoval na drobno po deželi in prodajal z velikim dobičkom na debelo. Matija se je bil čudovito hitro privadil svojega novega življenja, prav veselilo ga je. Z ljudmi je znal dobro občevati, vedel je, kaj je dobro, kaj slabo blago, in ker se je bil gospodar njegove poštenosti do dobrega prepričal, imel je veliko zaupanje vanj. Poleg izgovorjene plače mu je dajal še po vrhu nekoliko od dobička pri kupčiji, in tako sta bila oba zadovoljna. Za sina je bila torej Liza lahko brez skrbi, in ker se ji je bil tudi mož tako na bolje obrnil, bila je žena mirna in zadovoljna. Ali sam hudobni duh ji je bil pripeljal te nesrečne tuje može, ko jih je bilo najmanj treba. Zdaj je bil mož zopet ves izpremenjen; začelo se je zopet poprejšnje neredno življenje. Ni čudo torej, da je iz globočine svojega srca mrzila te zapeljivce. Ne tako Andrej; v svoji bistroumnosti je takoj sprevidel, da bode tu kaj žeti, da ga čaka lep zaslužek; držati se je mož, ki imajo toliko oblasti in toliko denarja v roki. Sreča, se je povračala v njegovo hišo, in on ni bil, da bi ji duri zapiral. Dela bode imel zopet, lahkega, prijetnega dela in živina mu ne bode več praznovala v hlevu. Ni se motil. Zidanja je bilo potreba za novo, velikansko podjetje; vse je bilo razmerjeno in določeno. Tukaj, kjer je zdaj še gozd, bode stalo veliko poslopje, kjer se bode železo lilo, in okrog vsakemu uradniku posebej svojo hišo! To bode pravo mesto; novi graščak mora biti zares bogat in radodaren mož! Treba je bilo iskati človeka, da prevzame zidanje. Ta človek mora biti veljaven mož, ki pozna kraj in ljudi. Ta mož je mogel biti samo Andrej Sódnik. Glavni dobiček bode njegov, drugi dobe, kar jim on da zaslužka, vsega sam ne bode mogel. Hitro je bilo vse dogovorjeno, pri vinu; gospodje se niso krčili, saj ni šlo za njihove žulje, in s tujo roko je lahko gade loviti. Poroštva ni bilo treba, še gotovega denarja se mu je naštelo na roko za razne priprave. Andrej Sódnik je zopet lahko hodil po koncu, in tega mu ni bilo treba velevati. Nazaj je zopet glavo držal grede in oblastno je mahal z rokama, kakor da bi hotel reči: Vse naše! Tu ne smemo pozabiti Nósana poštenjaka. Nekaj časa poprej sta se bila sprla, tako da ga ni bilo več v hišo, kar je Lizo posebno veselilo; zdaj ga je Sódnik zopet potreboval, vajen ga je bil kakor lovec psa, in tako ga je tudi rabil, tako je ravnal ž njim. Psa ni treba prositi, samo zažvižga se mu; Nósan še tega ni čakal, ko je videl, da ga je treba, pa je bil na svojem mestu. In ako hočemo biti pravični tudi proti takemu človeku, kakršen je bil Nósan, moramo reči, da si Sódnik skoraj ni mogel želeti boljšega pomočnika v svojih raznih novih opravilih. Z jezikom ali s peresom, z rokami ali z nogami, kakor je bilo treba, Nósan je bil povsod za rabo. Tudi tuji gospodje so ga bili veseli, zlasti pri vinu. Kratkočasiti jih je znal kakor malokdo in, kar je bilo največ vredno, občuten ni bil, delati so smeli ž njim kakor svinja z mehom, ako se jim je ljubilo; Nósan ni vedel, kaj je zamera. Neko popoldne, ko je Liza sama v sobi pri mizi zamišljena sedela, vstopi Andrej ter jo ogovori: „Nu, kaj pa zopet povešaš glavo kakor bolna kura? Zdaj jo lahko zopet po koncu nosiš; skrbi je konec! Nekaj dolga je med nama; ravno tebi sem nerad dolžan. Na, spravi, za to si lahko kupiš, kar si prodala, ali pa še kaj več!" Rekši položi pred njo nekaj lepih, čisto novih stotakov. Liza jih še ne pogleda, z roko mu jih porine nazaj rekoč: „Posodila ti nisem nič, zato mi tudi nisi nič dolžan; kar sem dala, sem dala rada, da bi le kaj zaleglo. Ta denar spravi, treba ti ga bo na drugo stran." „„Jaz pa pravim, da smo zdaj zopet na trdem; Andreja Sódnika ni tako lahko ugonobiti. Nekako v stiski sem res bil, to se lahko vsakemu pripeti, to ni nič sramotnega, saj še cesar časi na posodo jemlje. Zdaj smo zopet na konju, zaslužka bo — " " „Poštenega?" „Žena, tako se ne govori z Andrejem Sódnikom!" „Ne zameri, Andrej, nič napačnega nisem mislila; ali ti možje, ki so prišli, Bog vedi odkod —— jaz jim nič prav ne zaupam; glej, da se ne boš kesal!" „„Moja skrb! —— Zdaj pa spravi to, jaz nimam časa se pogovarjati s teboj."" „Naj bo, kakor ti hočeš, saj vem, da ne odjenjaš; denar naj tu leži, ko bi ga kedaj potreboval, kar reci mi." „„Ti zmeraj svojo godeš; kakor hočeš, stori, da bo le mir besedi."" Liza spravi denar, mož se obrne proti vratom. Ko je že držal za kljuko, obstoji, kakor da bi bil kaj pozabil. Obrne se proti ženi, vedno še za kljuko držeč: „Res, kaj pa on trmoglavec? Koliko časa se bo še klatil po svetu? Ali se ni še izučil? Ako se ti zdi, velevam ti ne, poročiš mu lahko, da sme domov. Če hoče delati, doma je dela dovolj, jaz se ne utegnem pečati s kmetovanjem. Samo pameten naj mi bo in —jezik za zobmi!" Led se je tajal. Mati je mislila, zdaj je prava prilika govoriti. Prijazno mu reče: „Andrej, torej si vendar spoznal, da si se prenaglil?" „„Kdo prenaglil, jaz prenaglil?"" „E beži, beži, kaj bi se tako trdega delal, kakor nisi, Andrej! Veš, kaj bi bilo prav lepo? Pravo veselje bi mu storil in meni!" „„Napreči, pa hitro ponj! Kaj?"" „Ne, tega vem da ne storiš; ali pisal bi mu lahko, samo nekoliko prijaznih besedic —" „„Ljubeznivi sin, presrčno dete! Kod se sirotišče ubijaš po svetu; ali se ti nič ne toži po domu, po materi in očetu? O pridi, pridi, odpusti svojemu očetu, ki se je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! — Ali bi bilo tako prav, kaj?"" „Ne norčuj se tako, Andrej, saj je vendar tvoj sin!" „„Ti si mu vedno dajala potuho, zato je zdaj tak. To ti pa pravim, zapomni si dobro in tudi njemu sporoči: ako čaka, da bi ga jaz prosil in klical domov, čakal bo do sodnega dne: prej bo pobral vse jezice in oparnice, ves želod in žir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po čem so kosmači!"" Rekši krepko pritisne kljuko ter odide. Te besede niso bile kdo ve kako prijazne; vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrejček s pismom na pošto. Materino pismo ni prav tako govorilo, kakor se je norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, samo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. == X. == Tržani in okoličani so bili vsi kakor vrtoglavi. Mirno in zložno se zigravajo ribice v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka izprememba! Kako gibanje, pehanje, prekopicevanje! Kako hlastno hitanje, katera bo prej, katera več, najbolj vse, ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kedaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; pisano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni po njegovi pameti; glavo maje posmehuje se novemu podjetju, ne obeta mu dobrega uspeha; ali ko izprevidi: tu bode kaj dobička, ne pomišlja se dolgo; zlasti ko je eden začel, potem vse dere za njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba ga je pobirati, naj ga trosi sam antikrist! Vsak skrbi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to početje; to naj premišlja on, ki je stvar začel. Tako so mislili, tako so ravnali Andrej Sódnik in njegovi sosedje. V trgu ni bilo skoraj hiše, da bi se ne bila tako ali tako udeleževala novega podjetja. Tu je bilo dela, dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz s konji ali vola ali pa tudi prosto samokolnico; še tega ni bilo treba, dobro je bilo vsako orodje: rovnica, motika, sekira, lopata. Delo je bilo mnogovrstno, težko in lahko, za moške, ženske in celo za otročje roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, pesek voziti, zemljo kopati, pri zidanju podajati. Razen zidarjev so bili vsi delavci iz okraja; za zidarje so bili seveda Italijani; saj pri nas, in to je sramota, skoraj nihče ne zida svinjaka, da bi ne poklical laških zidarjev. Kjer je bilo nekaj dni popred še brinje in nizko grmovje, tam je bilo zdaj prostorno zidališče. Po njem je vse mrgolelo, kakor po razbrskanem mravljišču. Tako so menda Izraelci zidali svoje mesto, vrnivši se iz babilonskega preseljevanja. Od daleč se že čuje vpitje, šum in ropot; kola krulijo, samokolnice cvilijo, živina se poganja, ljudem se ukazuje, morebiti vse nekoliko glasneje, nego bi bilo potreba. Ne zida se samo, tudi vrti se napravljajo, vsaki hiši svoj vrt. Zidovje rase iz tal, da se že poznajo posamezna poslopja. Tudi ruda se že privaža, da bode takoj dela, ko bode plavž gotov. Deklice jo razbijajo in klepljejo s kladivi, ki so na dolgih palicah nasajena. Deklice, mlade, nedorasle deklice, katere naj bi še v šolo hodile. Glej jih! V vrsti na nizkih stoličkih čepeč pridno in urno udrihajo po debelih gručah, da odskakuje drobiž na vse strani. Glasne so in dobre volje; zdaj prepevajo, zdaj se šalijo in smejejo, da je veselje. In vendar ni veselje. Človek, ki jih opazuje, ne more jih biti vesel. Poglej jih, zlasti starejše; mladi, otročji obrazi in vendar ne otročji! Lica jim niso okrogla, rdeča, kakršna se vidijo po navadi na kmetih; nekako vela so, upala, rekel bi skoraj: trudna; zdravje je izginilo z njih telesno, morebiti tudi dušno. In te oči, ti pogledi! preradovedni se mi zde, prerazumni v tej mladosti. Ne skrivajo se, radi se obračajo v tujca, ki ogleduje malo družbo; po moških se že obračajo. In čuj, kako govore med seboj, kako se odrezavajo moškim, ki jim nagajajo!! Sam glas že ima v sebi nekaj neotročjega, nedekliškega. Blaga sramežljivost je izginila s teh lic, iz teh oči, iz tega govora, morebiti celo nedolžnost! Ne, ne bodimo preostri, morebiti krivični; naša sodba ne bodi prenagla; upajmo, da se še nobeni izmed njenih mater ni treba sramovati svoje hčeri. Ali bistro, vajeno oko se ne da slepiti: prva slana je pala na te mlade cvetice. Pojdimo s tiho željo; angel varuh naj razprostira nad njimi svoja krila! In vendar se človek, ki ima kaj srca, ne more tako lahko iznebiti žalostnih misli. Kako strašno hitro se stvari preobračajo na slabo! Spomladi so še bile vse te deklice kakor metulj, kateremu ni še ne dež ne veter oskrunil pisanih kril, ne človeška roka. Pet, šest mesecev samo in že taka izprememba! Žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake prikazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so tovarne, kjer „cvete" ona „velika obrtnija", s katero se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim ženskim svetom; ali ga niso obhajale enake misli? Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospoda v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blagosrčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovčicam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim podjetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Posamezen človek ni da bi jezove postavil splošni povodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse poučevanje in svarjenje! Še neka čudna bolezen se je bila v tem času prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zanemarjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta glas se je bil hitro raznesel po vsi okolici; kdor je utegnil, začel je iskati tega čudnega kamena po gozdih, dasi ga morebiti še nihče ni videl svoje žive dni; samo to so vedeli, da je črn in da gori. Pravi apostol te nove vere je bil Nósan; njemu se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko bi ga našel, če tudi na tujem zemljišču, to je vedel, da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil Nósan mož, da bi se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim gospodom, kako se govori z Nósanom, ki ga zdaj tako prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zemlji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomagače: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začrnelo kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v Sódnikovo hišo, kjer se je bil zdaj stalno ustanovil. Sódnik ni kazal posebnega zaupanja, da bi bilo iz tega kaj; ali Nósan mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli vso kuhinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar se je bilo naneslo čez dan. Okrog ognjišča so bili zbrani Nósan, Sódnik, učitelj, ki se je jako zanimal za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje —— pekli. Kamen za kamenom je moral v ogenj, kakor se hlebci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za kamenom v roko, ogledoval ga in obračal ter, primerjal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se mu zopet ni prav ujemalo. Sódnik je nekaj časa potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: „Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj pravite?" To je bilo nekaj, vsi začno vohati. „Meni se tudi zdi," pravi Nósan vesel; „kaj pa vi, gospod ,ludi magister'?" Nósan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, k jo je bil kje pobral. „Jaz sem nahoden," odgovori učitelj, bodi si, da je bil res, ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ne čuti nič posebnega duha. Sódnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže Nósanu v ogenj: „Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč je že!" Nósan mu mirno odgovori: „Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako naglo." „„Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega dne,"" reče Sódnik. „„Veste kaj, možje, za nocoj bodi dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo vsi na kozarec vina!"" To je bila modra beseda; vsi so bili njegove misli; kdo bi se bil ustavljal Sódniku, zlasti kadar je klical na vino! <center>***</center> Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali Nósan se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in preiskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj drugi dan potem je Nósan kolovratil zopet po gozdih, da bi prišel na sled blaženi premogovi žili. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. Treba ti je noža, posezi v miznico, kjer so skupaj vilice in noži, stavim, da zgrabiš vilice in to trikrat, štirikrat zaporedoma in tako tudi narobe. Enako se je godilo Nósanu. Ko je prej zajce izsledoval, zgodilo se je včasi, da je ves dan zastonj iskal, zdaj, ko so mu bile čisto druge misle v glavi, zdaj so mu zajci kar tako skakali pred nogami kakor kobilice po travniku. Ko prekorači neki greben, začuje, da nekdo drva seka. Urno se napoti proti njemu; čutil je neko potrebo, da bi govoril s kom. Od daleč že spozna moža ter ga pozdravi: „O , dober dan, oče Seljan!" Še dva dobra koraka navzdol in bil je pri njem, predno mu je mož kaj odgovoril. „Zmerom tako pridni? Gorko je, gorko!" Drvar maha in maha, kakor da bi nič ne slišal in ne videl; ali je bil slabe volje, ali pa ni posebno maral dolgopetega postopača. „Težak kruh, oče Seljan, težak; jaz bi vam vedel lažjega!" „„Ti, lahkokruhar?"" pogleda ga pisano drvar izpod košatih obrvi; „„menim, da je tvoj lažji, a moj je pošten!"" „Nu, nu, nepoštenosti mi morda vendar ne bodete očitali?" odgovori mu Nósan hladnokrvno. „„Jaz nikomur ničesar ne očitam, kjer nimam pravice, tudi tebe ne; samo rekel sem in še pravim, da je moj kruh pošten; to se menda vendar sme reči, da se človeku ni bati tožbe."" „Midva se ne bodeva prepirala in tožarila, zlepa se pogovoriva. Jaz bi vam res kaj pametnega svetoval." Seljan je bil ustavil delo, naslonivši se na toporišče vpraša ga neverno: „Ti meni svetoval? Kaj takega?" „„Vi ste mož, Seljan, ki je videl kaj sveta, ki je kaj izkusil v svojem življenju."" Tudi Seljan je imel svoje slabosti, kaj takega ni nerad slišal, nekoliko prijazneje že mu reče: „Tisto pa prav praviš, tisto; prehodil sem nekaj sveta, morebiti več ko ti s tistimi dolgimi kraki, ne zameri!" Nósan ni bil vajen zameriti. „Vojak ste bili." „„Kaj pa da sem bil! Ali njega dni je bilo drugačno vojaško življenje, zdaj na tem koncu sveta, zdaj na onem; z Laškega na Poljsko, s Poljskega na Nemško, z Nemškega tja doli na Ogrsko, na turško mejo, in vse peš! Tako človek res kaj vidi in izkusi, tudi uči se kaj, če nima zabite buče. Laško sem govoril, kakor bi maslo rezal, in tudi nemško sem tolkel za silo. To je zdaj vse minilo, nič škode! Pri drvarstvu je treba samo krepkih rok, in te imam, hvala Bogu!"" Zdaj je bil Seljan tam kjer ga je hotel izkušnjavec imeti. „Vidite, oče Seljan, to je ravno, kar sem hotel reči. Mož, ki je bil kaj boljšega vajen, ki se je kaj učil, pa ubijati se vedno z drvarstvom! In lahkega, obilega zaslužka dovolj, poštenega tudi, samo roko stegniti po njem. Vi niste več mladenič, to se lahko reče, saj jaz tudi še komaj pomnim, kedaj sem krave pasel; na stare dni bi si človek rad kaj privoščil: vi bi si lahko, vsak večer bi lahko pili svoj kozarec ali pa tudi dva. In otroka imate tudi, če ne mislite nase, mislite na svojo hčer." Seljan je bil že malo nepotrpežljiv. „Kam meri to tvoje besedovanje? Povej mi naravnost!" „„Glejte, pri naši fabriki je dela —"" „Pri fabriki?" „„Da, pri fabriki; vse služi, kdor se more gibati, zakaj vi sami ne? Še delati bi vam ne bilo treba, samo na delavce bi gledali in dobro plačo bi imeli. Moja beseda nekaj velja pri gospodu oskrbniku, ki ima vse v rokah. Rekel mi je, da mu bode treba vratarja, kadar bo vse dodelano, pametnega, poštenega moža. Vi bi bili kakor nalašč za to. Dobra in lahka služba!"" „Kaj pa dal Stati kakor lipov bog bi že znal in zijala prodajati; toda jaz ti pravim, Nósan: Iz tega ne bo nič. Ti in tvoj oskrbnik iščita si drugega; Seljan ne bo nikoli pri fabriki služil." „„Zakaj pa ne?"" „Zato da ne! Vrag vzemi tisto vašo fabriko in vse, kar jih je kje! Še tega nam je bilo treba! Kaj nismo že dovolj siromaki?" „„Ravno zato, ker smo siromaki; tako pride denar v deželo. Ob sami kmetiji svet ne more prebiti; zato je naša dežela tako ubožna, ker nima obrtnije. Veseli bodimo, da se je našel mož, ki ima denar in voljo, pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužka. Obrtniki so dobrotniki deželi."" „Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri iz ljudstva: oni se rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka nasrkala in napila, pa se odvali. Jaz sem bil po svetu, videl sem, kako je v krajih, kjer je tista velika obrtnija, kjer so fabrike. Denar se res služi, ali čigav je ta denar? Gospod stanuje v gradu kakor cesar, vozi se s štirimi konji ali z osmimi, če se mu ljubi; kar je lepo, dobro in drago, vse mora biti njegovo, ravno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da ne poči od samega napuha. Delavec ni človek, on je živina, suženj; milostna gospoda ga zaničuje kakor psa. Jesti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji pesti ga ima gospod, ž njim dela, kar hoče. Ako se mlademu gospodiču zljubi zasesti njegov hrbet, mora uzdo vzeti v usta, hoditi po vseh štirih, trpeti, da ga bije z bičem okoli ušes. Gorje mu, ako bi ga prevrnil, četudi ne rad; pri tej priči se mora pobrati z ženo in otroci. Njegovo dekle, če je čedno —— drugo zamolčim, grdo nečem govoriti; ali jeza me grabi, če pomišljam, kako se godi. Pojdi mi s tisto svojo obrtnijo, jaz jo poznam. To imenujejo bogato deželo, če jih je petero, desetero, ki so siti, belega kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drugo je pa berač! Kmet bodi kmet, dela naj in varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj gospod. Vsakega lahko zapodi z motiko, z vilami, kdor se hoče šopiriti in razgrajati po njegovem. Svoje hiše naj se drži, naj se ne klati po krčmah, pijančuje naj ne in kvartopiri; žena in dekleta naj se ne oblačijo kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo nekatera več na sebi, nego je vredna vsa domačija. Pridnosti in varčnosti nam je treba, ne obrtnije! Tako, zdaj sem ti povedal, kar ti gre. Z Bogom!" Nósan je sprevidel, da se s tem starokopitnim drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej: „Vi govorite po svoji drvarski pameti; neumen sem jaz, da sem začel z vami take pogovore; brez zamere!" Seljan mu založi za odhod še to: „Ti pa zameri ali ne zameri; še to ti rečem, in kar boš slišal, lahko poveš vsakemu: Ko bi se smelo, jaz sam bi šel po noči, pa bi s tole sekiro razbrskal vse, kar ste dozdaj zgradili in sezidali!" == XI. == Preklinjanje Seljanovo ni škodilo novemu podjetju. Glavno poslopje, v katerem se bo delalo železo, hiše uradnikom in delavcem za stanovanje in druge potrebne stavbe: vse je bilo dodelano. Določen in napovedan je bil že dan, ko se fabrika odpre z veliko slovesnostjo; dolgo naj ostane ljudem v spominu imenitni dan, s katerim napoči nova doba temu okraju, morebiti vsi deželi. Ali to slovesnost je hotel oskrbnik, gospod Klinger, kateremu je bilo vse podložno, združiti z neko drugo, ki je njega osebno zadevala. Gospod Klinger je bil še mlad mož, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severno-nemška moška lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to se mora reči, prav lepo pristojala. Ker je imel poleg tega lepo službo, ni čudo, da je nosil glavo po koncu, sicer pa je bil dobra duša. Glavno pa je to, da je bil samec; zaradi te lastnosti ga je gospa davkarica posebno čislala; to je bil snubač, kakor gospod Valentin, ali pa morebiti še boljši, ker pri njem je bilo vse gotovo; Valentin in Klinger sta se ji zdela kakor cvet in sad; oba sta lepa, ali pameten človek raje poseže po sadu. Toda, ker je imela dve hčeri, še voliti in izbirati ni bilo treba, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna mati ni prezirala in zanemarjala zlatega ptiča; pridno mu je stavila mreže in pasti, pogosto ga je vabila, dobro ga je gostila z jedjo, pijačo in vsakotero ljubeznivostjo. Mladi mož se je prav dobro imel v njeni hiši; prijazno in veselo se je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki sta v njegovi druščini razkladali in razgrinjali vso svojo ljubeznjivost. Zlasti Olga se je bila prijela in polastila lepega gospoda, kakor da bi ne bilo na svetu nikakega Valentina; mislila si je pač: boljše drži ga nego lovi ga! Ubogi Valentin! Samo to je davkarico malo skrbelo, da ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžan ostati. Vselej, kadar je bil v njeni hiši, vedel je potem tako naravnati, da so se kam skupaj peljali, on in vsa davkarjeva družina ob njegovih troških, s hvaležnostjo torej ga ni mogla privezati; vendar zaupala je v svojo in svojih hčera ljubeznivost. Ali bistroumna ženica se je motila. Klinger si je bil že izbral svojo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Ženitovanje se je imelo obhajati ob enem, ko se bo tovarna slovesno odprla. Sódnik je imel res srečo; kakor v sanjah se mu je izpolnila vsaka želja. Starejša hči ga je že nekoliko skrbela, kako ji dobiti primernega ženina? Za kmeta se mu je zdela Ana pregosposka, prešibka je bila in preomikana; tudi ga ni bilo po vsi okolici dovolj premožnega, da bi se jo upal snubiti; cesarskega uradnika ni čislal na to stran. V ti zadregi mu je prišel Klinger kakor nalašč; boljšega zeta si ni mogel želeti, in kako bi ga ona ne bila vesela? Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. Vendar govoril ni o tem ne z njo, ne z materjo; iznenaditi je hotel obe z veselo novico! Ali zdaj je bilo čas govoriti; malo dni je bilo še do odločenega časa in treba je mnogo priprav za ženitovanje. Najprej mu je bilo govoriti z gospodinjo; potrebno sicer ni bilo, ali spodobno. Po kosilu čaka nekaj časa, da odide Ana; ker pa le ni hotela, migne ji z roko, da naj se umakne. Ko sta bila sama, potegne še enkrat krepko iz kozarca, obriše si usta, potem začne: „Veš kaj novega?" „Kaj?" „Torej nič ne veš?" „Kaj bi nič vedela? Jaz imam doma dovolj skrbi in opravka, malo se menim za to, kar se godi zunaj hiše."" Sodnik je bil danes dobre volje; kako bi ne bil? Noben človek menda ni tako odljuden, da bi ga ne veselilo komu kaj veselega povedati; zato je Sódnik nalašč prezal svojo ženo, da bi razdražil zato njeno radovednost; odgovori ji torej: „Zunaj hiše! Kdo pa se meni o tem, kaj se godi zunaj hiš? Tu pri nas bo nekaj novega in tebi se nič ne sanja? — Ženitovanje bo!" „„Ženitovanje?"" „Čez štirinajst dni." „„Pri nas?"" „Pri nas, pri Sódnikovih." „„In kdo se bo ženil?"" „Nič ženil, možitev bo, Ana ima snubača!" Žena ga debelo pogleda. Čez nekaj časa vpraša: „In kdo je ta snubač?" „„Ali se ti nič ne dozdeva? Ugeni!"" Ženi je bilo pač ime na jeziku, ali ni se ga upala izgovoriti; poznala je svojega moža; malo nevoljno mu torej reče: „Kaj bom ugibala, povej mi raje!" Sódnik še enkrat potegne, potem reče tehtno: „Klinger. —— Kaj me tako debelo gledaš? Jeli, da se nisi nadejala takega ženina!" Liza ni vedela, kaj naj bi si mislila, kaj naj bi dejala. Če je stvar prav premišljevala, morala si je reči, da Klinger res ni napačen ženin, vsaka deklica bi ga bila lahko vesela. Ako bi bilo njeni hčeri na prosto voljo dano, da naj si voli ženina, sama bi ji ne mogla svetovati boljšega. Sódniku je to molčanje že malo predolgo trpelo. „Nu, kaj ždiš in tuhtaš, ali ti morebiti ni po volji, kaj?" „„Meni že, ali kaj poreče Ana?"" „Kaj poreče? Vesela ga bo!" „„Ali si že govoril z njo?"" „Kako si čudna! Kje pa smo in kdo smo? Toliko menda vendar še vem, kakor deklina, kaj je prav." „„Saj se še prav ne poznata."" „Kako hočeš, da naj se poznata; videla ga je dostikrat in govorila ž njim, četudi ne meni in tebi za hrbtom, kakor je navada." „Jaz nisem nikoli videla, ne slišala, da bi ga rada imela, da bi samo mislila nanj, in tega je vendar nekoliko potreba."" „Bedarije! Kako je pa bilo, ko sva se midva jemala? In moreš li reči, da ni bilo prav? Naša Ana je pametno dekle, hvaležna mi bo, da sem ji izbral takega moža. „„Ako bi bila pa morebiti že sama —"" Liza se ni upala dalje, tako grdo jo je bil mož pogledal. Čez nekaj časa začne Andrej zopet, kakor da bi ne bil nič slišal: „To mi že lahko verjameš, da jaz ne bom svoje hčere dajal ne vedi komu in na kaj; vse sem dobro premislil in preudaril. Klinger je dober in pameten mož; lepo službo ima, vse je v njegovih rokah; kar on pravi, to velja. Hišo ima kakor gradič, saj si jo videla, nobene ni take v trgu. Ana bo imela vsega dovolj, vozarila se bo kakor mestna gospa in delala bo samo, kar se ji bo ljubilo, za kratek čas; kako da bi ne bila zadovoljna? Lep, menim, da je naš zet tudi, ako je že tudi tega treba. Čez štirinajst dni, kakor sem rekel, bo poroka; skrbi torej, da bo vse gotovo in pripravljeno do tega časa. Ženitovanje mora biti, da se bodo ljudje zgledavali in še dolgo pomnili, kako je bilo, ko se je možila Sódnikova Ana!" Vinska posoda je bila prazna; Sódnik je hotel vstati in oditi, a prej še reče ženi, ki je zamišljena molče sedela: „Res, dekletu bo vendar treba povedati, hotel sem ji sam, pa zdaj se mi zdi bolje, da govoriš ti z njo; jaz nimam rad takih razgovorov, tudi ne utegnem; ženske to bolj znate, torej govori z njo, kakor veš in znaš." „„Kaj pa, da ne bo drugače!"" zdihne Liza, ki ni bila nič vesela te naloge; „„Bog daj, da se vse dobro izide!"" == XII. == Težavno opravilo je bil naložil Sódnik svoji ženi. Liza si je bila dobro v svesti, kako težko ji bo pregovoriti svojo hčer, da naj se vda radovoljno očetovi volji ter vzame Klingerja; ali tega se pa vendar nikakor ni nadejala, da bo vse njeno prizadevanje in prigovarjanje, vsa njena materina zgovornost čisto brez uspeha. Ana je bila do zdaj vedno tiha, krotka, poslušna deklica; ne oče ne mati ji nista imela kaj očitati; rada je storila vse, kar se ji je velelo; videlo se je, kakor da bi ne imela svoje volje; ali zdaj, ko je bilo treba, se je hipoma pokazala čisto drugačno. Mirno je poslušala, ko ji je mati lepo razlagala, kaka sreča jo je doletela, kako vesela bi bila vsaka deklica takega ženina, da bi si sama ne mogla želeti boljšega; kako lepo bo živela ž njim, da naj bode očetu hvaležna, ker ji je izbral takega moža; ali ko je bil njen govor končan, odgovori ji krepko in odločno: Ne, mati, jaz ne bom nikdar Klingerjeva! In ko jo mati čez nekaj časa vpraša, zakaj ne, ji odgovori mirno, a ravno tako krepko in odločno: Zato, ker ga nimam rada. Kjer ni ljubezni v zakonu, tam ni sreče. Kaj naj bi ji bila mati dejala na to? Molčala je, a v njenih prsih se ji je nekaj oglašalo, da hči prav govori. Spominjala se je svojih dekliških let. Tudi ona je imela nekdaj svoje mlade, zlate sanje, —— katero dekle bi jih ne imelo? — Tudi nji je srce hrepenelo po neki sladki sreči, ko bo živela, četudi pod nizko, slamnato streho, z možem, katerega ona ljubi in on ljubi njo; z njim bi rada prenašala vse težave življenja. Prišel je mladi, bogati Sódnik, snubil jo je, dasi ni imela ničesar razen pridnih rok. Kdo jo ni takrat blagroval, katero dekle ni zavidalo njene sreče? In ko je bila na Sódnikovem domu, česa je pogrešala? Ali ni bila srečna notri do zadnjega časa, ko se ji je bilo začelo oblačiti nebo, a zdaj je zopet jasno? Če ni ona srečna, kdo je pač srečen? Tako je vsaj sodil svet, in morebiti bi bila tudi ona sama sodila tako, ako bi bila utegnila premišljevati svoje stanje. Ali čudno, ravno sedaj, ko je videla svoje ljubo dete v odločilnem trenutku, ko ji je sama prigovarjala, naj se za vse svoje žive dni zaveže z možem, katerega pozna samo po videzu, katerega, sama pravi, da nima rada; sedaj se ji je videlo, kakor da bi ji blisk razsvetlil njeno preteklo življenje, in to življenje, dasi na videz sijajno, vendar ni bilo srečno. Razoroženo se je čutila, siliti ni hotela svoje hčere, še prigovarjala ji ni več, prevelika se ji je zdela odgovornost. Vedela ni kaj odgovoriti svoji hčeri, ko ji je rekla: „Mati, jaz sem slišala, tudi vera nas tako uči, da se morata mož in žena rada imeti; ali me ima on rad, ne vem; to pa vem, da ga jaz nimam rada; nikoli bi ga ne mogla rada imeti; zato ne bom nikdar njegova." Samo da bi kaj govorila, jo vpraša mati: „Kako pa to, da bi ga ne mogla rada imeti; zakaj ti je tako zopern?" „„Nič zopern, mati; meni se vidi, kakor vsi drugi možje."" „Kakor vsi drugi možje?" prime jo mati, ki je pač vedela za njenega srca skrivnost, dasi ni bilo o nji nikoli govora med materjo in hčerjo. Ana zardi, a kmalu se osrči ter reče krepko: „Mati, jaz vam ničesar ne tajim; ko bi me bili kedaj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me pa niste, sem molčala. Zdaj vam pa naravnost povem! Z Brezarjevim Antonom se imava rada; če se bom kedaj možila, njega ali pa nobenega!" „„O saj sem vedela, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!"" „Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo z bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klingerja, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njim; v mojo nesrečo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi me pa hoteli, saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim grem po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to rečem tudi očetu, ako treba." „„Ali ko bi te tudi res ne silil, da vzameš moža, katerega ti je on izbral, Antonova ne boš nikdar z njegovim privoljenjem, to si dobro zapomni."" „Če ne, pa naj bo, kakor je božja volja in očetova; če mi ni on prisojen, ostanem, kakor sem, vse svoje žive dni; kje pa je pisano, da moram biti srečna?" Težko je bilo materi na to kaj odgovoriti; videla je, da bi ji bilo zastonj vse prigovarjanje, zato je molčala. Sklenila je na tihem, govoriti zopet z Andrejem, naj ne sili v nesrečo svojega otroka. Ana je pridobila iz pogovora z materjo vsaj to tolažbo, da v boju z očetom, ki jo čaka, vsaj mati ne bo proti nji, morebiti jo bo imela celo na svoji strani; Motil bi se, kdor bi morebiti menil, da je bila Ana po tem pogovoru vsa žalostna in pobita, da je sama sedevala in na tihem pretakala bridke solze. Vse popoldne po tem je mirno opravljala zdaj sama, zdaj z materjo svoja navadna opravila. Mirno vest je imela, nekako lahko ji je bilo pri srcu, da je razodela materi skrivnost, ki jo je do zdaj vendar nekoliko težila. Z obraza ji ni bilo brati, kaj se je godilo malo prej in kaj jo v kratkem še čaka. Zvečer je šla po svoji navadi na vrt; tam na koncu vrta je imela svojo gredico z navadnimi cveticami, kakršne si goji skoraj vsako kmečko dekle, da si ima kaj v nedrije vtekniti, ko gre v nedeljo k maši. Skozi mala vratca v zidu okoli Sódnikovega vrta gre zajemat vode iz potoka, ki je tekel ob zidu, da bi prilivala cveticam. Ko stopi skozi vratica, zagleda blizu sebe Antona, ki je šel s polja z motiko na rami. Morebiti je vedel, da ni Sódnika doma, in krenil nalašč zdaj na to stran, kamor je pač vedel, da hodi o tem času Ana vode zajemat. Več časa se nista bila že videla. Ana, boječa po navadi, bila je danes nekako čudno pogumna. Ko ga zagleda, gre mu sama nekoliko korakov naproti; videlo se je iz vsega njenega vedenja, da je vesela njegovega prihoda, ker mu ima nekaj posebnega, imenitnega povedati. Anton je še nikoli prej ni videl, da bi bila tako pogumna, da bi se tako nikogar ne bala. Ko bi bil zdaj pristopil tudi njen oče, Ana bi ne bila pobegnila. Naravnost mu pove, kaj se vrši, kaj oče z njo namerava, kaka nevarnost preti obema. Vse to mu je pravila tako živo, tako hitro, da je pobijala beseda besedo. Mladi Brezar je stal kakor odrevenel, preveč nanagloma mu je bilo vse prišlo, komaj je prav razumel, kar je slišal. Čez nekaj časa še le se zave ter ji reče žalostno: „O kaj pa zdaj, kaj pa zdaj?" Deklica mu možato odgovori: „Zdaj ni, da bi se zdihovalo, delati je treba!" „„Ali kako, Ana, kako? Če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?"" „Jaz!" „„Ti se boš torej branila? O bojim se, da ne bo vse zastonj!"" „Bodi mož, Anton, ne obupaj! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klingerjeva!" „„In če te bodo vendar silili?"" „Kako me bodo silili, če me ne bo?" „„Ti misliš, Ana ——?"" „Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegnem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, predno se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje, ne vem: samo to vem in to ti pravim: Ti me boš imel ali pa nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!" Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na vrt. Nasprotna čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako rada, da se sme zanašati na njeno zvestobo. Ljubil jo je, ali malo upanja je imel, da bi bila kedaj njegova; zdaj mu je upanje raslo, ko je spoznal, česar prej ni imel prilike videti, da je Ana tako junaška, tako krepkovoljno dekle; sramoval se je skoraj svoje nemoške slabosti in malosrčnosti. Veliko zaupanje je imel v njo in njeno mater. Dasi je bil torej zvedel tako žalostno novico, šel je vendar precej potolažen domov. == XIII. == Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnjivo lesketanje in veličastvo včasi predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko siplje vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika — komu se ni, pravimo, o takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: Če se nepoštenosti godi tako dobro, kaj bi se potem ti trudil in ubijal, da smeš pobirati drobtine, ki padajo z njene mize? Pameten bodi, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so Časi, videli smo jih sami, ko je ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil „otrokom tega sveta". Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikansko poslopje, zgrudilo se je torej, predno je bilo še prav dodelano. Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in za oskrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, kakor se je govorilo; kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki glavi nedoumno, zato so si ali ljudje sami izmislili na njeno mesto drugega lastnika, ali se jim je pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj železne rude so bili res našli, ali pri natančni poskušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Seljan že prej prorokoval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani z vrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali polne plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo samo še na up in na menice. Sódniku je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. Še je bilo morebiti čas odstopiti z malim dobičkom, morebiti celo z malo izgubo; ali človek v njegovem stanju nima treznega razuma. Strast ga je bila omamila, igral je na vse ali pa nič: bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bilo prepozno: naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, geniti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler je mogel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor Koren? Ta je bil pametnejši, za časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sódniku ni bilo rešitve! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo zdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo še ostalo ljudi, hodili so pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje. Žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom; otožno so cvele po gredicah plemenite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se radovalo njihove lepote. Kje je bila zdaj prevzetnost in preširnost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, predno se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zapečatili. Ni ga bilo kmeta, da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno gledajo vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. „Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!" „„Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali jih oprtiv odneso ali kali?"" „Škoda, da jih niso naredili na škripce, da bi jih zdaj premeknili in postavili, kamor treba." „„Po ceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak berač bo imel zdaj svojo kakor polž."" „Jaz bi si sam izbral eno, pa pustil svojo raztrgano lesenjačo." „„Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!"" „Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skleda prazna? Kje so pa naše njive, voziti bi se morali na polje kakor gospoda." „„Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?"" „Pretrdo je, da bi pota nasipali ž njim." Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bode zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je bil plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sódnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Nósanom; zastonj vse, kar je poskusil. Čim bolj si je prizadeval, da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, jemal je na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo, vsa njegova imovina je bila zastavljena, skoraj nič več ni bilo njegovega. Žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. Če je vse dobro premislil in preudaril, izprevidel je, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral morebiti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sódnik! Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, še krila ji ne bo treba privzdigniti; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni že od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač z doma. Vse kaže, da je tu, če ne bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen: po travi se pase mnogobrojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti, ko je še gospo daril stari Brezar, je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zapravljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. Sódniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. S konca je gospodaril in kmetoval samo z materjo; čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezarju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi vzgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, človeka svare, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in zapravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopati iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku, ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval in vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal, slednjič si je celo kupil konje. Ljudje so govorili: Brezarjev ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je bil prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pepelarnico, daleč okrog ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sam pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nič zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je mogel, kakor je kje videl ali bral, da se dela. Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu je bila takorekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, kar je bilo njegovega. Poleg tega je kupčeval z lesom, suhim sadjem, skratka: služil si je denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal s svojo staro materjo. Zenica je imela na stare dni lepo življenje pri svojem sinu. Delati je smela samo kaj lahkega, bolj za kratek čas, pri hiši; časa je imela zdaj dovolj moliti in v cerkev hoditi. Bogata gospa ne more skoraj prijetnejše živeti, vsaj nji se je tako zdelo. Ni torej čudo, da je ženica svojega Antona spoštovala in ga rada imela nad vse na svetu. Prepričana je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih —— to moramo reči njim na sramoto —— Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih, ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene, ne med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je bilo glasno očitanje; poleg tega so ga jim žene rade stavile v vzgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodi si kmet ali gospod. Sódniku se sicer ni tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebno sovražil in na videz zaničeval; ime Brezar je vedno izgovarjal, tako nekako zaničljivo, kakor da bi bilo ime kakega berača — česar je bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sódnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, katero pa ni bilo Brezarju na sramoto. == XIV. == Nemoško se je zdelo Sódniku, da bi svoji ženi razodeval svoje gospodarske razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam je bil za vse odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Lizi ni bilo težko ugeniti in razvideti, v kakem stanju je sedaj Sódnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko se je bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu je bila ta pomoč, ne zdravilo. Vendar ženska ne obupa tako hitro; na vse strani je uboga žena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vsaj iz najhujše stiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, zasveti se ji v glavi misel, katera, ako se ji posreči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali kaj poreče tej misli Andrej? Poskusiti je treba. Takoj, ko je bil dan, gre k svojemu možu. Neprijazno jo sprejme, kakor po navadi; osorno jo zavrne, ko je izpregovorila prve besede, da ve, kako je s Sódnikovo hišo: „Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj pomoči, ti si zadnja, pri kateri bi je iskal." Vse to je ne ostraši, mirno, a odločno mu odgovori: „Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj mislim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili. " „„Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!"" „Jaz vem za človeka, ki bi nam lahko pomagal, vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po svetu; morebiti bo tudi hotel, samo prositi ga je treba, sam se ne bo ponujal." „„Kdo je ta človek?"" „Brezarjev Anton." Sódnik se zgane pri tem imenu, kakor da bi ga bilo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi: „To je tisti, ki postopa za našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil to misel. Svojo hčer hočeš prodajati? Prej bi je ne bil nikoli dobil, ko smo bili še na trdnem, zdaj pa še manj, dokler bo tale gibal; to si zapomni!" „„Pri tebi je tudi precej ogenj v strehi. Kako prodajanje je neki to? Rad jo ima, kaj je tu napačnega, in ona ga ima rada; če ne veš, pa ti jaz povem, s teboj seveda se ne upa govoriti, ti si kakor vihar, lastni otroci se te boje. Povem ti torej, ker že o tem govoriva, nikoli je ne prisiliš, da bi vzela katerega drugega. In jaz ti pravim: pametna je, boljšega moža bi si ne mogla izvoliti. O da bi jaz le še ta dan doživela!"" „Ha, ha! Ti pa že poznaš človeka; kaj meniš, da mu je bilo za dekleta? Petice, petice! Boš že videla, kako bo zdaj; poznal je ne bo več." „„Jaz pa sem prepričana, da Brezar ni tak."" „Tak ali tak, tisto, kar praviš, ne bo nič! Da bi jaz šel k njemu in ga prosil! Ljubi Anton, glej, slabo se mi godi; pozabi, kar je bilo prej med nama; zaničeval sem te, imenoval sem te berača; rekel sem ti, da ti kosti zdrobim, ako te najdem še kedaj, da govoriš z mojo hčerjo. To je bilo takrat, ko se mi je še dobro godilo, ko je bila še Sódnikova hiša prva v trgu. Zdaj govorim drugače; zdaj sem berač, z doma me spode, če mi ti ne pomagaš. Bodi usmiljen, Anton; vzemi mojo hčer, stori z njo, kar hočeš, samo daj mi toliko in toliko! —— Ne, žena, tako se Sódnikov Andrej ne bo ponižal pred Brezarjem, svoje hčere mu ne bo prodajal, raje na cesto kamenje klepat." „„Če že nočeš iti sam, kar bi se spodobilo, pusti vsaj, naj grem jaz k njemu, mene ni sram se ponižati, saj se za svoje otroke, ne zase."" „Pojdi, kamor hočeš, iz hiše ti ne branim, ali nazaj se mi potem ne prikaži!"" Liza je videla, da bi vse njeno prigovarjanje pri trdovratnem možu nič ne zaleglo. Brez odgovora odide. Več dni po tem nista več skupaj govorila. Sódnik je bil tak, da se mu ni nihče upal blizu; celo Nósan se ga je bal in to po pravici. Sódnik je bil, kakor se je kazalo, spoznal, da mu je bil ta človek hudoben duh, da mu je bilo v pogubo vse, kar mu je on svetoval. Po cele dni ni z nikomer izpregovoril besede; tudi hodil ni nikamor. Doma v svoji sobi je tičal, ali se je pa po vrtu izprehajal in sam s seboj govoril. Krepkega moža so bile vidno popustile vse moči; mirno je čakal, kaj pride nad njegovo hišo. Tako je bilo minilo nekoliko dni. Neko popoldne, ko je zopet sam pohajal po vrtu, mu pride žena naproti ter ga nagovori: „Prepovedal si mi, da ne smem k Brezarju. Pokorna sem ti bila, dasi mi je bilo težko. Brez tvoje volje nočem ničesar početi. Veš, kaj se je zgodilo? Brezar sam me je nagovoril; na polju me je videl, pristopil je k meni in mi dejal, da bi bil že zdavnaj rad prišel v hišo, ko bi se tebe ne bal, ker ve, da ga tako sovražiš. Krivo si ga sodil; Anton je tak, kakršnega sem si jaz vedno mislila; in še več. Kdo bi si bil mislil kaj takega? Ne samo, da ima Ano rad kakor prej, da jo prosi za ženo, to sem vedela; ali rekel mi je, da je vse natanko pregledal in preudaril, kako je naše stanje. Ko bi ti hotel, pravi, izročiti in prepustiti mu vse, kakor je, poskusil bi rešiti nam, kar je moči, vsega seveda bi ne mogel. Tebi bi ne bilo treba za nič skrbeti, samo da mu daš privoljenje in pooblastilo, in da slednjič potrdiš vse njegove naredbe. Kaj praviš, Andrej? To ni nič sramotnega za nas, po moji misli. Če hočeš, in zakaj bi ne, samo reci, kedaj naj pride k tebi, da se pogovorita; ali pa če še tega nočeš, sporoči mu po meni, da privoliš, drugega ni treba. Govori, Andrej!" Mož ji za odgovor nevoljno odmigne z roko, potem se obrne v stran in jo pusti samo na mestu. Bilo je nekaj dni po tem, ko priteče in prisopiha Zalka k svoji materi: „Mati, mati! Naš Tine je tukaj!" „„Kaj sanjaš!"" zavrne jo mati. „Res, res, mati! Videla sem ga in govorila sem ž njim. V brezju sem bila z Drejčkom; hotela sva iti k pastirju, ki tam pase. Drejče je nekaj iskal v grmovju, jaz sem šla pa sama naprej. Kar zagledam nekoga, ki je na parobku sedel; strah me je bilo, nazaj sem se obrnila. Kar me pokliče: Zalka, Zalka! Zdaj sem videla, da je naš Tine; po glasu sem ga spoznala. Hitro grem k njemu. O ko bi ga videli, mati, kakšen je! Ves drugačen je! Ves suh je in bled kakor zid, pa ves raztrgan, pa tako čudno gleda, mati! Ali si bolan, Tine, vprašam ga, ker si tako čuden? Nisem bolan ne, pravi, ali so oče in mati doma? Mati so doma, odgovorim mu, očeta nisem videla, ne vem, če so doma ali so kam šli. Nato mi pravi: Pojdi domov, Zalka, in mi prinesi kos kruha, ali kar dobiš, lačen sem; pa nikomur ne pravi, da si me videla. Zakaj pa ne greš domov? vprašam ga nato. Saj vidiš, kakšen sem, pravi, v mraku že pojdem, zdaj me je sram. Le hitro pojdi pa molči, tukaj te bom čakal. Na to sem tekla, kar sem mogla. O ko bi ga vi videli, mati, v srce bi se vam smilil! Jaz nisem mogla, da bi vam ne povedala." V srce je mater zabolelo, ko je slišala to žalostno novico iz nedolžnih otročjih ust: nji je bilo mahoma vse jasno. Urno se napoti s hčerko k njemu. Meč ji je presunil srce, ko je zagledala svojega sina; takega si vendar ni mislila. To je bil njen sin, ki je šel, še ni minilo leto, tako čvrst, tako cvetoč, tako ponosen od nje! Valentin se ni upal oči povzdigniti v mater, ki ga je gledala s solznimi očmi, kakor gleda samo mati svojega ljubega, nesrečnega sina. Več časa nista izpregovorila besede ne on, ne ona. Slednjič mu reče mati: „Vstani in pojdi z menoj, nesrečno dete!" „„Pustite me tukaj, mati, da se zmrači,"" odgovori ji Valentin. Mati je izprevidela, da je to res najbolje. Poda mu torej nekaj jedi, ki jo je bila prinesla s seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi delila beraču vbogajme. Morebiti je čutil tudi on kaj takega; težko mu je bilo iztegniti roko po jedi, in dasi je bil silno lačen, ni mu bilo mogoče pokusiti je, dokler ni mati odšla. Ko je bila že tema nastala, plazil se je kakor tat proti očetovi hiši. Bil je tako srečen, da ga nihče ni videl; tudi izmed domačih ljudi ga nihče ni zapazil, ko se je zmuznil skozi vrata na dvorišče in odtod splezal na svisli v seno. Zastonj ga je mati čakala z večerjo. Ko ga le ni bilo, začelo se ji je dozdevati, kaj je. Išče ga torej povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnil biti skrit; napol glasno ga kliče po imenu in slednjič se ji res oglasi. Tako išče starka s črvičem v kljunu svojega mladiča, ki se je zbegan skril jastrebu v grmovju. Valentin je dobro živel na Dunaju; z denarjem, katerega mu je pošiljal oče, dokler ga je imel sam dovolj, bi bili lahko drugi trije, štirje dobro živeli. Prijateljev je imel dovolj, da so mu pomagali zapravljati. Potem ko je denar od doma prihajal bolj in bolj poredkoma, je začel delati dolgove, na upanje jesti in piti, kar mu nekaj časa ni bilo težko; saj se je vedelo, da je bogatega očeta sin. Ko mu je slednjič začel oče pošiljati dobrih naukov namesto denarja, se je obrnil s svojimi prošnjami do matere. Ona mu je pošiljala, dokler je kaj imela. Ko že ni mogla več, pisala mu je in razložila vse, kako je zdaj doma. Nato so izostala tudi njegova pisma. Oče in mati sta mislila, da si je preskrbel kje kakega zaslužka. Valentin ga je bil res začel iskati, ko mu je bila že voda do grla; ali tako zanemarjenemu človeku, kakor je bil zdaj Valentin, nihče prav ne upa, da bi mu dal kako službo v hiši, ali da bi mu izročil svojega sina v pouk. Prijatelji in rojaki so mu res pomagali, dokler so mogli, ali ker so bili skoraj vsi sami siromaki, je bila njih podpora tudi skoraj pri kraju. Ker ni imel več za stanovanje, prenočeval je zdaj pri tem, zdaj pri onem znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, bil je čisto brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se je klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo vendar reči njemu na čast, da ni storil v svoji najhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, še svojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, in to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo mogel. Slednjič ga primejo za potepuha; ker se ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ga, kakor se pošiljajo taki ljudje, v domovino. In tako je ležal nekdaj bogatega Sódnika sin v senu, kakor berač, na domu svojega očeta, katerega nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je blagroval hlapca, ki je hodil brezskrbno zvižgaje po dvorišču. Mati je imela težko nalogo, povedati svojemu možu, da je sin doma. To je storila že takoj drugi dan popoldne; kar mora biti, bolje da je prej. Andrej ni zinil besede, ko je slišal to žalostno novico. Ali ko mu nekoliko potem pripelje sina, obrne se mož na stran; zdaj še le je spoznal vso velikost svoje nesreče. == XV. == Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezčutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sódnik mirno čakal dneva, ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubezen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj, ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sódnik tako prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Tiho in žalostno je bilo sedaj vse pri Sódnikovih; nihče se skoraj ni upal na glas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Brez hlapca in dekle so bili, družina je delala sama, kolikor je kdo mogel. Sódnik sam in Valentin sta opravljala potrebna hlapčevska dela. Posebno žalostno je bilo videti Andrejčka in Zalko; uboga otroka, prej tako živa in vesela, sta se plazila zdaj vsa pobita in poparjena po hiši, po dvorišču in po vrtu. Videla in čutila sta, da je zdaj vse izpremenjeno, a vedela nista, kako in zakaj. Andrej je svojega mlajšega sinka posebno rad imel; prej si ga je večkrat sede posadil na kolena ter se malo poigral ž njim; zdaj ga ni pogledal, še prav nepriljuden je bil ž njim, tako da je mater bolelo, ali rekla mu vendar ni ničesar. Zato se ga je Andrejček tudi ogibal. Vendar skrb mu ni dala pokoja. Ker mu ni hotela mati ničesar povedati, ojunači se neki dan ter gre naravnost k očetu, naj že bo kar hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko stopi deček predenj ter ga nagovori: „Mati pravijo, da nič ne vedo; jaz pa vem, da vedo, samo povedati mi nočejo; zato vprašam vas, oče: Zakaj je zdaj vse tako čudno pri nas? Zakaj ste vi tako žalostni, oče?" „„Kaj to tebe skrbi?"" zavrne ga oče osorno. Ali deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje: „Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodano? Jelite, da ni res?" Na te besede zavihti Sódnik ves razkačen kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč: „Poberi se mi izpred oči, spaka, če ne ———!" Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da bi ga ne zadela srdita očeta roka; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega očeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga na prsi, poljubi mu čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se je tako hitro vršilo, da se je deček komaj prav zavedel, kaj se godi ž njim; a to je pa izprevidel, da je oče nesrečen, jako nesrečen! Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel in premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu je stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej; Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine; že se je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničevanega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdovratnost —— v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo sta o trdosrčnost in svojeglavnost. Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako zamišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je Nósan. Ko ga Sódnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako izpremenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj je imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala z obraza. „Kaj iščeš tod?" ogovori ga Sódnik precej osorno. „Nič ne iščem," odgovori mu Nósan z nekako zamolklim glasom, kakor da bi ne imel prav dobre vesti. „Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korist, ako boš pameten; ali tukaj ne gre; vstani, pojdiva v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak slišal." „„Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši."" „Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj." „„Jaz pa pravim, povej mi tukaj; kar imaš; če nočeš, pa pojdi, odkod si prišel; jaz te nisem klical."" Ko je Nósan videl, da moža ni premakniti z mesta, začne ogledavati kraj, ali ni nobenega človeka blizu. Ko se je prepričal, da sta sama, se obrne k Sódniku, rekoč: „Vidiš, da nisem napačen človek, Sódnik? Dobro se mi godi, kar lahko vidiš, vendar nisem pozabil svojih starih prijateljev; če imam jaz, naj imajo tudi drugi; posebno pa ti, četudi si včasi ravnal z mano malo neprijazno; ali to bodi vse pozabljeno." „„Kaj čeljustaš!"" seže mu Sódnik nevoljno v besedo; „„povej hitro in na kratko, kar hočeš; saj dobrega tako nič ne bo."" „Dobrega, dobrega, če boš pameten, Andrej!" Nato se ozre še enkrat plaho okoli, potem potegne nekaj iz nedrija ter pokaže Sódniku: „Ali poznaš še to podobo?" Sódnik debelo gleda; imel je pred očmi čisto nov stotak. „Odkod ti to?" vpraša ter ga ostro pogleda. „„Ta ni sam, še več ti jih lahko pokažem; taki smo zdaj mi, vidiš, Sódnik!"" „Vprašal sem te, odkod si to dobil." „„Le počasi, vse se ti pove, samo potrpljenja je treba."" „Kaj bi te vprašal, po pošteni poti nisi prišel do tega, to je gotovo." „„Po nepošteni tudi ne, samo pameten mora človek biti, kakor pravim; ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z zvijačo. Kako bi bilo potem nepošteno pridobljeno!"" Sódniku se je začelo nekaj dozdevati; vendar rekel ni nič. Čakati je hotel, da se Nósan sam izpove. Ali to ni šlo tako hitro; Nósan naredi silno prebrisan obraz, pomežika s svojimi drobnimi mišjimi očmi ter začne: „Vidiš, Sódnik, trdi časi so dandanašnji; preveč nas je na svetu; boriti se moramo za svoj živež, kolikor nam ga je treba, da nam sapa ne uide, kakor se kateri more. Z rezanico v glavi se ne pride daleč; pameti je treba in prebrisanosti. Z velike ceste je treba včasi kreniti na bližnjico; po grmovju in trnju se je treba plaziti, četudi si človek malo razpraska roke ali obraz, da druge prehiti. Samo vedeti se mora za bližnjice. Zakaj pa ima človek pamet, da bi je ne rabil v svojo korist? Kdor si more zlahka služiti kruha, kaj bi se ubijal z veliko druhaljo kakor črna živina! Glej, jaz jih nekaj poznam, lahko bi ti jih imenoval, pa zdaj ti jih še nočem, ki so, ni še dolgo tega, sline požirali; zdaj žive kakor vrabec v prosu. Svoje raztrgane koče so podrli in sezidali so si hiše kakor gradove. Poglej, da ti enega imenujem, Borovščakovega Martina, kako si je hitro opomogel. Ljudje ugibljejo in ugibljejo, nihče nič pravega ne ve, on se jim pa smeje. Pameten je bil, drugega nič; sreča mu je roko molila, on jo je prijel za roko, in zdaj je na trdnem. Vidiš, Sódnik, ti bi lahko ravno tako, samo da bi hotel. Vidim, da že težko čakaš, ne bom te predolgo prezal, torej naravnost: Našel se je mlad človek, prebrisana glava, da malo takih; on je pravi dobrotnik vseh, ki so brez svoje krivice zagazili v siromaštvo. — Bil je že v sedmi latinski šoli, ali veselilo ga ni čepeti za prašnimi knjigami; popustil je šolske klopi in je šel k vojakom. Ali tudi tu ni našel miru, pregrdo tu ravnajo z ljudmi; molčati je treba in trpeti vsako krivico. Ko bi bil imel biti kaznovan zaradi neke nepremišljene, a resnične in pravične besede, je popustil vojaški stan in pobegnil; zdaj se potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu bili že na sledu, ali dobili ga niso in ga ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga vzame pod streho. Cesar ali kralj ne vem če plačuje tako kakor on vse, kar se mu da; bogastvo pušča povsod za sabo." „„To je,"" seže mu Sódnik, ki mu je to besedovanje že predolgo trpelo, v besedo; „„ta človek denar dela."" „Ne tako glasno, saj ni treba, da bi vsak slišal, kar govoriva, Tako je, kakor praviš, Sódnik; bankovce dela." „In kaj to meni pripoveduješ?" reče Sódnik ter vstane nemiren. „„Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudi? Ravno tebi to pripovedujem in upam, da mi boš še kdaj hvaležen, da sem prišel ravno k tebi."" „Kaj hočeš od mene?" „„Ne bodi kakor vihar, če hočeš, da se pogovoriva. Miren bodi in poslušaj, potem stori, kar se ti zdi."" „Meni se zdi, da sem te že predolgo poslušal." „„Kako? Saj ti nisem še povedal, pokaj sem prišel pravzaprav k tebi. Lahko si misliš, da tak človek ne more predolgo prebivati pod eno streho, ako noče, da ga zaslede. Zdaj se mora zopet preseliti in jaz sem ga pregovoril, da pride — k tebi."" „Zakaj ravno k meni?" reče Sódnik kakor prestrašen. Nato Nósan nekoliko časa molči, kakor da bi prav ne vedel, kaj bi rekel; ali se pa morebiti ni upal povedati vsega, kar je mislil, da bi Sódnika ne oplašil. Reče mu torej: „Zato, ker je ta kraj najbolj pripraven; pri Sódniku ga ne bo nihče iskal. Veš, tam v tvojem smrečju, tista koliba je kakor nalašč pripravljena za to. Tam ga naselimo, tja mu bomo nosili jedi in pijače in česar mu bo še treba. Ti samo molči in se delaj, kakor da bi nič ne vedel; za drugo bom že jaz skrbel." Zdaj je Sódnik molčal; na obrazu se mu je videlo, da se mu je vnel v prsih hud boj. Čez nekaj časa mu reče z resnim glasom: „Nósan, ali veš, kaj mi svetuješ? Star si, menim, dovolj; tebi ni treba praviti, da je to veliko hudodelstvo in ostro prepovedano." „„Ostro prepovedano je res, in to tudi mora biti; kaj bi bilo, ko bi vsak smel kaj takega? Ali je pa to tudi hudodelstvo, pregreha, krivica, to je drugo vprašanje. Ako greš v hudi vročini lačen in žejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi tisoč in tisoč lepih, zrelih grozdov; sline se ti cede, ako se ti niso že popolnoma posušile; žive duše ni videti blizu; prepovedano je res, ali če sežeš po grozdu, če ga odtrgaš in pozoblješ, da si dušo privežeš —— prepovedano je res, kakor pravim, ostro prepovedano; mož s puško v roki hodi po vinogradu —— vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega? Ali se bo možu, ki ima toliko grozdja, kaj poznalo? In tebi je vendar pomagano. Država, lepa reč, ali pa država tudi skrbi zate? Ali gane samo z mazincem, da bi ti pomagala? V državi ima vsak človek pravico, mirno, da ga nihče ne moti, umreti od glada! Koliko si storil ti zanjo, dokler si mogel! Koliko si ji plačal davkov! Kaj je ona storila zate? Ali bi ne bila njena dolžnost, pomagati ti zdaj, ko si oslabel; in če tega noče, kakor je dolžna, ali nimaš pravice, vzeti si sam, kar je takorekoč tvoje po božji in človeški pravici? Če si prisvojiš toliko, da si pomagaš zopet na noge, vprašam te, komu boš storil krivico? Ali bo to tvojega soseda bolelo? Vem, kaj mi hočeš na to odvrniti: Kaj bi pa bilo, ko bi vsak to storil? Prijatelj, da se to ne zgodi, zato je že skrbljeno, nič se ne boj. Vsak tega ne more; kdor pa more, ta je neumen, ako tega ne stori. To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na posodo od svojih državljanov, kadar je sila; kadar si opomoreš, kdo ti pa brani povrniti zopet sčasom, kar si vzel na posodo, ako bi te pekla vest. Bodi torej pameten, Sódnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj zadnjikrat."" Mirno je poslušal Sódnik te krive nauke; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkušnjavcu; vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vse, kar je slišal, zdelo tako ničevo, kakor je bilo v resnici. Ogibajoč se pravega vprašanja začne ga strašiti: „Ali si pa prav premislil, Nósan, kaj delaš, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne veš, da te imam zdaj v svoji pesti?" „„Sódnik izdajalec, ovaduh? Ne, dobro vem, kaj delam. Lahko bi ti bil dejal, da mi daj roko in besedo, da ostane med nama, kar ti bom povedal; pri tebi tega ni treba; predobro te poznam. Četudi se nam ne pridružiš, vem, da se nam tebe ni treba bati. Človek mora vedeti, s kom govori; mož ostane mož, naj se mu še tako hudo godi. Torej, Sódnik, nič pomiselka, odloči se, udari mi v roko, kakor mož možu, in tvoje stiske je konec."" „Ne, Nósan, tu ni treba nič pomiselka. Slabo se mi godi res, kaj bi tajil, saj tebi tako ne morem,.. ko bi hotel. Siromak sem, berač, a dozdaj še pošten. Če ne morem drugega, pošteno ime hočem zapustiti svojim otrokom, da se jim, ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti. Če mi ne veš drugega sveta, pusti me in hodi zbogom!" „„To je torej tvoja zadnja beseda?"" „Kakor sem rekel." „„Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sprejmo mojo ponudbo. Saj ni da bi moral ravno ti biti."" Vendar čez nekaj časa se premisli: „Ne, Sódnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi bil, ko bi šel drugam. Premisli se, bodi naš, ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračit pojdeš lahko z njo ti in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke, kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba, kakor tebi tvoja. Poskusi samo, videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili, hudiča klicali in mu svojo dušo zapisavali. Dandanašnji ni več taka navada. Hudič se zdaj ne da več priklicati, menda ima že toliko duš v peklu, da se za nobeno več ne zmeni. —— Tiho, nekdo prihaja! Premisli to stvar čez noč; jutri pridem zopet o tem času na to mesto. Bodi pameten, Sódnik. Srečno!" Nato izgine kakor senca. Sódnik je mirno obsedel na svojem mestu. Ni mu dejal, da naj pride, ne, da naj ne pride. == XVI. == Bilo je zvečer. Okoli velike mize pri Korenu je sedela kmečka druščina. Možje so se menili, kakor po navadi, o slabih časih, potoževali si svoje težave in nadloge in pili dobro Korenovo kapljico za tolažbo. Nazadnje se govorica obrne na posebne dogodbe med njimi. „Saj pravim," oglasi se suh možiček v kotu, „mačko vrzi kakor hočeš, vselej ti pade na noge. Tega Sódnika ni ugonobiti. Kdaj smo že mislili, da mu je vrat zadrgnilo, vendar še diha in prav krepko diha. Nas pa da le kaj dregne, pa že ležimo na tleh, da se ne ganemo več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko terno. Srečo ima ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoli zadela." „„ Ti in tvoja večna loterija!"" zavrne ga mož z zavihanimi rokavi ter krepko pljune pod mizo. „„Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovo hčer ima rad in petičen je tudi, zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njegov tast!"" „Ta je bosa!" oglasi se rjavolas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: „Ko bi imel Brezar toliko stotakov kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sódnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimo, ni toliko vredno. In ko bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje, da izgazi, potlej se še le vpraša, ali bi hotel Sódnik pomoči od Brezarja. Saj menda veš, kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sódnika, ako meniš, da bi se kedaj pred Brezarjem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da se je sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem, ali kje je. Bogati trgovec, pri katerem je bil v službi, vzel ga je za tovariša; edino hčer ima in Matija bo zet njegov." „„Tudi takisto ne bo, kakor ti praviš, Martin,"" seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modrovanje. „Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Mejačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!"" Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mu odgovoril, ali v tem trenutku se nekaj zgodi, kar je možu sapo zaprlo. Vrata se nanagloma odpro; prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana, ali pa od jeze ni mogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic in bolščečih oči. Vsa družba se je obrnila proti nji, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi. Čez nekaj časa odpre žena usta, in iz njih se vsuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odskočilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač natihoma govorila vsakemu izmed njih: kar se je njemu zgodilo, to lahko tudi tebe doleti, in ne čisto po krivem. Toda pustimo že neprijetni prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in poslušalcu, in obrnimo se drugam, v Sódnikovo hišo. Tu vidimo Sódnika v svoji sobi, v pogovoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo, Sódnik svojega sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si je bil opomogel, kar najprej mogoče, odpraviti ga z lepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep. „Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin," pravi mu prijazno, „da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar, ne dajal ti dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje tako biti, da ni tukaj tvoje pravo mesto, to pač čutiš sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor megla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si preskrbiš kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kedaj to, kar sem s teboj nameraval, tega upanja pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo. Če ti bo sila, saj veš, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi zbogom. Na, tu imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovarišije." Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu: „Vi ste bili vedno dobri z mano, oče, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbeti hočem naprej, da vam ne bodem delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!" Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva. Še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju Sódniku se je bil odvalil težek kamen od srca. == XVII. == Prijazni bralec ne bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim tržanom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane. Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega sodnika za starejšino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra kapljica Korenova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar že celo ni, da bi se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je potolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodbe, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo. „Gospoda!" izpregovori z uradno resnim glasom. „Nekako tihi smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor ste gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in potika po našem okraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega. Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je res tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in zadobiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi vjemo, ne drži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! Zdaj ga pa mi iščimo!" Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še predno je okrajni sodnik vse povedal, kar je hotel: „Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ko se ga človek z njo dotakne." „„Da bi ga le že skoraj imeli!"" reče zopet okrajni sodnik; „„potem bi me ne skrbelo dalje. Ali kako? Saj smo že steknili vsa kota; iskali smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite, gospoda?"" Nato se oglasi gospod pristav: „Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost." „„In tudi drugi možje,"" pristavi gospod priglednik. „„Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti ž njim in tudi obljubiti mu kaj seveda."" „Kdo je ta človek?" vpraša radovedno okrajni glavar. „„Neki Seljan, drvar, saj ga morda poznate, gospod!"" „Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče!" „„In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat ves zaljubljen in zamaknjen je vanjo."" „Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda?" Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana. Čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo: „Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi? Brez zamere!" „„Pojte sem enkrat pit, oče Seljan!"" ga pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. „„Saj smo stari znanci."" Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikdar zgodilo, zato ni precej vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav. „Vaši Jerici na zdravje!" prigovarja mu starejšina. „„Tisto pa tisto!"" zareži se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda zopet nazaj kozarec. „Sedite malo k nam, oče Seljan!" veli mu okrajni sodnik. „Tega pa že ne, tega," brani se pošteni drvar; „človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojakih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal, ,trebuh notri, prsi ven! in grdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne; brez zamere; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod." „„Vi ste pameten mož, oče Seljan,"" začne se mu dobrikati okrajni sodnik; „„in pošten mož, to nam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan."" „Jaz da bi pomagal c. kr. gosposki? Menda se norčujete, gospod, brez zamere." „„Ne, oče Seljan, prav za res govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko pomagate, ako hočete, kakor morebiti nihče drug tako."" „Zdaj sem pa res radoveden. Kaj takega, gospod?" „„Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku."" „Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje." „„Prav tistem potepuhu."" „Prebrisana glava, raca na vodi — brez zamere! Ta zna kaj, ta; zastonj ni bil v črni šoli. Bankovce pravijo da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesar sam ne vzame v svojo službo; on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj drugega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistre glave in tako umetalne roke." „„Oho! oče Seljan, to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, da je ta Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in veste torej, kako veliko hudodelstvo je to, če kdo pobegne od vojakov."" „Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako grdo se včasi z ubogim človekom pri vojakih ravna. Hladne krvi je treba, da se vse molče potrpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti." „„Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan!"" „Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal pri vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same preširnosti." „„Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj potepa po naših krajih."" „Govori se to in to, a vsega pameten Človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepati, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo da je." „„Jaz vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit."" „To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete." „„Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti."" „Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel." Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mogel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel ni, kaj naj bi mislil, da je mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo: „Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan." „„Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?"" „Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled." „„Motite se, gospod; star mož sem, ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibčne, da bi gonil človeka kakor pes zajca."" „Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost, podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas. Srebrn ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj." Zdaj pa drvarja obide nevolja. Moško se pokoncu vzpne ter reče gospodu krepko in odločno: „Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost brez okolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni treba sramovati. Če imate zame kako delo, kakršnega sem vajen: da vam nasekam drv, nakoljem ali zložim v skladanico; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati, ali kaj drugega takega, gospod, rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam lovil ljudi — nikdar — brez zamere! Tega stari Seljan ni vajen. Križec mi obetate! Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na to le raztrgano obleko — krave bi se mi smejale, brez zamere!" „„Vaše besede, oče Seljan, so jako nespodobne!"" „Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili." „„Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku dajati potuho; vi bi morda celo —"" „Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudodelnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? —— Brez zamere!" „„Tako se ne govori o uradnih osebah!"" „Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!" Rekši se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče in odide. == XVIII. == Da pojasnimo vedenje Seljanovo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, treba je nam nekoliko nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo. Mož je bil tisti dan v veliki stiski in zadregi, kakor morebiti še nikoli prej v svojem življenju. Ugibal je in si belil glavo, kaj naj bi storil, da bi bilo prav; ali to je bilo težko ugeniti. Njegove dolžnosti so si bile tako navskriž, vsaj njemu se je tako zdelo, da se ni mogel za nobeno odločiti. Ko si človek ne ve pomagati sam, gre k prijatelju, znancu, da naj mu on svetuje, kaj storiti. Ali ta pot je bila Seljanu zaprta. Najboljšemu prijatelju ni smel razodeti, kaj ga teži, da samo povedati mu, kar je vedel. V tej zadregi je slednjič storil, kar bi bil morda mnogokdo drug na njegovem mestu. Ko se je zvečerilo, se napoti v gostilno; morebiti mu vino razvedri glavo, da mu zasveti prava misel, ali pa da si vsaj za nekaj časa prežene skrbi, ki mu niso dale pokoja. Ni se mu posrečilo ne eno ne drugo, še s težjim srcem je šel od Korena in doma ni vso noč zatisnil očesa. Kaj je bilo? Popoldne je v gozdu počival, kakor po navadi, za nekaj časa od svojega dela. Solnce je gorko pripekalo z jasnega neba; legel je v senco za grmovje. Kraj je bil samoten, vse tiho okrog. Ko tako leži, kar začuje korake in človeški glas. Bila sta dva človeka, ki sta se mu bližala po ozki, malo izhojeni stezici. Moža sta bila v živem pogovoru, a to tako, da se je eden jezil, kakor je bilo čuti od daleč, drugi ga je pogovarjal in miril. Ko prideta blizu njega, ustavita se oba, in Seljan je bil, za grmovjem skrit, nehotoma priča naslednjega pogovora: „Jaz ti pa pravim, da ne grem več nazaj v ta brlog, saj nisem divja zver. Sit sem že tega pasjega življenja. Če mi ne morete dati poštenega stanovanja, kakršno se človeku spodobi, pa grem, kaj pa imam tukaj pri vasi Še dobre strehe ne; po vseh udih me že trga. Kaj je meni tega treba? Kaj imam od vsega svojega dela in truda? Pusti me, s Sódnikom moram govoriti!" Glas, s katerim so bile govorjene te jezne besede, bil je Seljanu čisto neznan. Nato je nekdo bolj šepetaje, vendar tako, da je Seljan vsako besedo razumel, tolažil svojega tovariša: „Torej bodi vendar pameten; ne vpij vsaj tako; ko bi te kdo slišali Ti si kakor vihar; daj si kaj dopovedati. K Sódniku menda vendar ne boš hodil o belem dnevu! Kaj hočeš s Sódnikom? Ta glas pa je bil Seljanu predobro znan. Bil je Nósanov. Poslušalcu so začele čudne misli rojiti po glavi. Kaj imata ta dva moža? Z največjo radovednostjo in pozornostjo je na uho vlekel tovarišev odgovor: „Kaj hočem s Sódnikom? V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero ima. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to že od danes naprej." „„Ali si z uma, prijatelj? Pri Sódniku hočeš stanovati? Kaj te tako koža srbi, da jim hočeš naravnost v pest?"" „In če me primejo, kaj meni to? Življenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel, preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden sem, pokoja si želim takega ali takega, da je le pokoj. Pregrešil sem se zoper postavo, izstopil sem iz človeške družbe, ki se mi je zdela krivična, da bi pomagal zatiranim siromakom; kaj je moje plačilo? Nehvaležnost, gola, grda nehvaležnost! Rabite me v svoj prid kakor orodje; kje so moje pravice, kje je moj užitek? Tega bodi konec!" „„Gosposki hočeš torej v roke? Ali ne veš, kaj te čaka, Zaplotnik? Sam zlodej vedi, kaj me je motilo, da sem se spečal s tem človekom!"" „O ti zgaga! Tako ti z mano govoriš, ti, ki si desetkrat malopridnejši mimo mene, dasi o belem dnevu zahajaš med ljudi! Da se moram bratiti z ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" „„Jaz nisem vedel, da si tak. Izdati se hočeš najprej samega sebe, potem še Sódnika in mene?"" „Tisto bo, kakor se mi bo še zljubilo; tebe vsaj bi gotovo ne bilo škoda, ko bi te obesili na prvo drevo, katero jim je pri roki, samo škoda drevesa; nobeno ni zaslužilo take sramote!" „„Tako je prav, to rad slišim; zdaj vidim, ljubi moj Zaplotnik, da se samo norčuješ z mano, da me strašiš, kakor je tvoja stara navada. Potolaži se, vse bo še dobro; sam bom govoril s Sódnikom; pripraviva ti najlepše stanovanje in vse, česar si želiš; najina skrb, samo miren bodi."" Na to je bilo slišati, da sta moža nadaljevala svojo pot. Kaj sta potem govorila, kaj se je dalje zgodilo, Seljan ni več vedel. Ali že to mu je bilo dovolj. Zdaj mu je bilo jasno, odkod ima Sódnik zopet svoje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj se je začela Seljanu velika skrb. Že prej je slišal govoriti, da Zaplotnika tod iščejo, ali za to se je on malo menil. Toda zdaj? Če ga ujemo? Če se jim morebiti sam izda, kakor je govoril v svoji nevolji? Za Nósana se pač ni bal; ali kaj bo potem s Sódnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, zakaj neki? Sódnik ga je zaničeval kakor vsakega siromaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, ko je mladi Sódnik tako nespodobno nadlegoval njegovo hčer, Seljan ni bil poseben prijatelj Sódnikovi hiši. Za Sódnika samega torej bi ne bil genil z mazincem. Ali tu je bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel njegovo hčer in ona je njega rada imela. To je mož dobro vedel. Zato se je zdaj bal za Sódnikovo hišo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, da Sódnika primejo in obsodijo za hudodelnika, kaj potem? Ali bo mogla njegova hči biti kedaj vesela? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki je snubil Sódnikovo Ano. — — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sódniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka, prezoprna. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezarju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sódnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je še le prav videl in čutil, kako velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bilo že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila prav za prav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma zvedel. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvršiti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slabosti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh dogodbah. Danilo se je že, ko ga je slednjič premagal zaspanec. Ko se je zbudil malo časa po tem, izginili so bili čudoma vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa potem ga vidimo, ki korači, kolikor moči praznično oblečen, proti Sódnikovim. Čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu je bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si ti moral iti v prvič k izpovedi. Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašnejšega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastopil si svoj križev pot, šel si takorekoč miže v nevarnost, da celo nekako lahko ti je bilo pri srcu. Tako nekako se je godilo našemu Seljanu. Ko pride pred Sódnikovo hišo, zagleda malega Andrejčka, ki se je že na cesti igral. Veselo ga ogovori deček: „Kaj pa vi, stric, tako zgodaj pri nas?" V srce je starega moža zabolelo to otrokovo vprašanje. Odgovori mu: „Očeta iščem; ali so že vstali?" „„Kaj pa da so, na dvorišču jih menda najdete ali pa na vrtu."" Seljanu ni bilo treba moža po vrtu iskati. Na dvorišču ga sreča, ravno je hotel z doma. Molče se gledata moža nekaj časa. Potem reče Seljan: „Nekaj bi rad s tabo govoril, Sódnik." Te besede so bile govorjene s tako nenavadnim, skoraj skrivnostnim glasom, da so Sódnika čudno zadele. Na misel mu ni prišlo, da bi se obregnil nad možem, kakor je bila sicer njegova navada. Mirno ga vpraša: „Kaj takega? Govori, meni se mudi na polje." „„Malo moraš že potrpeti, tako hitro ni, da bi se to povedalo, tukaj že celo ne; sama morava biti."" Molče gre Sódnik gori v svojo sobo, Seljan pa za njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sódniku roko na levo stran prsi položil, čutil bi bil, da mu srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname Seljan ključ od zunaj iz vrat ter sobo od znotraj zapre. Sódnik ga gleda in pravi: „Kaj pa to? Menda vendar nisi prišel iz slabega namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi." Nato Seljan, kakor da bi ga ne bil slišal: „Sódnik! Tvoj sin in moja hči se rada imata; zato sem prišel —" Sódnik si oddahne pri teh nenadnih besedah, češ: To je torej in jaz sem mislil, bogve, kaj bo! Čelo se mu zvedri, veselo mu reče: „In za to je bilo treba vrata zaklepati? Toda kaj pravim? Prav si storil, Seljan; kaj takega res ni da bi svet slišal. Saj vendar nisi tako neumen, kakor sem mislil, Seljan. Snubit si torej prišel? Ali to je kaj novega; prej se je hodilo dekleta snubit, ti pa si staro navado obrnil narobe. Vendar predno dalje govoriva, povej mi, Seljan, ali si bil že pri Žitniku tako zgodaj? Koliko kozarčkov si ga pozobal? Hudega pravijo, da ima Žitnik, takega, ki po grlu praska in v lase leze." To je starega moža vendar malo zbodlo, žganja ni pil, dasi je bil drvar. Precej ostro ga torej zavrne: „Sódnik, ko bi vedel, po kaj sem prišel, premislil bi malo bolj, kaj govoriš. Ali povedal ti še nisem, ker si mi besedo prestrigel." „„Kaj nisi dejal, da zato, ker se, kakor praviš, moj sin in tvoja hči rada imata? Ali za to se jaz ne menim, kaj moj sin rad ima. Vrata sem mu pokazal, šel je po svetu; pojdi ga iskat, in kadar ga najdeš, naredita, kakor se vama vidi. Mene ni treba vprašati. Zastran mene naj vzame beračico, ciganko ali še kaj hujega; njegova volja, njegova pokora. Če si pa prišel, Seljan, ali te je pa morda Matija sam poslal, pogajat se z menoj, da naj privolim v ta beraški zakon, da naj mu prepustim svojo domačijo; rečem ti, in ti si dobro zapomni, da iz te moke ne bo kruha: dokler bom jaz gibal, Matija ne bo prestopil s tvojo hčerjo Sódnikovega praga. Tako, zdaj sva pri kraju. Pojdi in odkleni vrata!"" Ko je videl, da ga Seljan ne sluša, hotel je iti sam vrata odpirat. Ali Seljan ga prime krepko za roko ter mu reče odločno: „Stoj, Sódnik; jaz menim, da bo vendar bolje, če vrata ostanejo zaprta, bolje zate, ne zame. Kar se pa tiče moje hčere in tvojega sina, rečem ti samo to: Ne prenagli se, da se ne boš kesal. Ti si me krivo razumel, ali se pa delaš, kakor da bi me bil. Ko bi jaz hotel, da privoliš v to ženitev, ne bilo bi potreba, da te prosim. Ti sam bi me prosil, predno potihne ropotanje tega voza, ki drči zdaj mimo tvoje hiše po cesti; na kolenih bi me prosil, Sódnik, samo da bi te jaz hotel tako ponižati; ali zaradi tega nisem prišel." „„Prej sem menil, da si pijan, zdaj pa vidim, da si znorel; z norim človekom se samo norec pregovarja. Poberi se; če ne, ti pomagam!"" Te grozeče besede je govoril Sódnik brez prepričanja, samo da bi zakril, kolikor moči, strah, ki so mu ga bile zbudile zadnje besede Seljanove. To je Seljan dobro čutil, hotel je končati neprijetni pogovor, reče mu torej naravnost: „Sódnik, Zaplotniku so na sledu; to sem ti prišel povedat; stori zdaj, kar se ti zdi!" Strela je bila udarila v hrast. Vsa kri je Sódniku silila proti srcu; bled kakor zid se je tresel po vsem životu, za stol se je moral prijeti, da bi ne omahnil. Ko bi mu bil Sódnik ne vem kaj storil, zdaj je bil Seljan za vse maščevan. Usmiljenje je imel z ubogim možem, ki je tako ponižan trepetal pred njim. V tolažbo mu reče z ginjenim glasom: „Mene se ne boj, Sódnik! Storil sem ti zaradi tvojega sina, kar sem mogel, morebiti več, nego sem smel; zdaj grem. Z Bogom!" Nato odklene vrata in odide. == XIX. == Tako imenitnega dneva ni morebiti imela okrajna gosposka v trgu, odkar je bivala v tem kraju. Imeli so Zaplotnika! V bližnji vasi se je bil zvadil z neko deklino; k nji je hodil v mraku vasovat. Ko se je to zvedelo, poslali so tja dva žandarja, ki sta ga čakala skrita. Se tisti večer je šel njima brezskrbno v past. Nič se ni branil, ko sta planila nanj iz zakotja, mirno se je njima dal vkleniti in gnati v trg. To je bil torej oni glasoviti Zaplotnik, katerega je bilo tako težko vjeti, še teže držati! Kakemu razbojniku ali spoh velikemu hudodelcu ni bil podoben; mlad je še bil in dosti čednega lica; in res je imel srečo pri ženskem svetu; a ravno to je bila njegova nesreča. Veselje je sijalo z lica okrajnemu sodniku, ko je zagledal ujetnika pred sabo; mislil sije: Nam ne uideš; dobro hočemo shraniti takega ptiča! Sam je šel pregledat ječo, lastnoročno je pretipal železno omrežje, s katerim je bilo zavarovano njeno edino okence. Sam je dvakrat krepko obrnil ključ v vratih za njim in potem še poskusil, če zapah dobro drži. Zadovoljen je bil in mirno je šel spat po tem imenitnem opravku. Novica, da imajo Zaplotnika, se je hitro raznesla po vsem trgu; a reči ne moremo, da so je bili tržani kaj posebno veseli, samo radovedni so bili, kaj bo dalje. Sódnikovi niso zvedeli zadnji te imenitne dogodbe. Sódnika ni bilo ves tisti dan ne na kosilo, ne na večerjo. V svoji sobi je tičal, ženi je dejal, da mu ni nič kaj prav; a vendar ga ni mogla pregovoriti, da bi poslal po zdravnika. Pozno po večerji je šla Liza gori k njemu pogledat, kako mu je. Za mizo je sedel zamišljen; obličja mu ni videla, v obeh rokah mu je bilo skrito, „Zakaj ne greš v posteljo, Andrej?" ga vpraša skrbna žena. „„Pusti me, saj nisem otrok!"" ji odgovori neprijazno. „Ali veš kaj novega? —— Tistega Zaplotnika so prijeli!" Sódnik se zgane pri teh besedah, kakor bi ga bil gad pičil. To je bilo dobro, da v tem trenutku ni videla njegovega obraza. Zapazila je bila pač, kako se je bil zdrznil, a menila je, da je to storil iz nevolje, da ga nadleguje s takimi ničevimi stvarmi. Vošči mu torej lahko noč, potem tiho odide. Ko je bil Sódnik zopet sam, zdihne iz globočine srca: „Zdaj je vsega konec!" Ko je to izgovoril, trči obupno s čelom ob mizo. Čez nekaj časa vstane ter začne hoditi po sobi; kakor zblaznel je mahal z rokami okoli sebe. Nato se zopet zgrudi na stol. Zopet čez nekaj časa vstane, odpre miznico ter začne pregledovati in prebirati razne listine, katere je imel v nji spravljene. Nekaj jih odbere, zveže in shrani, druge vtakne v peč ter jih zažge. Naposled sede zopet ter nasloni čelo na mizo, kakor da bi dremal. Še nekdo drug je bil, ki mu skrb ni dala spati tisto noč. Seljan je bil že v postelji, ko mu potrka neki znanec mimogrede na okence in poroči, kaj se je zgodilo. „Kdo bi bil mislil," je dejal sam pri sebi, „da pojde to tako hitro? Zdaj je pač vse izgubljeno. Storil sem, kar sem mogel; svaril sem Sódnika, naj se varuje; ali, kakor zdaj vidim, bilo je prepozno. Zdaj ni več pomoči. Zaplotnika bodo izpraševali, in povedal bo vse; kako da bi ne? Kaj je pomagalo vse moje prizadevanje? Kaj morem zdaj? Ko bi tudi šel k Zaplotniku v ječo, ko bi me pustili k njemu, ko bi ga prosil s povzdignjenimi rokami, naj molči; vse zastonj! Kaj sem temu človeku jaz, kaj mu je Sódnik? Zakaj bi ne govoril, ako si s tem olajša svoje stanje? In ko bi tudi to ne bilo, taki ljudje nimajo srca, še veseli jih, če morejo koga spraviti v nesrečo. Uboga Jerica, ubogi Matija! Stari Seljan vama ne more pomagati, ako se Bog vaju kako ne usmili!" Take misli so rojile ubogemu starcu po glavi. Drugi dan je bilo pri okrajni gosposki veliko slovesno zasliševanje in izpraševanje. Zaplotnik ni tajil, da je vojaški begun in da je delal denar; ali pri kom je prebival, kdo so bili njegovi tovariši in pomočniki, tega ni bilo spraviti iz trdovratnega jetnika, kakor so ga vili in pestili. Poskusilo se je, ali ga morebiti omeči post. In tako je šel zopet v zapor; morebiti bo popoldne volneji." Seljanu ni dala skrb miru, četudi je vedel, da ne more pomagati. Napoti se, sam ni vedel prav zakaj, proti Sódnikovemu domu: kaj Sódnik, ali mirno čaka doma ali je morebiti pobegnil? Na dvorišču mu pride Liza naproti. „Kako pa Andrej?" „„Nič prav zdrav ni; bojimo se, da bi ne prišla kaka bolezen. Včeraj ni ves dan nič jedel."" „Kje pa je?" „„Menim, da gori! Ali bi radi ž njim govorili?"" Predno je Seljan na to kaj rekel, pristopi k njima Andrejček, ki je slišal materine besede, ter pravi: „Ne, mati, očeta ni gori, kakor pravite; jaz sem jih iskal, hotel sem jih nekaj prositi, pa jih ni. Nato mi je dejal sosedov Luka, da jih je videl, ko so šli zgodaj po stezi proti gozdu. Jaz mislim, da jim je že bolje, ker so tako zgodaj vstali, kaj pravite, mati?" „„Bog daj, da bi bilo tako, kakor praviš,"" pristavi žena. Seljan je edini vedel, kako je možu, a on ni smel govoriti. „Nič posebnega; kar imam, povem mu lahko drugikrat; morda ga še danes kje srečam. Bog vas obvaruj." Tako se je Seljan poslovil in odšel na svoje delo. S postom se ni dalo pri Zaplotniku nič opraviti. Trdovratno je molčal zopet pri drugem in tretjem zasliševanju. Treba ga je bilo torej poslati naravnost v mesto, da naj tam store ž njim, kar veleva zakon. Drugo jutro že sta ga gnala žandarja, dobro vklenjenega po cesti proti mestu. Kako so gledali tržani ta novi prizor! Mnoga ženska je dejala sama pri sebi: Škoda tako lepega človeka! Zaplotnik je mirno stopal pred čuvajema, ozrl se ni ne na desno, ne na levo; a glave tudi ni povešal. Čez nekaj časa zavijejo po cesti v gozd — nekaj otrok je šlo še za njimi —— gošča je bila ob obeh straneh. Ko so tako molče stopali nekaj časa, kar pogleda Zaplotnik zdaj na desno, zdaj na levo v goščo, potem se zdrzne in kakor strela šine na levo v grmovje! Eden žandarjev hitro pomeri za njim in izproži. Zdelo se mu je, da je zadel, ali ko sta planila potem oba za njim, ni bilo od Zaplotnika ne duha ne sluha. Iskala sta ga, kakor išče lovec obstreljene divjačine; steknila sta vse grmovje daleč naokrog, zastonj, Zaplotnik je bil izginil; naposled sta mislila sama, da mora biti ta človek res s samim hudobnim duhom v zvezi. Otroci, ki so videli ta prizor, so prinesli hitro z velikim krikom in vpitjem to novico v trg. == XX. == Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čeda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Bliski so švigali kakor goreče kače po nebu in strašno so razsvetljevali nočno temo. Treskalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Ljudje so trepetali po hišah, križali se in molili, kakor da bi se jim bližal sodnji dan. Živina je tulila po hlevih in zver se je plašna skrivala ter po jazbinah in po grmovju iskala zavetja pred grozno nevihto. Strašno hreščanje in pokanje se je razlegalo po gozdu. Visoka drevesa so se zgibala in skoraj do tal pripogibala svoje vršiče. Vihar jih je šibil in lomil kakor suhe treske. Gorje človeku, kateri se je zakasnil in hodi o tem času po gozdu! Seljan je bil star mož, ali take nevihte ni pomnil. Počival je že v svoji samotni koči poleg gozda. Luč upihne; skoraj strah ga je bilo v postelji, ko je vihar tako grozno razgrajal in mikastil njegovo staro poslopje; bal se je, da bi mu ne odnesel slamnate strehe znad glave. Silil se je mižati, ali ognjeviti bliski so mu siloma odpirali oči. Bogu je priporočil svojo dušo in svojo kočo, obrnil se v steno in kakor otrok potegnil odejo čez glavo. Ko je tako ždel, kar se mu zazdi, da je nekdo potrkal na duri, toda tolaži se: nič ne bo, vihar bije na vrata. Vendar nehotoma posluša; veter je bil nato malo potihnil; v drugič se mu zdi, da nekdo trka; zdaj celo čuje prav razločno človeški glas: „Odprite!" Brž ko je to slišal, vstane brez pomiselka, prižge luč ter gre odpirat; ko bi bil razbojnik, v taki nevihti ga kristijan ne sme pustiti brez zavetja. Toliko da ga ni vihar znak vrgel, ko je odprl vrata. Vse črno, nič ne vidi. „Kdo je?" vpraša. „„Siromak, pomagajte!"" odgovori mu nekdo s slabim glasom. V tem trenutku zabliska in Seljan zagleda pred sabo človeka, ki je ležal na tleh, z glavo na pragu. Hitro ga vzdigne ter ga napol nese, napol vleče v sobo. Slaba luč, ki jo je dajala mala svetilnica na mizi, posveti v strašno bledo obličje. To obličje je bilo Seljanu neznano. Mož je bil ranjen, kri mu je kapala izpod pesti, ki jo je pritiskal na prsi. Seljan ga položi na posteljo in mu začne preiskavati rano. Mož si jo je bil za silo zamašil. Seljan mu jo najprej izpere, potem vzame svojo praznično srajco, jo razporje in z njenimi kosi obveže rano, kakor ve in zna. Vse to se je molče vršilo. Ranjenec je težko sopihal, a ko mu je bila rana zavezana, mu je bilo laže. Govoriti začne dovolj razločno: „Veste, mož, koga ste ponevedoma sprejeli pod svojo streho?" „„Kdo ste, ne vprašam,"" odgovori mu Seljan, „„dovolj mi je, da ste pomoči potrebni."" „Ali ko bi vedeli, kdo sem, težko da bi mi pomagali. Človeka, kakršen sem jaz, ni smeti pod streho jemati. Ali poznate Zaplotnika?" „„Videl ga nisem."" „Poglejte me! Zdaj veste, kdo sem." „„Bodite, kdor hočete; ranjeni ste, in to kakor je videti, hudo. Ali hočete, da naj vam grem po zdravnika in po gospoda, če se upate sami ostati?"" „Pustite, prepozno bi prišla zdravnik in gospod; treba mi ni ne enega ne drugega; jaz sem preskrbljen. Moje grehe in slabosti, upam, da mi Bog tudi tako odpusti. Kesam se jih in pokorim se tudi zanje." „„Torej vsaj ne govorite toliko; mirni bodite, morda je pa vendar še kaj upanja."" „Dobro vem, kako mi je; ali mene ni škoda. Pustite mi to veselje, saj ga bo skoraj konec; vsega konec, izgubljeno življenje! Vi ste videti dober mož, zato rad z vami govorim. Svet je malo prida, rad ga zapustim, prijatelj." „„Ali imate še kako željo?"" „O pač bi še eno imel, ali te mi ne morete izpolniti. Ena sama človeška duša je na svetu, katero sem zares rad imel, tudi ona je mene rada imela, in vendar sem ji prizadel toliko preglavice in bridkosti! Svojo mater bi še rad imel, prosil bi jo, naj mi odpusti! Da moram umreti brez nje, brez njenega odpuščenja, to mi je edino hudo, moja največja pokora. Nato ranjenec malo potihne. Čez nekaj časa zopet izpregovori:: „Prosil bi vas, da mi pojte po mater, ali to ni mogoče, ni mogoče! Po smrti moji pojte k nji; vzemite in izročite ji to; tu je tudi povedano, kje prebiva. Recite ji, da sem umrl skesan in spokorjen in da sem se nje spominjal v svojih zadnjih trenutkih. Tolikokrat bi bil šel rad k nji, pokleknil pred njo in jo prosil, naj mi odpusti, ali ni mi dalo; sram me je bilo. Zdaj je prepozno! —— Čudno, čudno! Pobegniti jim iz ječe, bilo mi je igrača; in vendar ni se mi ljubilo, ali sam ne vem, kako je bilo: ko so me gnali kakor vola v mesnico, prijelo me je nekaj, kar hotel sem in vezi so mi odpale, raztrgane kakor pajčevina, ali snete, sam ne vem. Čudna uganka je človek, prijatelj, čudna uganka, jaz je nisem ugenil. — Zdaj umiram ustreljen kakor zver; do vas sem se priplazil, pljuča so mi zadeta, težko diham, ali skoraj si počijem; kaj je človeku treba dihati! — Še nekaj, prijatelj, poročite Sódniku, da naj bo pameten; Zaplotnika se mu ni treba več bati, tudi ne, ko bi bil še živ: Zaplotnik ni Iškarijot! — Odpustite, prijatelj, da vas nadlegujem, saj ne rad! Še enkrat: ne pozabite moje matere! Dajte mi roko! — Tako, zdaj je dobro! Moja moč je pri kraji. Z Bogom!" Nato se obrne v steno in izdahne. == XXI. == Visoke gore obsevajo prvi žarki jutranjega solnca, njih zlate še poslednji, ko že mrak zagrinja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast lete strele srditega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu grmovju pod njim ni se bati ne strele ne viharja; kar se imenitnega godi v človeškem življenju, vrti se navadno ob imenitnih, visoko stoječih osebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali usodi se včasi vzljubi, da si izvoli za središče nenavadnih dogodjajev čisto navadne, proste ljudi, in zanimivo je opažati njih vedenje v takih slučajih; veseli nas, ako vidimo, da njih moči rasto z njihovo nalogo. Poštenemu drvarju Seljanu se ni bilo v vsem dolgem življenju skupaj zgodilo toliko imenitnega kakor sedaj v dveh treh dnevih; dogodba se mu je vrstila skoraj brez presledka za dogodbo. Zbrati mu je bilo treba vse moči, kar mu jih je bilo v starih možganih, da ni onemogel in omahnil pod silo dogodkov, ki so padali nanj. Preganjani Zaplotnik je ležal mrtev pod njegovo streho. Nočni vihar je bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarja je zlatila jasno nebo. Žeje mladi dan svital skozi okence ter se boril zmagovito z bledo svetlobo brleče luči poleg postelje. Kako čudno bledo je bilo mrličevo obličje v tem dvojnem svitu! Sveča je bila skoraj dogorela, hitro vtakne drugo; pospravi po sobi, kakor je spodobno, kadar je mrlič v hiši. Tisto, kar mu je bil izročil Zaplotnik za svojo mater, vtakne v posteljo pod zglavje. Nato se napoti proti trgu poročit gosposki, kaj se je zgodilo v njegovi hiši. Gredoč se je hotel zglasiti pri Sódnikovih ter potolažiti Andreja, da se mu ni več bati. Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse grlo: „Seljan, Seljan! stoj, za pet krvavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetnice v nebesih pomagajte!" Seljan se obrne proti nji: „Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera?" „„Oj, oj! Tam v Sódnikovem bukovju —šla sem bila gobe brat —— pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! Tam, v Sódnikovem bukovju, pri tisti raztreščeni stari bukvi, leži človek mrtev, krvav, prav dobro sem videla, da je krvav!"" „Kdo je tisti človek?" „„V obraz ga nisem videla, nisem se upala blizu; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale!"" „Pojdi z mano pokazat!" „„Za ves svet ne! Lahko ga najdeš pri tisti stari bukvi, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sami"" „Prav, pa pojdem sam!" reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti trgu. Tesno je bilo Seljanu pri srcu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskati. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mrtvega moža. Ta mož je bil Andrej Sódnik! —— V prsih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, se je bila že strdila; truplo je bilo mrzlo, trdo —— nič pomoči! Kdo je to storil? —— Tako bi bil vprašal vsak drug človek; Seljan je predobro vedel, čigava roka je Andreju Sódniku zasadila nož v srce. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila prva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? Kdo je bil priča njegove smrti? Dvema je bilo znano, kaj ima Sódnik na vesti; eden je zdaj nem za večne čase, drugega ne bo blizu; pobegnil je gotovo o pravem času iz dežele. Kdo je usmrtil Sódnika, to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne mislilo, da so ga razbojniki napali in oplenili? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene krvavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiskavati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico vrže nekoliko v stran, tam naj jo najde kdor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko raztrga, češ, da se je branil. Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža prilomastita skozi grmovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana. „Ali je res, kar Jera pravi?" „„Res je, res, da bi ne bilo tako! Toda tu ni treba javkanja, pomagajta, da ga nesemo domov!"". „Za božje ime, Sódnikov Andrej! —— Kdo ga je?" „„Kdo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tu obleka razparana; tu nič, tu nič; nikjer nič. Sódnikova navada ni bila, da bi hodil brez denarja."" „Torej kak razbojnik!" „„To lahko ugane vsak otrok."" „Kaj je pa to?" pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki. „„Vidiš,, kaj sem dejal?"" pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. „„Tako delajo taki ljudje. Vse prazno! Dobro si zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kadar bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko prisežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov!"" — Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sódnikovemu domu. Ko so bili že blizu hiše, reče Seljan svojima tovarišema: „Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat. Čez nekaj časa ga zopet vzdignita in prinesita!" Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji z žalostnim obrazom ter ji reče: „Žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prežalostno novico. Velika nesreča te je zadela; misli si najhujšo!" „„Andrej!"" vzklikne nesrečna žena. „Zdaj, zdaj ga boš videla!" „„Nič! — Glej, tu je!"" Moža sta bila stopila v vežo z mrtvim gospodarjem. „Nesimo ga gor!" reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi. Neso ga v sobo ter polože na posteljo. Nato moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim poudarkom: „Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti bi se ti bila lahko še večja zgodila, tebi in tvoji hiši! Bog te tolaži, uboga žena! Jaz moram iti, ali skoraj se vrnem." Liza ga je dobro umela. Ko je bila zvedela, da so Zaplotnika ujeli, in ko je bil takoj potem Andrej zapustil hišo, da ni nikomur povedal, kam gre; ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zbujati strašna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je bilo vse jasno! — Okrajni sodnik je bil silno slabe volje, da mu je Zaplotnik tako ubežal. Lahko si je torej misliti njegovo veselje, ko mu sluga naznani, da bi Seljan rad nekaj ž njim govoril o Zaplotniku. Takoj ga pokliče pred se. Ko je bil Seljan vstopil, zasuče svoj stol proti njemu, vtakne pero za uho ter mu reče prijazno: „To je lepo, oče Seljan, da ste se spametovali; kaj nam torej veste povedati o Zaplotniku?" „„Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite."" „Tako? Res? Vi ste ga zasledili? Kje pa je?" „„Pri meni doma."" „Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo?" „„Sam je prišel."" „Ali bo pa še čakal?" „„Nič se ne bojte, gospod; ne gane se vam iz hiše."" „Zdaj pa le hitro!" Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit. Ko Seljan to vidi, ustavi ga rekoč: „Čakajte, gospod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako." „„Kako to pravite?"" „Gospod, mrliča imam v hiši." „„Zaplotnik mrtev?"" „V moji hiši leži, na moji postelji." Nato mu pove vse, kako je bilo. „Tako, tako!" govori gospod sam zase, ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi nekaj časa molče po sobi. Videti je bilo, da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo. „Ne zamerite, gospod, jaz moram iti," reče ter prime za kljuko. Cesarski uradnik ga prestreže rekoč: „Potrpite malo, mož; vse ni še prav jasno. To, kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svojem času potrdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili." „„Tudi prisežem lahko na vsako besedo."" „Do tega časa morate tu ostati." „„Ne zamerite, gospod: meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite."" „Pozneje, pozneje! Prej je še nekaj drugega treba." „„Dovolite torej, gospod, da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kadar vam je volja; kar pošljite pome."" „Ne tako, mož," reče mu gospod krepko in odločno; „ne smete se geniti odtod, dokler se nekaj ne pojasni. Jaz moram ravnati po svoji dolžnosti." V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro ugenil, kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda, rekoč: „Kaj mislite, gospod okrajni sodnik? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil?" „„Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Še vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati. Če imate čisto vest, tem bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže." Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal je vsaj zvedeti, kam meri sodnikov sum: „Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom?" „„Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali, da nam pomagajte iskati Zaplotnika. Vaše vedenje se nam je vsem zdelo jako čudno. Že takrat bi bil človek lahko kaj napačnega mislil. Takrat niste hoteli čisto nič vedeti o tem človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskati ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Zaplotnik svoje pribežališče?"" Seljan je že hotel reči: Ne! Ali ta kratka besedica mu ni hotela iz grla. „Vidite, mož, kaj molčite? Tajiti ne morete, lagati nočete; to vendar še priča, da niste star, trdovraten grešnik. Znani ste bili torej s tem človekom?" „„Gospod, kakor gotovo je Bog v nebesih: jaz nisem bil znan ž njim, nikoli ga nisem videl, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo."" „To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?" „„Moja hiša je na samoči, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod!"" „Vam se tako zdi, drugi sodijo drugače." „„To menda tudi ne bo nič napačnega, da sem ga vzel pod svojo streho, to je bila moja krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti?"" „Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat?" Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče: „Gospod! Lahko bi vam odgovoril, da je bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj zatisne oči, še predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se ne bom, raje rečem, kakor je bilo: Tega nisem mogel. In še to vam rečem: Ko bi se mi še kedaj kaj enakega pripetilo, ravnal bi ravno tako. Jaz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. Če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj!" Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec. Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni sodnik: „Peljite tega moža v zapor!" == XXII. == „Kaj? Seljan? Turška motika! Take druščine bi se pa vendar ne bil nadejal! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan?" S temi besedami je bil Seljan pozdravljen, ko je stopil s sodnim služabnikom v ječo. Maček, okrajni berač in potepuh, ki se je bil ravno tačas tukaj naselil, postaren, bosopet človek, zabuhlega obraza in meglenih oči, je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni zmenil zanj; molče je sedel na klop, ki je bila ob zidu. „Dober dan bi ti rekel," nadaljuje Maček, „ali v to vražjo luknjo ne posije nikdar dan, kakršnega je Bog ustvaril. Kaj molčiš kakor tat, Seljan? Ne bodi vendar tako presneto moški. Le čakaj; samo dva, tri dni bodi tukaj sam, pa boš videl, kako rado se ti bo govorilo; s čelešnikom se boš rad pogovarjal, samo da ti ga imel. Tožilo se ti bo še po meni, le molči! Jutri menim, da me zopet izpuste, ali pojutrišnjem. Kaj sem pa storil? Nalezel sem se ga bil zopet, hvala Bogu, in malo sem ropotal po trgu, kali; saj veš mojo navado, in vteknili so me, kakor že tolikokrat, da se malo ohladim. Kaj boš pa potlej, ko boš sam? Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščanska, da so te poslali k meni? — — Nič odgovora! —— Kaj se tako napenjaš in stokaš, kakor bi korenine pulil? Zdaj ti nič ne pomaga, ljubi moj Seljanko! —— Meni se zdi, da se sramuješ moje druščine; Bog vedi, kateri je na boljem, ti ali jaz? Vidiš, ljubi moj prijatelj; kolikokrat si mi pridigoval, naj se poprimem dela! Ej, prijatelj, kaj imaš zdaj od tvojega dela? Časi je bolje, da človek nič ne dela, vsaj nič hudega ne stori. Mene so samo malo priprli, va se mi hudobni duhovi iz glave izpuhte, ti pa kdo se, kedaj boš zopet drvaril ali pa celo nikdar več ne!" „„Pusti me v miru!"" zavrne Seljan nadležnega človeka in začne zopet premišljevati svoje nevarno stanje. Ali Maček mu ni dal miru s svojim klepetanjem: „Pusta druščina to! Jaz nimam sreče; zakaj me niso samo malo prej sem posadili, da bi bil videl tistega preklicanega Zaplotnika; to ti je bil drugačen mož, duša! Morebiti bi se bil še kaj naučil od njega. Ali — on ven, jaz notri, toliko da se nisva srečala." In zopet čez nekaj časa: „Prej si ti meni dajal dobre svete in nauke, zdaj naj ti jih pa jaz. Veš kaj, prijatelj, ako boš še kedaj travo teptal, pusti sekiro ter vzemi palico v roko; beraški stan najlepši stan; ptič pod nebom ne živi tako brez skrbi kakor berač postopač. Dela nič, davka nič; toča mu ne škodi, če ga ne dojde ravno na polju, in goveje kuge se mu ni bati; in toliko se tudi še zmerom nabere, da je za to ljubo žganjče. Kaj hoče človek več na svetu?" V tem ko je moral poštenjak poslušati tako zasmehovanje iz umazanih postopačevih ust, so se zunaj zbirali črni oblaki nad njegovo glavo. Popoldne je moral Seljan zopet pred okrajnega sodnika. Temno obličje gospodovo ni mu obetalo nič dobrega. „Ali poznate to?" vpraša ga gospod ter mu pokaže nekaj v zamazan papir zavitega. „„Poznam!"" odgovori mirno Seljan. „Ali veste, kje se je to našlo?" „„V moji postelji, v zglavju."" „Kaj je notri?" „„Ne vem."" „Tako? Ne veste? Vidite, to se zopet ne zlaga. Prav nerodno se zagovarjate, Seljan." „„Nerodno ali ne, jaz resnico govorim."" „Kdo je to vtaknil v vašo posteljo?" „„Jaz."" „Ali je vaše?" „„Moje ne!"" „Čigavo je?" Za odgovor mu Seljan vse pove, kakor se je godilo. Nato reče gospod: „To je torej Zaplotnikovo, ali prav za prav: bilo je njegovo?" „„Kakor sem rekel."" „In vi pravite, da vam je to sam izročil?" „„Tako je, kakor sem dejal."" „Čudno je samo to, da so sami stari, ne ponarejeni bankovci notri." „„Kaj je notri, to meni nič mar. Čudno se vam zdi, da je denar dober, meni ne; kaj ga ni mogel prej izmeniti? Svoji materi morda vendar ne bo pošiljal ponarejenega denarja!"" „Čudno je pa vendar, da bi se tak potepuh, tako hudoben človek, tako trdovraten grešnik svoje matere spominjal o svoji zadnji uri." „„Gospod, menda ga ni tako popačenega človeka na svetu, da bi mu ne tlela iskrica blagega čuta na dnu srca; in kedaj bi naj se mu ta iskrica razvnela, če ne o zadnji uri? Čudna ura je zadnja ura, gospod; Bog jo daj srečno nam vsem!"" „To ste prav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?" „„Na to ne morem nič gotovega odgovoriti."" „Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil za zavetje, ki ga je dajal hudodelniku, da je bil ta denar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo —" Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče: „Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponarejalcu potuho dajal in zavetje!" Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ga je le še bolj potrdilo v mnenju, da je Seljan Zaplotnikov deležnik. Za zdaj je bil s svojim preiskavanjem in zaslišavanjem zadovoljen. Slugi veli, da naj moža odvede v ječo. Hitro se je bilo zvedelo po trgu in okolici, kaj se je zgodilo s Seljanom. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi si mislili; vsi so poznali in čislali poštenega drvarja; ali je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako izpremenil, da bi bil v zvezi s tistim Zaplotnikom, ali pa celo, da bi bil Sódnika — — ne, kaj takega vendar ne; morilec Seljan ne more biti! Vsi do malega so upali, da se stvar razjasni in da se Seljan skoraj spozna za nedolžnega. Ali kaj drugi ljudje! Ko je Jerica slišala strašno novico, je bila nekaj časa kakor omamljena. Ko se je zavedela, bila je njena prva jasna misel: v trg k očetu! K njemu mora, naj bo, kar hoče; prosila bo, jokala se in rotila gospoda, da jo pusti pred očeta. Ni ji bilo treba prositi. Po dolgem, temnem hodniku je stopal ravno sluga s svojim jetnikom, da bi ga peljal v ječo, ko jima pride uboga deklica naproti. Ko zagleda svojega očeta, zavpije sirota: „Kaj ste storili, oče!" Seljan jo napol resno, napol žalostno pogleda rekoč: „Kako govoriš, dete! Tvoj oče ni nič hudega storil." „„O saj sem vedela, da ne!"" reče ter se oklene z obema rokama okoli vratu starega moža; „„saj sem vedela, da ste nedočžni, oče; vprašati sem vas hotela samo, česa vas dolže hudobni ljudje, ubogi oče!"" „Bodi mirna, hči," tolaži jo oče. „Zaupaj v Boga kakor jaz; brez njegove volje ne pade vrabec s strehe. On je poslal svojega angela Danielu v levnjaku, on bo branil tudi tvojega očeta. Dopustil je, da se mi godi krivica, on že ve zakaj; o svojem času me bo tudi opravičil. Moli, prosi ga, da mi okrajša čas izkušnje in pokore; vendar zgodi se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, in mirna bodi! Ne sramuj se nikogar, vsakemu smeš prosto pogledati v obraz ter mu reči: Moj oče je nedolžen!" Z olajšanim srcem je zapustila deklica svojega očeta. == XXIII. == Nekaj dni potem sta dva voza drčala po cesti v trg. Drugi, z dvema konjema, bližal se je bolj in bolj prvemu, kateri se mu, dasi je imel samo enega konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti bi se bila vendar še nekaj časa hitala, ko bi jima ne bil prišel precej strm klanec na pot. V klanec ne podi voznik, ako je trezen. In trezen je bil Brezarjev Anton, ki je sedel v prvem vozu, tudi na potu iz mesta, če je bil še tako dobro prodal svoje blago. Ko torej pride do pod klanca, dene vajete iz rok in stopi z voza. V tem trenutku ga je bil drugi voz došel, in mož, ki je sedel na njem, ogovori Antona: „Glej, glej, nikoli bi ne bil verjel, da ima tvoja Liska še toliko ognja v svojih starih udih; in še priganjati je ni treba. Zdaj pa lepo polagoma!" In tudi on stopi z voza ter se bliža Brezarju, rekoč: „Kaj me ne poznaš, da me še ne pogledaš, Anton?" Brezar se res ni bil precej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; da ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilico, naj se vse razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: „Ti, Matija?" „„Matija Sódnik, Andreja Sódnika sin!"" „Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpremenil. Kam pa kam?" „„Čudno vprašanje! Ali povej mi, kaj ti pa je, Anton? Tako si bled, in zdi se mi, kakor da bi se tresel; morda vendar nisi bolan!"" „Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanagloma si mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem koga!" „„Ti si še kakor si bil nekdaj; v šoli si se vselej tresel, kadar te je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali zdaj si mož in mene se vendar ne boš bal?"" Ali Brezar se je res bal svojega starega prijatelja in tovariša, posebno ker ga je videl tako veselega! Vpraša ga, da bi le kaj govoril: „Kako kaj, kako, Matija!" „„Nič napačno, hvala Bogu! Srečo sem imel, veš, Anton!"" „Dolgo te ni bilo, dolgo!" „„Morda je bolje, da me ni bilo; obhodil sem nekaj sveta in ne zastonj! Kako pa doma, Anton?"" „Še precej; mati so zdravi in meni tudi ni nič hudega." „„To me veseli, Anton; ali kako je pri nas doma?"" „Tako, tako!" — — „„Samo to mi povej, ali so vsi zdravi?"" „Zdravi so vsi!" „„Da so le zdravi, drugo me ne skrbi. Veš, Anton, da se mojemu očetu ne godi posebno dobro, da naša hiša ni več trdna, kakor je bila nekdaj, to sem že vedel, ko sem šel z doma. In tudi pozneje sem slišal, da so oče v veliki stiski. Prišel bi jim bil rad precej pomagat in upal sem od dne do dne, da mi bo moči priti; ali opravila so me zadrževala. In pa našemu očetu, veš, tudi ne škodi, če se malo meče, saj veš, kaki so. Bog ve, da sem jim vse iz srca odpustil, kar so mi storili; ali lepo vendar ni bilo, kako so me pognali od hiše. Lepo maščevanje bo to; kako se ga veselim! Poglej, tu le notri je nekaj, da bo za silo in še malo več. Sitnost bo pa vendar; očeta bo treba lepo prositi, da se tako ponižajo in si dajo pomagati. Prav pametno bo treba ravnati ž njimi, če ne, poženo me zopet, kakor so me že."" „Torej srečo si imel, Matija; kdo bi ti je ne privoščil iz srca! V tovarišijo te je vzel tvoj prejšnji gospodar, kakor se govori?" „„Tako je; in menim, da to tudi njemu ni na škodo."" „In svojo edino hčer ti daje za ženo?" „„Tako? Tudi to se govori?"" „Ali ni res?" „„Nekaj res, nekaj ne. To je, da mi jo daje, to je res; ali pri ženitvi je treba dveh, jaz nisem do zdaj sklenil še nič gotovega; saj se tako ne mudi. Pustiva zdaj to! Kaj oče?"" Brezarju se je zazdelo pri teh besedah, da se je kobilici nekaj odpelo; hitro skoči torej popravit. Čez nekaj časa ga Matija dojde. „Gorko je, gorko!" reče mu Brezar ter si briše pot s čela. „„Meni se ne zdi. Ali odgovoril mi še nisi, kako je očetu!"" „Saj sem ti rekel, da so vsi zdravi." „„Anton? zakaj tako čudno poudarjaš, da so vsi zdravi, kaj to pomeni?"" Zdaj se mu Brezar ni mogel izviti; moral je govoriti. „Vprašal si me, ali so vsi zdravi doma; zdravi so vsi, kolikor jih živi, ali —" „„Ali — —!"" Zdaj je Matija obledel. Brezar ga prime za roko, pogleda ga žalostno ter pravi: „Matija, prijatelj moj! Zdaj pokaži, da si mož. — — Velika nesreča je zadela vašo hišo; očeta ne boš več videl — —" „„Oče so mrtvi, ali kaj praviš?"" „V gozdu so bili najdeni, ubiti. —— Razbojniki —" „„Razbojniki? V naših gozdih?"" „In vendar mora biti tako; oropani so bili!" Molče sta stopala prijatelja v goro. To molčanje je hudo delo Brezarju. Da bi samega sebe in svojega prijatelja, ako mogoče, pripravil na druge misli, začne mu pripovedovati o Zaplotniku. Mladi Sódnik ga molče posluša. Naposled si misli Brezar: Ker že govorim, naj mu vse povem. Vedel je sicer, da Matija rad ima Seljanovo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mu torej pove, kaj se je zgodilo Seljanu. V tem sta bila dospela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Brezar sede na svoj voz in požene, da se je kar prašilo za njim. == XXIV. == <center>Snoči pa je slan'ca pala na zelene travnike ...</center> Samo te dve vrstici prelepe narodne pesmi začuj in otožnost ti obsenči radostno dušo. Ali ni pa tudi zares žalosten pogled: mlada narava, katero je v cvetju zamorila strupena slana! Mlado zelenje, ki je bilo sinoči še tako zdravo, krepko in veselo, kako velo, začrnelo visi po drevju, po grmovju; zvončki, jagelci otožno povešajo glavice; ptiči prej tako glasno veseli, letajo zdaj pobiti po vejah, peti se jim noče! Trdega srca mora biti, kogar bi ne ganil ta pogled. Človeku se zdi, kakor da bi kaj takega ne smelo biti; prava mačeha se mu vidi narava, ki skrbi tako za svoje otroke; on sam se čuti tako osamljenega, tako nesrečnega na svetu; in da solnce ravno zdaj tako lepo, tako veselo sije z jasnega neba doli na vso to nesrečo: to je pravo bridko zasmehovanje! Ali če je že to žalostno, kolikanj žalostneje še je videti žalujočo, potrto družino, kateri je nemila smrt vzela gospodarja, očeta! Ženo videti, ki žaluje po možu, otroke, ki zastonj poprašujejo po svojem očetu! Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bila sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bil je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesrečo pogreznila to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila. „Prepozno!" To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina. „Vse vem, mati!" odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazalo materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega, ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli za zmerom iz hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda: Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina. Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar najprej mogoče, prej ni imel miru. Mlademu Sódniku je bilo hipoma vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Seljan po nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč: „Zdravi, mati, skoraj se vrnem." Žena ga pogleda s solznimi očmi: „Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!" „„Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči: za otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mirno živeli."" Nato urno odide. Znance in prijatelje je srečaval na svojem potu k okrajnemu oblastvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede izpregovoril z nikomer. Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori: „Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!" „„Seljana menite, kaj?"" „Da, Seljana, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice." „„Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi."" ,,Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite, gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel." „„Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!"" „Ne tako, gospod dovolite, da smem k njemu v zapor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti. Jaz ga hočem omečiti, gospod, da bo govoril, mora govoriti. Predno preteče pol ure, bo vam vse jasno in Seljan bo prost." Gospod sodnik je majal glavo; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je uradoval. Slednjič mu reče: „Če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim." „„Vpričo vas bi mož ne govoril."" „Ni da bi moral biti ravno jaz, tudi kdo drug bi smel biti z vama; samega vas ne smem pustiti k njemu." „„Če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj poskušal rešiti nedolžnega človeka."" Bridko je govoril te besede; gospodu je bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: „Žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra." Mladi Sódnik še enkrat poskuša: „Gospod, imejte usmiljenje z menoj, saj menda veste, kaj se nam je zgodilo! Ali hočete, da naj obupam, da naj — — Vse bi lahko zdaj storil! Jaz ne morem imeti na vesti krivice, ki se godi temu poštenemu možu; ali jo hočete imeti vi? V svoji oblasti me imate, storite z mano, kar vam drago, ako pride kaj napačnega iz tega. Rekel bi, da vam dajem svojo glavo v zastavo, ali to vem, da ni nič; nate, vzemite to za poroštvo." Rekši položi predenj polno listnico. Uradnik mu jo da nazaj, rekoč: „Ni treba! Jaz vam verujem in zaupam, ali vendar, Matija Sódnik, veliko zaupanje vam hočem izkazati; upam, da se ne bodem motil!" Nato pozvoni slugi. Ko ta pride, veli mu: „Peljite tega moža k Seljanu" —— — Prepočasi je stopal stari sluga mladeniču. Ko slednjič vrata zaškripljejo, ko zagleda Matija starega, drvarja, ki je sedel sključen na klopi, stoji nekaj časa molče, potem mu reče z žalostnim glasom: „Zakaj ste tukaj, oče?" Seljan vstane ter mu gre naproti: „Oče mi praviš, Matija? Takemu človeku oče? Premisli, kako govoriš, Matija!" „„Še enkrat vas prašam: Zakaj ste tukaj, oče?"" „Zakaj sem tukaj? Čudno vprašanje! Vsak otrok, vsaka stara ženica v trgu ve, zakaj je stari Seljan zaprt, in ti bi edini ne vedel? Ali te niso vsi obsuli takoj, ko so te zagledali, in ti pravili, kaj sem storil? Če si hotel samo to vedeti, ni ti bilo treba sem hoditi." „„Oče, jaz se ne menim za to, kaj ljudje govore; tudi ne prašam vas, česa vas dolže. Prašam vas samo, zakaj molčite, zakaj ne govorite resnice!"" „Kaj praviš, Matija? Uganke niso za staro glavo. Zdaj pa jaz tebe nekaj prašam: Ali si bil doma, Matija?" „„Vse vem, vse vem, oče!"" „Kaj torej iščeš tod? Doma ti je dovolj skrbi; pusti me in pojdi, mene ni škoda!" „„Zakaj ste tako trdovratni, zakaj se sami krivega delate?"" „Kdo zlomka ti pa pravi, da se sam krivega delam? Kaj meniš, da sem sam prišel in rekel: Zaprite me, to in to sem storil!" „Četudi tega niste rekli, ali vi molčite, ko vas dolže; lahko bi govorili, eno samo besedo — in oproščeni ste."" „Kakova je tista sama beseda? Ti ne veš, kaj govoriš, mladič!" „„O predobro vem, kaj govorim; težko mi je, ali govoriti moram. Zakaj ne rečete: Jaz nisem bil, ta je bil?"" „Kdo?" „„Naš oče!!"" V tem hipu skoči Seljan proti njemu, kakor da bi mu hotel usta zamašiti z roko. „Kaj govoriš, Človeče!" „„Rečena je strašna beseda!"" Seljan je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel ni, da je mladi Sódnik samo slutil resnico, da je hotel samo potrdila od njega. „In ko bi bilo res, kar praviš, ali tebi pristoji tako govoriti? Ti me siliš, da naj izdam, ovadim tvojega očeta? Lep sin si ti, da ti je tako sveto ime tvojega nesrečnega očeta! Zakaj ne greš sam ter ga ovadiš? Če si že tak, ne sili me, da naj bom tudi jaz!" „„O vi ne veste, kako mi je hudo, da moram tako ravnati; ali drugače ne morem. Pustiti ne smem, da bi vi po nedolžnem trpeli za drugega, bodi si tudi za mojega očeta. Resnica mora na dan!"" „Matija, ker je že tako, govoriva pametno, moško besedo! Poglej me! Kaj meniš, koliko let mi bo še živeti? Kaj me še čaka dobrega na svetu? Trudil sem se in ubijal vse svoje žive dni; zakaj mi ne privoščiš, da si tu odpočijem; kaj mi je hudega tukaj?" „„Ali sramota, sramota!"" „Ej, pusti jih, naj govore, dokler se jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo že molčali. Sramota! Saj ravno zato sem in hočem biti tukaj, da ne bo sramote. Kaj meni sramota? Ali vaša hiša, tvoja mati, ti, brata, sestri — vašega do zdaj čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spoštovani živite in spomnite se včasi starega Seljana, ki ni napačen človek; ali ga pa tudi pozabite! Siliš me, da naj govorim; dobro! Govoril bom torej, četudi ne, kakor ti hočeš; do zdaj sem tajil, zdaj hočem očitno reči, da sem kriv!" „„Ko bi mene ne bilo! Dejte, potem bom pa jaz tudi govoril! Vas ni škoda, pravite; dobro! Ali ste sami? Nimate li žive duše na svetu, za katero ste dolžni skrbeti? Kaj hočete zapustiti svoji hčeri, če ji še nočete ohraniti dobrega imena? Kaj naj počne Jerica, uboga sirota? Zanašate se name; ali kdo vam je porok, da se ne premislim tudi jaz? Težko je možu živeti z ženo, ki ima takega očeta."" Nič odgovora! Globoko zamišljen je stopal Seljan po ječi. Matija je videl, da mu je zadel pravo struno; prigovarjal mu je dalje: „Ne mislite na nas; mi moramo prenašati svojo nesrečo; otroci morajo trpeti za svojega očeta, tako je na svetu! Vendar hočem storiti, kar mi je mogoče: prodati mislim domačijo, zapustiti z vso družino ta kraj ter se naseliti kje daleč odtod, kjer nas živa duša ne pozna. Še prej pa hočem poravnati očetovo krivico, kolikor mi je moči. — Čas poteka, odločite se, oče! Pomislite, da ne govorim sam, z mano vred govori in vas prosi nedolžna sirota: Imejte usmiljenje s svojim otrokom!" „Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti glej!"" Nato mu poda roko. Matija ga zapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stala pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik, kar je bilo potrebno, da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez pomiselka. Ko je bilo to končano, še obrne Matija k uradniku, rekoč: „Gospod! Še nekaj me teži; jaz nisem učen človek, zato ne vem, kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika —— da bi jim bil milostljiv! Jaz sem dolžan storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite s tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi." Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sódnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijazno roko. Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekako olajšana sta bila oba. Matija si je bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. == Konec.== Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogokaj izpremenilo. Sódnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa so tržani govorili o Sódniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasom je potihnila govorica; čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti. Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem; Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbeli tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu! Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mirno kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sódnikovi. Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Bog varuj! Take sreče ni bilo na Seljanovem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zdaj pa zdaj je pač tudi z rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držala v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam! In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni vedela zakaj; voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči. Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo hišo, je takoj uganil, kaj pomeni ta nenavadna prikazen. Jerica mu priskače naproti ter se mu oklene vratu, „pol smeha, pol joka." Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu. „Torej si vendar prišel!" mu reče Seljan vesel, „saj sem dejal, da ne boš tak!" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! Liza se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. Andrejče in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je rastlo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu je pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča. In Nósan? Govorilo se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, kjer je našlo pribežališče že toliko potepuhov, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno. [[Kategorija: Josip Stritar]] [[Kategorija:19. stoletje]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] tc4m3f5jqnj88klvdfjkz5k8hlfd0fy 207277 207276 2022-08-04T20:59:49Z Sandraj88 8626 /* VII. */ wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Sódnikovi | poglavje= | avtor= Josip Stritar | opombe= | dovoljenje= javna last | obdelano=4 | spisano= 1878 | vir= http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-W6HQ0VRJ.pdf (izdaja 1921) }} {{rimska poglavja s piko|24}} == I. == Korenova krčma v Prilesju ni imela kaj posebnega; bila je kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčmar. Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni jih vabil s ceste notri, ni jim nosil vina na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim, s kmetom in gospodom. V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho. In če se je vendar včasi kdo tako izpozabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča – Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri, in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobrodejnem nočnem hladu. Vendar se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je bilo še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena; tudi vozniki se niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so povžili. Koren ni točil „na brado". Saj mu pa tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, ako ga je zdravnik zapisal kakemu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je bila mala sobica polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav in drugi manjši gospodje so se pa tudi sami radi zglašali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Korenovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega samopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo pokušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana – vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekako samo naredilo — in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa — kapljica se blešči kakor čisto zlato, ,,kakor cekin" — potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba je sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasi, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki — bodi ga Bog zahvaljen — so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake besede. Starejši, suh možiček, ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: „Ali si že slišal, Martin? Sódnik gozd prodaje, ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri." „„Komu? pa ne zopet onemu suhopetemu dolgohlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja?"" „Prav tistemu!! Škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani. Še nekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi se zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!" In za tolažbo črnogledi prorok krepko potegne iz kozarca. „„Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar."" „Sódniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa še dva taka." „„Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za Sódnika. On bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lehko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa bi še bel kruh jedel v petek in svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva ni kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da „pri gobcu molze". Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, to mora biti veselje, toliko polja in takega; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njegove njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej, tisto ni nič, na pol kmet, na pol gospod; ne tič, ne miš."" „Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero konj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, „tibo bistahor," to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori." „„To bi še vse nič ne bilo, ali tiste vražje podobice, ki jih mečejo, kjer se snidejo, in za kak denar! In pa tisti dobri prijatelji, ki se mu dobrikajo in ga ružijo; tisti Nósan, ki se ga drži kakor klop kože!"" „In pa tisti sin na Dunaju, kako se ponaša ž njim; moj Valentin tu, moj Valentin tam, pa vsak mesec stotak na Dunaj, koliko pa še vmes! Ne verjamem, da bi bilo kedaj kaj iz njega." „„Mlajšega pa, ki se trudi in ubija doma, nič prav ne more; prekmečki mu je, kali; meni bi bil desetkrat ljubši."" „Kaj praviš, ali ima res že toliko dolga?" „„Govori se, da mu hranilnica v mestu že nič več ne da na zemljišče."" „To bi se že še prenašalo, ali pravijo, da je tudi drugje zadolžen, da ga imajo že oderuhi v pesti." „„Ne verjamem; tako nespameten Sódnik vendar ni. Saj mu tudi ni sile, dokler ima še toliko zemlje, ki jo lahko prodaje. Mene bi ne bilo skrb, naj mi izroči vse, kar ima, premoženje in dolgove, skoraj bi bilo vse v redu."" „Sódnik pa izročiti! Poskusi, pridi mu z dobrim svetom, hitro ti pokaže, odkod si doma." „„Saj veš, to so samo tako besede; beseda ni konj. Kaj bi si tujo glavo belil, dovolj preglavice imam s svojim siromaštvom."" V takih pogovorih sta bila poštenjaka, ko se začujejo krepke stopinje v veži. Vrata se odpro in zaporedoma vstopi petero mož. Brez posebnega pozdravljanja gredo v stransko sobo. Videti je bilo, da Korenova hiša ni bila njih prva postaja. Čez nekaj časa pride Koren sam z vinom za njimi. Bila jih je glasna družba. Drugi so bili kakor so navadno premožni tržani; odlikovala sta se samo prvi in zadnji, vsak po svoje. Prvi je bil srednje velikosti mož, krepak, rejen, širokih pleč, gladkega, rdečega lica, precej trebušen. Ali svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, še nekako ponašal se je ž njo. Oblastno, široko razkoračeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja se komaj sme reči, bila je za gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke škornje, pokrivalo, skratka: vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da je bil videti zadovoljen s svojim stanom, da se ni šiloma delal za gospoda. Na mazincu desne roke je imel, kar tudi ni gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavitna čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glasno in jasno govorilo: Jaz sem jaz, Andrej Sódnik. Poslednji med njimi mu ni bil nikakor podoben: dolg, suh človek, v dve gube se je držal, kakor bi se bal, da bi se ob prečnik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem životu samo toliko, da mu je za silo kosti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi koraki, vendar se ne more reči, da je bila njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, zadej nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kljukast nos, da se mu je skoraj brade dotikal, široka usta, ki so se vedno nekako neprijetno osladno režala: vse to skupaj se ne strinja v moško lepoto. Pa še nekaj. Pravi izkušeni poznavatelji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo „križem gleda", da ji celo daje ne vem kaj čudovito mikavnega. Saj tudi česen —— ne bodi grdo reči —— ni posebno imeniten, sam ob sebi je grozovita jed; vendar nekoliko, prav malo, „za eno misel" tega plebejskega sadeža je nekaterim jedilom prava zabela, tudi na gosposkih mizah. Križem je gledal človek, katerega opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepšala ta napaka. Se prav neprijeten je bil človeku, ki je ž njim govoril, njegov pogled, ker se ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu je kak mešetar, zakotni pisač ali celo potepuh; ta človek je utegnil v svojem življenju že vse biti, morda celo — za silo — pošten. „Bog sam vedi, kaj ima Sódnik s tem Nósanom, da ga vedno vodi s sabo? Meni je ta človek zopern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko so bili možje odšli v sobo. Dasi so bile duri odprte, ni mu bilo treba tiho govoriti, tako glasni so bili novi gosti. „„Jaz se pa ne čudim,"" mu odgovori Martin; „„ta človek ti je za vsako rabo; neumen ni, še prav prebrisan je in prekanjen. Sódnik že ve, zakaj ga ima; tudi za norca, kadar se mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palico, če je treba. Sódnik je nagle jeze, nad njim se lahko znosi, ako nima ravno drugega pri sebi. Dobro življenje ima ta nepridiprav, Sódnik ni skopih rok."" „Saj sem vedel, da ne bo brez tega; že „mečejo" možje, Nósan pa preži. Tega pa vendar ne, da bi ga pustili ž njimi igrati." „„Za kaj bo pa sirota igralo? Ti možje ne igrajo za mačje solze."" „Koren ne vidi rad, da se pri njem igra, ali kaj hoče? S takimi možmi vendar ni, da bi se spri." Moža sta bila s svojo pijačo že skoraj pri kraju; vsak še en požir, pa bi bila odšla v božjem strahu, ko bi ne bil vstopil mlad človek, z bičem v roki, ki ga nasloni v kot. „Glejte, glejte!" pozdravi ga Jernej, „Brezarjev Anton; redka prikazen; odkod pa, odkod?" „„Iz mesta,"" odgovori Anton ter prisede k njima. „„Nekaj pšenice sem bil peljal v mesto; kobilica se mi je malo pohabila na nogi, pa sem moral ustaviti."" „Pa en požir ti tudi ne bo škodil; saj si ga redkokdaj privoščiš, dasi ti ni take sile. Pij, Anton!" „„To bo premalo za oba,"" ugovarja Brezar, vendar vino pokusi, da bi ne žalil moža. Potem mu natoči svojega, ki mu ga je bila deklica prinesla. „Dobra kupčija?" vpraša Martin čez mizo. „„Bo že, bo že."" Rekši natoči tudi njemu. „Ne bom se ga branil, veš, Anton; saj te ne boli, če plačaš en poliček ali dva. Ko bi bili mi tako, saj bi ga tudi. Kaj tebe skrbi? Lepo domačijico si si ustvaril, brata izplačal, mati pa ti tudi ni na potu." „„Ko bi ne imel matere, ne vem, kako bi bilo."" „Prav praviš, dobra gospodinja; kaj bi tisto? Ali vendar veš, Anton, ker smo ravno možje skupaj in dobre volje; mlajše gospodinje ti bo treba v hišo." Lahna rdečica oblije mladega Brezarja pri teh besedah; kdor ga je videl, moral je reči, da je zal mladenič. V zadregi iztoči vse vino svojima tovarišema in pokliče drugega; potem reče, da bi kaj govoril: „Rad bi vedel, katera bi me hotela." „„To je pa zopet tako neka beseda, da ni ne v peto ne v šesto,"" modruje Jernej, ki je hotel pomagati svojemu tovarišu. „„Jaz bi pa rad vedel, katera bi se branila takega moža; raca na vodi!"" „Jaz bi pa vendar tudi vsake ne hotel." „„Moška beseda! Menim, da ne; ti lahko izbiraš."" „Kaj pomaga izbirati? Ko bi jo izbral, ko bi me tudi ona hotela, ako pa oče ne?" „„Kako da ne? Vesel mora biti vsak takega zeta, takega gospodarja; kar počneš, vse se ti posreči; premoženje ti rase in vzhaja kakor kvas na peči. Eden gori, drugi doli, tako je na svetu."" „Jezik za zobmi, kdo te kaj vpraša? ti zgaga suho rebra, kljukasta!" začuje se v tem trenutku iz stranske sobe. Te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom. Družbica v prvi sobi je bila umolknila. Čez nekaj časa izpregovori Jernej potihoma: „Sódnik je videti slabe volje nocoj; gotovo zopet izgublja, in to ni nikomur prijetno, tudi Sódniku ne, četudi je že vajen izgube; zdaj pa vse leti nad ubogega Nósana, kakor da bi bil on kriv." „Zakaj ga pa ima?" pristavi Martin. Brezar je molče, gledal v kozarec, ki ga je hitro vrtil med rokama. Cez nekaj časa pride Sódnik ves razjarjen. Jezno odpre vrata ter zakriči v vežo: „Kaj to? Žive duše ni; vina gori! Strela!" Ko nazaj grede zagleda Brezarja za mizo, obstoji ter se zadere nad njim: „Kaj pa ti tukaj, potepuh?" Brezarju šine kri v obraz, pri tej priči vstane ter ga gleda; prsi so mu nemirne plale; vidno se je boril sam s sabo; slednjič mu mirno in dostojno odgovori: „Jaz nisem potepuh; za svoje denarje smem piti kakor drugi za svoje." „Kaj je to: kakor drugi za svoje! Mi smo možje, ti si berač. Jaz sem Andrej Sódnik, da boš vedel, strela! Če nocoj vse zapravim, komu to kaj mar, strela! Ali to ti pa pravim, dobro si zapomni: naj te še kedaj vidim, da govoriš z mojim dekletom, kosti ti zdrobim, zmeljem te kakor solnčni prah. Dobro si zapomni, kar sem dejal, strela!"" In s težko svojo roko, z debelim prstanom na mazincu udari jezno ob mizo, da vsa posoda od nje zveneč odskoči. Na ta ropot priteče Koren mirit srditega moža. Roko mu položi na ramo, govoreč: „Saj si pameten, Sódnik, miren bodi, pa zlepa mu povej, kar imaš." „„Kaj meniš, da sem pijan, kali?"" huduje se, vendar že nekoliko mirneje, Sódnik. „Kdo te je kedaj pijanega videl? samo malo razvnet si, drugega nič." „„Tako se govori! In ko bi ga tudi malo imel v laseh, komu to mari, saj ga imam za kaj!"" Tudi Jernej in Martin sta se bila ojunačila, ko je bil prišel Koren; tudi ona sta ga mirila, ko že ni bilo več tako treba. Sódnik se skoraj zaničljivo obrne k njima: „Z vama ne govorim. Tu sedita pa pijta; če nimata za kaj, tu je drobiž!" Rekši vzame iz listnice petak ter ga jima vrže na mizo. Nato se obrne zopet k Brezarju, ki je molče sedel: „S tem le človekom govorim; s teboj govorim, mladič; pazi, da se ti kaj ne zgodi. Tiste misli si izbij iz glave, dobro ti svetujem; dokler bo gibal ta le moj, berač ne dobi moje hčere." Mirno, da so se mu vsi čudili, mu odgovori Brezar: „Naj bom berač, kakor vi pravite, dasi nisem še nikogar prosil, tudi vas ne, in Bog daj, da bi mi ne bilo nikoli treba. Toliko vam pa rečem: Anton Brezar se ne vriva nikomur; on ni in ne bo nikoli s kakim dekletom —— onegavil očetu za hrbtom. Čese bo kedaj ženil, snubil bo pri ljudeh, kateri se ga ne sramujejo. — Kaj sem dolžan?"" Plača, kar je imel, ter mirno otide. „Glejte, glejte; to pa še ni bilo tako napačno govorjeno," reče Sódnik, ko je Brezar vrata zapiral, zdaj že do dobrega potolažen. Malo sram ga je bilo, zlasti Korena, da se je bil v pričo njega tako prenaglil; zdaj je bilo zopet vse dobro. Samo Jernej in Martin sta bila nekako v stiski, ne vedoč, kaj bi počela z lepim novim petakom, ki je ležal pred njima. Da bi pila zanj, tega vendar ne, dasi je bila ta misel precej zapeljiva; ali nazaj ga dajati, kako, da bi ne razjezila ponosnega moža? V tej stiski jima pride Koren na pomoč; on vzame denar ter mu ga ponudi, rekoč: „Spravi, spravi, Sódnik; moža že lahko sama plačata, saj nista še tako na zadnjem koncu." „„Ne spravim ga ne; kar sem dal, to ni več moje,"" brani se Sódnik. Pri tej priči pristopi Nósan: „Možje čakajo!" „„Na, pa ti spravi; ti se ga ne boš branil, Noše!"" Nósan se ga res ni branil; zarezi se, kakor cigan belemu kruhu, ter spravi bankovec. Tako se je bilo slednjič vse dobro izšlo. Sódnik je imel poslej več sreče pri igri. Dobre volje je bil in pozno domov grede je okrogle prepeval: Mamca, lepo vas vprašam, oj kje ste vi doma? i. t. d. == II. == Drvarji niso nikoder na glasu, da bi bili posebno olikani in priljudni možje, ne pri nas, ne pri drugih narodih. Vsako opravilo daje človeku, kateri se ž njim navadno peča, neki poseben značaj, njegovemu mišljenju in vedenju, da celo njegovemu obličju. Po svojem opravilu je drvar nekako podoben mesarju, ki tudi ne sluje posebno zaradi svoje rahločutnosti; surovost je naravno zvezana z njegovim stanom. Nekaj surovega, brezčutnega je tudi v drvarjevem stanu, tudi on nekako življenje mori. Ali nima morebiti drevo zares življenja? Poglej lepo visoko, košato bukev: kako krepko se spenja kvišku, kako oblastno razprostira svoje veje in mladike, svojega življenja vesela! In mladi zarod poganja in zeleni veselo pod njo; pod njenim krilom stoje mlade bukvice ter rasto in se razvijajo in kvišku spenjajo po zgledu svoje matere. Ptiči se izpreletavajo po njenem vejevju, v njenem zavetju si stavijo svoja gnezda. List šepeta z listom, ko diha po nji večerni hlad, in ona prijazno pripogiblje svoj vršiček. Ali ko pribuči vihar, kako se zvijajo, stokajo in pokajo njene vejel Ali ni to življenje? Ali glej, ko je še tako krepka, da bi morda lahko živela še sto let in vsako leto rodila nov zarod iz svojega semena, približa se ji logar, udari ji smrtni pečat v mehko kožo in zaznamovana je za smrt. Ne dolgo, in pride mož, grčav kakor ona, s sekiro na rami, ogleduje lepo drevo, ali ne, ker se mu morebiti smili, drvar je trdega srca, preudarja samo, koliko drv bode dalo in njemu koliko truda; nato dene sekiro z rame, pljune si v roke in sekira zapoje — drevesu mrtvaško pesem. Drvar je bil Seljan, s katerim nam je zdaj seznaniti prijaznega bralca; drvar, nič drugega. Imel je sicer malo hišico, kake pol ure od trga, in košček njivice za zelenjavo; ali to ga ni moglo rediti. Sekira mu je kruh služila; v gozdu je prebil največi del svojega življenja, po zimi in po leti. Gozd mu je bil pravi dom, hišico je imel samo za prenočišče. V gozdu nam ga je iskati, če ga hočemo videti. Od daleč že čujemo krepke udarce njegovega orodja; prijetno se razlega in odmeva glas po gozdu od drevesa do drevesa. Glejte ga tam! Stara bukev leži na tleh, kakor je dolga in široka. Spodnje veje so se ji polomile, ko je padala; toliko manj bo truda. S svojim pomagačem jo je bil dopoldne podrl Seljan; zdaj se sam trudi ž njo. Pridno vihti svoje orodje; seka in klesti ji neusmiljeno veje. Dan je gorak, pot mu kaplje s čela; ali to ga malo moti; zdaj pa zdaj si ga obriše z rokavom svoje hodnikove srajce —— golorok mora biti človek pri takem delu! Lep mož ni naš Seljan; nekoliko prekratek je; njegova rast je šla premalo kvišku, zato je videti nekako potlačen; vse je pri njem bolj na široko, tudi obraz; čela se mu malo vidi; krijejo mu ga lasje, ki so kakor dež v pratiki. Drobne, sive oči mu žare pod nenavadno košatimi, gostimi obrvmi. Njegov obraz je suh, koščen, lice upalo, a zdrave rjave barve, kolikor ga ne krije ščetinasta brada. Ali poglejte njegove prsi, kako so široke, krepke, kolo bi smelo iti čez nje. S to pestjo bi medvedu čepino razdrobil, in to obilno stopalo bi lahko namesto kamena kolesu podložil v klancu. Odurno bi bilo to obličje, ko bi po teh širokih ustih ne šinil zdaj pa zdaj neki dobrohoten nasmeh; tedaj pa se človeku vidi, kakor da bi solnčni žar obsijal star parobek. Spodnji konec drevesa je okleščen; prišel mu je že skoraj do srede. Zdaj si sme vendar privoščiti nekoliko počitka. Se enkrat krepko mahne, da veja daleč odleti; potem se nasloni na sekiro, krepko se oddahne ter pogleda na nebo, kako visoko je še solnce. Po njegovi sodbi bi utegnila biti ura pet; morebiti tudi že nekoliko čez. To meroma je tisti čas, ko se sme po božjih in človeških postavah nekoliko odpočiti vsak pošten delavec. O tem času je pač že tudi počival naš oče Adam, ko je zemljo kopal v potu svojega obraza. A ne samo odpočiti se je zdaj čas, tudi založiti je treba kaj in splakniti si suho grlo. Kmet na njivi izpreže svoje vole; plug na njivi pustivši, gre s svojo živaljo na kraj njive v travo; vola se paseta vklenjena; on pa leže, ako mogoče, v senco pod drevo, vzame iz prta kos črnega kruha za malo južino, potem pogleda v vrč, ki sloni ob drevesu; dobro, ako je malo mlačnega vina v njem, če pa tudi ne, gre sam ali pa deklica z vrčem po vodo k bližnjemu studencu. Take misli so hodile tudi poštenemu Seljanu po glavi. Zagozdo črnega kruha je imel, vrč tudi, samo da ni dišal po vinu. Južinal bi bil zdaj tudi on, ko bi se mu ne bilo nekaj posebnega pripetilo. Oziraje se kvišku je bil zagledal dva ptiča, ki sta mu nemirno letala nad glavo, zdaj pa zdaj celo zaganjala se vanj. Mož, ki je bil v gozdu doma, takoj ugane, kaj pomeni to letanje. Ptiča sta ga morebiti že prej obletavala, ali on je bil preveč zamišljen v delo. „To pa ni samo ob sebi," govori s seboj, „pogledati je treba." In mož gre ter ogleduje posekano drevo. Dolgo mu ni bilo treba iskati. Skoraj sredi debla zagleda čisto pravilno okroglo votlino, da bi otročja roka ravno lahko vanjo segla. Mož se veselo zarezi, rekoč: „Saj sem vedel, kaj bode; mlade imata tu notri, mlade. Ali kako bi in kaj bi? To je žaltava stvar! Rad bi vama pomagal, ali s svojo lopato ne morem poseči notri, da bi vama izvlekel ta drobiž, ki tako žalostno čivka. Tu je treba pameti, to ni, da bi se kar tako!" Mož se ne pomišlja dolgo. Sekiro vzame v obe roki, a ne za toporišče, za železo jo prime ter začne previdno vrtati in dolbsti z njo, da bi ne poškodoval kakega mladiča. Ko je bila luknja dovolj prostorna, seže vanjo z roko ter izvleče zaporedoma petero mladih žoln. Skoraj godne so že bile in strašansko so kričale in branile se s kljuni in perotmi. On in ona pa sta še bolj kričala in se mu zaganjala v glavo. Ko jih je imel v roki, začne zopet premišljati: „To bi bilo; ali kaj pa zdaj? Tako ni, da bi jih pustil; prehladno bi jim bilo po noči. Treba bo poiskati kje kake druge luknje. Ali kje?" Luknja se je kmalu našla v stari bukvi, dasi ni bila tako lepo okrogla. „Za silo bo že; zdaj pa mir tu notri in tam gori!" In Seljan spravi mladiče zaporedoma v luknjo. Nato gre k drugemu drevesu, kjer je imel spravljeno svojo obleko, pol hleba prosenega kruha, vrč in svoje kadilo. Iz tega, upamo, je razvidel prijazni bravec, da Seljan, četudi drvar, ni bil hudoben človek. Želimo mu torej, da mu naj dobro tekne kratki počitek in mala južina; pošteno si je zaslužil oboje! Ali star grški pregovor že modro pravi: Mnogo je vmes med ustnami in med čašo v desnici. To je izkusil tudi naš Seljan. Že je bil sedel v mah mah pod drevesom, že je razgrinjal prt, v katerem je imel imel kruh zavit, da bi se ž njim okoristil, okoristil, ko začuti nekoga za hrbtom. Obrne se, da bi videl kdo ga moti v samotnem gozdu. Nadejal se je kakega lovca ali pa kake stare ženske, ki bere gobe po gozdu. Motil se je. Ženska je bila res, ali stara ni bila, tudi gob ni brala, dasi je imela košarico v roki. Mlada je bila in, bogme, lepa tudi. Ko bi jo bil srečal kak pesnik v gozdu, ne rečemo o ravno, da bi se mu bila zdela kaka gorska vila. Lahno je res stopala z drobnimi nožicami, tako da se je komaj mah udiral pod njimi. Ali vilo si moremo misliti samo belo — belo bela obleka! Deklica pa, ki se je bližala Seljanu, ni bila bela ne po licu ne po obleki. Lice ji je bilo nekoliko orjavelo, kar mu pa ni nikakor kazilo lepote; kakor mu se pas ploh ni nikakor kazilo lepote; in oblečena je deklice v tistem bila kakor se sploh deklice nosijo v tistem kraju. Da ji je obleka nekako posebno lepo pristojala, tega ni bila obleka sama; njena zasluga je bila samo to, da se je lepo prijemala lepega lepega životka, kar ni bilo težavno. Deklica je bila tenka čez pas, da bi jo bil Seljan lahko obsegel s pednjem ene roke; ali zategadelj ni bila slabotnega života kakor kaka bledolica mestna gospodičina; krepka in čila je bila in vesela tudi. Radost ji je sijala iz črnih oči. Tako gleda mlada srna iz gošče! Ali si je kaj enakega mislil Seljan, ko je nekoliko časa molče gledal deklico, ne vemo, to pa je gotovo, da ni bil nevesel njenega prihoda. Š bolj na široko so se mu raztezala usta, nego po navadi; znamenje, da je mož vesel. Tudi deklica je bila vidno vesela starega, golorokega drvarja. Prvi izpregovori Seljan: „Jerica, kaj pa ti tod?" Jerica odgovori: „Oče, kaj ne veste, da je danes vaš god?" „„Moj god? Glejte, glejte, moj god! Bo pa že, če ti praviš, da je. To je pa vendar lepo, Jerica, da se spominjaš godu svojega očeta. Jaz nimam časa kaj takega misliti."" „Rada bi bila že zjutraj prišla, ali bilo je toliko opravka pri hiši, da se nisem upala prositi, naj me izpuste malo k vam. Popoldne pa si nisem mogla kaj, prosila sem mater Korenovo in radi so me pustili." „„Kako si me pa našla?"" „Sosedova Katra mi je povedala, da delate tu nekje v gozdu. Slišala sem vas že od daleč, za glasom sem šla in zdaj sem tukaj." „„Sedi, sedi malo semkaj, Jerica, trudna boš; gorko je, in lahko tudi malo prigrizneš z menoj. Vi imate sicer boljšega pri Korenu, ali človek se ne sme preveč razvaditi; Bog ve, ali bo vedno tako."" Predno sede, začne deklica odkrivati košarico, ki jo je bila postavila na tla. „Kaj pa imaš tu notri?" vpraša oče; „jagode so že precej minile, tudi časa nimaš, da bi jih brala." Jagod res ni bilo v košarici; bilo je nekaj drugega, kar je stari Seljan gotovo čislal nad vse jagode, tudi ko bi mu jih bil kdo prinesel o božiču. Jerica mu poda iz košarice kos prijetno dišeče mrzle teletine, pol hlebčka lepega belega kruha in slednjič kar je bilo Seljanu pač najljubše, še polič rumenega vina, ki se je tako zapeljivo lesketalo v solncu. Seljan ni vedel, kam bi se dejal, ne kaj bi rekel od samega veselja; kar samo se mu je smejalo. Slednjič, da bi vendar kaj rekel, pravi, kar morda ni bilo najprimernejše: „To bo pa vendar malo preveč, Jerica, kaj?" „„Nič ne bo preveč ne, oče; le poskusite,"" mu odgovori hčerka. In Seljan poskusi. Ako bi bil sam, začel bi bil brž ko ne svojo južino z vinom. Zdaj pa, ko je bila hčerka pri njem, bil bi morebiti prej vse pojedel, potem še le pil, ko bi ne bila prišla Jerici o pravem času dobra misel. Natoči mu vina v kozarec, ki ga tudi ni bila pozabila, ter mu ga ponudi: „Pijte, oče!" „„Na tvoje zdravje, Jerica!"" Ker je pil mož svoji hčeri na zdravje, menda ni nespodobno, da je izpraznil posodo na en dušek. „To se je prileglo; dobro vino, raca na vodi!" In mož dleskne krepko z ustnicami. „„Mati Korenova so dejali, da je najboljše, kar ga imajo." Dobro vino je Seljanu še le prav jezik razvezalo. „Zdaj mi pa prav po pravici povej, Jerčka, kako se ti godi?" „„Kako se mi godi? Dobro, prav dobro, zakaj bi se mi pa ne, jaz si ne želim nikdar nič boljšega, oče!" „Ali veš, dete, služba je vender le služba, kaj bi tisto, saj sem jo jaz tudi že poskusil; in ženski je še težje." „„Jaz prav rada služim, kaj mi pa je?"" „Da ne stradaš ravno, to že vem; Korenova ni skoporoka in on tudi ne, dobri ljudje so Korenovi, ni da bi jim kaj rekel. Ali pa —— ni morebiti žena malo preostra?" „„Natanko so Korenova mati res, ali to je tudi prav. Vse mora biti storjeno, kakor se spodobi; nerednosti in nesnažnosti ne trpe in tako je prav. Čepa človek stori svojo dolžnost, potem ni boljše žene. Do zdaj mi niso še rekli hude besede in upam, da mi je tudi ne bodo. In celo oče Koren, vi ne veste, kako so dobri! Skoraj za hčer me imajo pri hiši, prav razvajajo me."" „Kdo bi pa tebe rad ne imel? To je že prav, da lepo ravnajo s teboj. Ali nekaj drugega me skrbi, Jerica." „„Kaj, oče?"" „Prešibka si, preslaba za težka dela. Ko bi šlo po moji želji in volji, bi ti nikdar in nikjer ne služila." „„Jaz prešibka, oče? Vsako delo mi je igrača. In kaj pa delam tako težkega? Pospravljati po hiši, krave molsti, ob košnji seno grabiti, kadar je kaj več ljudi, polič vina na mizo prinesti in denar pobirati; kaj bi se to ne zmoglo? In prijetno je tudi. Za druga, težja dela imamo hlapca. Jaz sem prav vesela in zadovoljna; kaj pa vi, oče? Kako se morate vi truditi ves božji dan. Ali le molčite, oče. Počakajte, da bom nekaj časa v službi, zdaj sem še le komaj leto dni; kar bom prislužila, vse bo vaše, oče, da se vam ne bo treba tako ubijati."" „Kaj govoriš, Jerica! Zame ne skrbi; od mladih nog sem vajen dela in krepak sem tudi. Sekira mi je kakor pisarju pero. Kaj bi začel brez dela? Dolgočasil bi se. Saj mi že nedelje noče biti konec. Da ne morem zate več storiti, to me peče." „Ljubi oče, kaj pa hočete še storiti? Kaj me niste dali v mesto, da sem se izučila kakor malokatera hči premožnega kmeta? Kaj nisem za vsako delo?" „„O dokler je še rajnka živela, Bog ji daj dobro! to smo se še gibali. Ona je toliko z delom prislužila, da smo te mogli v mesto dati. Res, lepo si se izučila, vse znaš; zato pa menim, da bi bilo dobro, Jerica, ko bi se s časom poprijela kakega drugega, lažjega dela. Veš, Jerica, ker že tako govoriva, prav rad bi te nekaj vprašal, kar me že dolgo teži. Samo ne vem, kako bi — nočem te žaliti —" „„Govorite, oče, nič se ne bojte!"" „Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal ž njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, ne meni, ne mojemu otroku." „„Kaj menite, oče?"" „Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem tako le sam pri delu, ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti." „„Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči."" „Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam; ali ljudje so včasi nadležni, sitni; prijazna moraš biti z vsakim." „„Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi —— oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se rnu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se ne dotikaj!" „Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet drugače." „„Pa Jerica tudi drugače, vsakemu po svoje. Ondan sem bila enega izplačala; škoda, da vas ni bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče."" „Veš, Jerica, ko bi jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpozabil, kakor da bi se s takim dekletom smelo kar tako — jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem — ali ko bi kaj takega slišal: pri Bogu milost, z uma bi bil, s to le sekiro bi ga — Bog mi grehe odpusti!" Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil. Široko se zareži in pomežika sam sebe vesel. Solnce je bilo še za moža visoko; polič prazen, kruha malo, teletine nič. Deklica vstane, rekoč: „Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!" „„In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Z Bogom, Jerica!"" Deklica odide. Seljan pa zavihti sekiro ter začne obdelavati ubogo bukev, da so iveri in veje kar tako v stran letele. == III. == Sódnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vseh drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva v trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela bolj imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje prav za prav ne more vrstiti med kmečke hiše. Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; z enako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajček, bili so vsi enaki, enako krepki. Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko prileti starka s črvičem v kljunu, prestreže on in to tako dolgo, da je do dobrega nasiten; kadar že več ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse pod se spravi in brez usmiljenja jih gazi — pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je nekako središče; vse ostale so, kakor da bi bile samo prizidane. Taka hiša je bila v trgu, o katerem govorimo, Sódnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in ponosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sódnikova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; cesta je bila narejena ob nji. Ne samo letna številka nad vrati in pa tu pa tam kaka poka v zidovju je pričala o veliki starosti Sódnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več ne zida. Trdno, debelo zidovje, primerno majhna okna, pri tleh z železjem prekrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhinja, iz veže na vsako stran po dve sobi, ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride — to ni kakega siromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pametovalo, prebivali so v nji Sódniki. Skoraj samo ob sebi se ume, da je bil vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil tudi Andrej Sódnik. Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja: hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolarniča, drvarnica, žitnica in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim, pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo. V tem lepem domovju je zdaj gospodaril Andrej Sódnik s svojo ženo Lizo. Imela sta petero otrok: tri sine, dve hčeri. Najstarejši, Valentin, je bil na Dunaju, mlajši, Matija, je že začenjal gospodariti, kolikor mu je oče pustil; starejša hči Ana je pomagala gospodinjiti materi; najmlajša dva, Andrejček in Zalka, nista še pomagala nikomur. Poslov je bilo v taki veliki hiši tudi petero: dva hlapca, dve dekli in pastir. Nenavadno gibanje in kretanje je bilo danes pri Sódnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa ljubega gosta, morebiti pa tudi oboje skupaj. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imela mati in Ana dela čez glavo. Andrejček in Zalka, sitna kakor muhe, sta jima bila povsod na poti, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa tudi iz sladkosnednosti. Zlasti Andrejček je bil silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zavrnila od ognjišča, stikal je po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal. Dolgo mu ni bilo treba iskati; v shrambah Sódnikove matere je bilo mnogokaj, kar se prilega otročjemu grlu. Ko je bil našel posodo z neko posebno dobro sladkarijo, pride mu še sestrica na pomoč. Tiho sta lizala. Ko ju Ana zagleda, je že bila posoda skoraj prazna. To je bilo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari poredneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil spekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s tem kuhinjskim orodjem; parkrati je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli; in vendar ni bilo tako težko; kuhalnica je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sódnikova mati silno nerodna. Vendar se ne more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najlepših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče, kakor je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko opazoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsenčuje to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobna je bila Ana. Taka bode pač ona, ko pride v njena leta, Bog ji daj življenje in zdravje; samo skrb naj ne obsenči nikdar tega cvetočega lica, in tiha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega jasnega očesa, če ne od veselja! Dobra gospodinja bo kedaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga prime za ramo ter ga zasuče proti vratom, rekoč: „Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa tebe ni tudi nič treba; samo za napotje si tukaj, izgubita se oba!" Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne, da bi se ji dal kar tako. Obrne se proti nji, zapreti ji s pestjo; potem vzame sestrico za roko in odide ž njo na dvorišče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednem prepiru. Kjer je le mogel, obrnil je temu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v svoji posebni oblasti. Velikega ni tako rad razdražil, če ni že moralo biti; še prilizoval in dobrikal se mu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi, ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dal bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpeti. Ko pride na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. „Veš kaj, Zalka?" reče svoji sestrici. „Kaj meniš, ko bi ta le dva psa v ta jarem vklenila?" Psa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvorišča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. „Ti ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kako sklatil." Deklica gre res psa odpenjat, Andrejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je izpodletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj deček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: „Le čakaj, ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesta! Zdaj, zdaj bodo tukaj!" Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkorači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih ter se mu pogumno odreže: „Očeta se toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne store!" „„Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne morejo bosega videti?"" „Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, predno oče pridejo, bom že obut." Tako se je končala pravda med hlapcem in sinom. Ali. brez posledka vendar ni bila. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad za našal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče in sin v vednem prepiru. Andrejčku ni šlo nikakor v glavo, zakaj bi ne smel tudi on bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. Prav sovražil je obutalo, iznebil se ga je, kjer je le mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos okrog po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali zdaj se je bilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra misel. „Veš kaj, Zalka?" pravi svoji sestrici, „pojva očetu in Tinetu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj." Nekoliko časa potem sta veselo koračila po cesti, očetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: „Kaj praviš, Drejče, kaj mi prinese Tine z Dunaja? Lani mi je bil prinesel lepo punčiko, prav po gosposko napravljeno, s kakršnimi, je dejal, da se igrajo deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako." „„Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako igrala kakor drugi otroci! To ti je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cesarjeva hči!"" „Kaj meniš, da Tine ni bil nikoli pri cesarjevih na kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik povabijo vselej, kadar je kaka velika pojedina." „„Kaj pa da! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanuje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da bi na Tineta mislil."" „Kaj pa dela cesar?" „„Kaj dela! Denar dela! pomisli, koliko časa je treba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš oče; koliko ga imajo pa še drugi! Kaj misliš, da se denar tako hitro dela? Vinarji, to je še in desetice, ali petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako! Potem se mora pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenujejo vladarja? Kaj veš ti, kaj je to: vladanje!"" Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrejček sam, dasi za dve leti starejši, težko da bi bil prav natanko vedel, kako se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga bila spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. „Ti, ki si tako pameten in vse veš, pa mi povej, zakaj pravijo v molitvi cesarju naš presvetli cesar? Kaj je res tako svetal?" „„Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi pa zlato palico, ki se ji pravi žezlo, in tako vlada!"" Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo vendar nekoliko svitati v Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. „Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako bi dejal?" „„Žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otrok! Kadar je, položi seveda jabolko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada."" To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, še imenitnejše stvari po glavi. „Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?" „„Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen „hlapon"; prav tak je, kakor je na železnici, samo da je manji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!"" V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklice je bilo že malo strah, ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: „Pojdiva domov, Drejče! Bog ve, kedaj pridejo; mati bodo hudi, da sva šla tako daleč sama." Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pridrči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: „Vidiš, tam le so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu, oče so pa Tine." In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, šel je voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: „Oče, Tine, dober večer!" Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: „Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?" Pogumno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: „Mene strah! Do mesta bi šel vam naproti, če ni drugače. Tako si vendar prišel, Tine? Zdaj bo pa veselje!" „„Kako pa doma, vsi zdravi?"" vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. „Vse zdravo!" „„Kaj pa ti, Zalka? Le hitro gori!"" Rekši se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojega brata, pa v zadregi je tudi bila. Ko je bilo vse v redu na vozu, požene oče. Konj zbere svoje zadnje moči, šine kako strela po cesti, po trgu in že stoji pred Sódnikovo hišo. Tu jih je že vse čakalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sódnik vrže vajete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi izpregovori: „Kaj se gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče: „Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!" „„Kaj hočeš?"" odgovori Luka ter gladi z roko potnega konja, „„gospoda je gospoda!"" == IV. == Vsak Človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa naprava. Čese vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik. Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; najvišim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen čez njegovo „jabolko". Tudi „veliki zvon" sv. Roka v Prilesju ne sluje zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda manjšega tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njijin glas po dolini, četudi morebiti ne prav tako, kakor onih slavnih „zagorskih zvonov", ki tako „prelepo pojo" v lepi narodni pesmi. Sv. Rok in njegova cerkvica v Prilesju praznujeta danes svoj god. Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dni prej, ali obhaja se danes, v nedeljo. Cerkev ne more odločiti vsakemu svetniku posebej svojega posebnega zapovedanega praznika, kdaj bi potem ljudje delali? Manjših svetnikov spomin se obhaja prihodnjo nedeljo po pravem godu. Pobožnega bravca prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako ni to vse prav in spodobno razloženo. Pripovedovavcu je treba govoriti o tako raznovrstnih stvareh, da ne more biti v vseh strokovnjak; in tako dolgo je že, kar ni pisatelj te povesti videl sv. Roka v Prilesju! A tega se pa še dobro spominja, kako lep, jasen dan je bil to nedeljo, ko je bil „shod" pri sv. Roku v Prilesju. Pravi shod! Shajali so se ljudje praznično oblečeni od vseh strani iz okolice častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griču. A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi čestilci. Prej ta dan je bil cerkovnik, navadno pošten krojač, cerkvico pridno osnažil, pajčevine po kotih ji potrebil ter jo tudi olepšal, kakor je vedel in znal. Človeku ni moči natanko vedeti, kako je teličku, ki ga izpuste prvič na pašo, ko prestopi prvič za svojo materjo okorni prag zatohlega hleva s svojimi neokretnimi nogami. A to je gotovo, da je vesel, kakor ni še nikoli bil, ko se nov svet odpira njegovim očem, ko poskuša prve poskoke, z repom kvišku, na prostem, zelenem pašniku. Vse mu je novo, vse ga zanima, veseli in ponosen je tudi, ker se zdaj tako pase kakor velika živina, četudi še ne zna tako spretno muliti, zelene trave kakor drugi, kakor modra mati njegova!. Čekaj misli, če se pozneje še spominja tega časa, zdi se mu gotovo ta dan silno imeniten, da najimenitnejši trenutek v življenju; v tem trenutku je takorekoč stopil prvič v življenje, postal je pravi ud vaške čde, in to ni kar si bodi! Tako nekako se godi tudi otroku, ko ga vzemo prvikrat v cerkev; tak imeniten trenutek v njegovem življenju je, ko stopa deček v prvih hlačicah z materjo ali očetom — dečku se pač bolj spodobi, da gre z očetom, deklici z materjo —— prvič k maši. Silno ponosen je, modro se drži in stopa kar najširje more; s konca celo poskuša ustrezati očetovim korakom, kar ga pa hitro utrudi; nazaj grede že dela svoje navadne korake. Ako bi se morebiti kdo spotikal ob to nekoliko nenavadno, izvirno primero, želeli bi mu skoraj za kazen, da naj se spotakne; če si malo nos pobije — samo prehudo ne! — tudi nič ne škodi, naj bode drugekrati bolj previden in pameten! Po tej opazki se vrnimo k otrokom, ki gredo prvič k maši. Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske cerkve, za to imenitno opravilo izvoli navadno dan, ko je shod v njih podružnici. Več dni, da, več tednov prej se začne pripravljanje in poučevanje otrok, kako naj se vedo, da bode spodobno, Bogu in ljudem po volji. Mati zabičuje svojemu sinku, svoji hčerki, kako naj vedno roke „gori drži" in v oltar gleda, kaj delajo gospod. Bog ne daj ozirati se po cerkvi! Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srcu, da se bo ravnal po materinih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči, da včasi posluša, kakor pravijo, samo z enim uše­som; nehotoma mu misli uhajajo v stran,ana posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in „odpustki", kateri ga čakajo, mu rojijo kakor muhe po glavi. Tako je povsod, tako je bilo tudi v Prilesju in v bližnjih vasicah, spadajočih pod svetega Roka. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega, kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Roka. Toda glavna oseba v povesti mladim poslušavcem ni bil sam svetnik, vse njih misli so se vrtile ob njegovem psičku, ki stoji, kakor pravijo, v velikem oltarju s kruhkom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleda! In res je bilo tako. Podobar samouk ga pač ni bil izdelal s kako posebno umetnostjo; nekako lesen je bil, seveda ker je bil iz lesa; malo okoren tudi, glavo je imel nekoliko predebelo, zabuhlo, ali poznalo se je vendar, da je žival pasjega plemena, ne kaka mačka ali morebiti ris! Tudi kruhek je bil dobro narejen; videlo se je, da je iz bele moke; lepo rumenkast je bil, dobro pečen in čez sredo zarezan. Ne smemo se torej čuditi, da je mlada pobožnost ves čas svoje radoglede oči strmeč upirala v ta proizvod krepkega, zdravega realizma! Ta dan je bil Prileščanom najimenitnejši v letu. Svojega posebnega v pratiki zaznamovanega sejma niso imeli, kakor sosednji tržani, ne za živino ne za blago; svetega Roka praznik jim je bil tudi za semanji dan. Veliki trgovci pač niso obiskovali tega sejma, a manjši prodajavci, ki nosijo svoje blago oprtiv od hiše do hiše, so imeli tu svoje bivališče. Vsega je bilo na izbiro, česar si more želeti preprosto kmečko srce, moško, žensko in otročje: usnja, sukna, klobukov, blaga ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragocenosti, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za „odpustke", prav po ceni; otročje oko se ni moglo nagledati raznovrstnih igrač, katere so bile tu razložene; vozovi, konji, noži, piščalke, vse se je dobivalo, samo da oče ali mati niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovolj. Kdo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni zastopnik izvirno-domače, prave slovenske obrtnije, ti neutrudni „nositelj" —— ne morebiti kake „ideje" —— a dobrega ilovega in lesenega blaga; ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske poštene gospodinje! Mnogo prepira je med vama, ti hvališ, ona graja, ti prigovarjaš, ona se brani; tako daleč sta si narazen, človek bi mislil, da nikdar ne prideta skupaj; a slednjič se vendar pogodita, kup je gotov in oba sta zadovoljna — na tihem. Največ pa je pri tem prepiru trpel ubogi lonec, za katerega sta se pogajala, zdaj si ga ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je trden, kako lep glas ima; zdaj ga je zopet ona poskušavala ravno tako, samo malo menj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje umetne roke res dobro, trpežno blago! Pozdravi te Bog, ti ponos kranjske dežele, pošteni Ribničan! Vse te pozna, vse se ti posmehuje; kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico; natvezajo in nakladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim suhim blagom po svetu; neumnega, smešnega se delaš sam, ljudem na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago: lonce, sklede, latvice, čase, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši. Malo pravih slovenskih rodoljubov, da niso v otročjih letih zajemali s tvojo žlico iz tvoje sklede! Bodi mi zdrav ti in tvoj zvesti tovariš, suhorebri konjiček. —Kdo ga ne pozna tega tvojega konjička? Lep res ni, ne mlad ne gladke kože, „da bi se muha na njem raz česnila"; plaši se ne, razpetega dežnika se ne boji, ne otročjega krika; zato pa je neutruden, potrpežljiv, z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejen, a korenjak in poštenjak si od nog do glave! Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko posebno slovesno dostojnostjo, začne se živo gibanje in kupčevanje na prostoru pod cerkvico, kjer je bil tudi Ribničan razložil svoje blago, konjiček pa se je pasel po travi. Množica se počasi razdeli v posamezne gruče. Znanke stikajo glave ter si tožijo svoje križe in težave; potem se razhajajo nakupovat. Možje si tlačijo in prižigajo pipe; pogovarjajo se in modrujejo o vojski, o letini in davkih, o raznih občinskih zadevah; mladeniči ogledujejo in presojajo dekleta, ki stoje skonca ločene od njih; a sčasoma se nekako samo naredi, da se sovražni stranki približata, združita in pomešata. Treba je samo, da eden, najpogumnejši začne, potem gre vse samo. A vse to se ne vrši, da bi ne bilo nekega reda. Razločiti je lahko, da skupaj stoje in se pomenkujejo po dva, mladenič z deklico; to je menda bilo od nekdaj tako in bi tudi utegnilo ostati tako. On izkuša zvedeti od nje, kaj bi rada, da naj ji kupi „za semenj", kar ni tako težko, kakor bi si morda kdo mislil. In potem gresta od prodajavca do prodajavca, dokler najdeta, česar jima treba. Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako majhen ni. Tudi on ima svoje želje in potrebe, ali sam svoj še ni, da bi imel svojo mošnjo, kakor jo ima starši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta je treba prositi, da se omeč in mu da nekaj drobiža, drugo si že sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne piščalke in trobentice, tam ena, tam druga in tretja in čez malo časa se vname taka godba, da bi si človek mašil ušesa. Zdaj je še le pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti še neki poseben stan, brez katerega si človek ne more misliti pravega shoda. To so stvari božje, katere ne sejejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo pa bolj zlahka nego kmet gospodar, ki si prideljuje skopi živež s svojo družino v potu svojega obraz. Berači in beračice prihajajo na shod od daleč naokrog, svojo desetino pobirat. Privoščimo jim jo iz srca obilo in obrnimo se k imenitnejšim gostom. Sódnik stoji tam pred cerkvenimi vrati s svojim Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sódnikovi so se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sódnik sam, na drugem Matija, Ana, Andrejček in Zalka; za voznika sta bila zdaj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za prav na južino, kakor se pravi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo „z veliko žlico". Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili prišli na shod, „v gostje". Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, človek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prilesju svoje goste. Ali takega Prileščana ni bilo, da bi se bil predrznil Sódnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Sódnik s Korenom, Valentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sódnik povabil na kosilo. Druga Sódnikova družina je pozneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako so gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopal na strani duhovnega gospoda! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega mesta. Kako okusno je bil napravljen! Vaški krojač je radovedno ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti? Čevljar se je čudil njegovemu elegantnemu obutalu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako se na Dunaju dela! Valentin se ni menil ne za krojača, ne za čevljarja; ali kar se tiče deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj nekako predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, z vsega vedenja se mu je bralo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodičen, razvajen sem; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je celo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta in duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev. Tudi Brezarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu je, da se je vendar sešel s Sódnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu. Govoriti ni mogel ž njo, a vendar ji je nekaj v roko stisnil, nihče ni videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže in moral je ž njim. Da ni bilo brez Nósana, to se umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljan je bil danes za deset let mlajši videti, tako se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danes je moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, ni mu tudi bilo treba stradati, samo da je imel kaj cesarske podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; in prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vse veselo in dobre volje v Prilesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenje se je začelo še le popoldne, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mladega sveta je ostalo dovolj in vedno ga je še prihajalo od vseh strani. Trije godci so neutrudno godli pod lipo, same vesele, same okrogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mladeniči so sukali dekleta in s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino se je cedilo po okornih, neuglajenih mizah, da je bilo greh. Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato;. potem se pa ojunači, približa se mizi ter ponižno prosi, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katere je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. Po poldanski službi boži odide Sódnikova družina razen Sódnika samega in Valentina. Njima se je pričelo še le zdaj pravo veselje. Zvečer je imel Koren hišo vso polno ljudi; celo veliko družinsko sobo je moral izprazniti za ta večer. Gospode iz trga ni bilo nocoj; prav so čutili, da je tak dan tu kmet gospod. V mali gosposki sobici so bili zbrani sami kmečki veljaki. Sódnik jim je bil za starejšino. Tak večer ne more biti brez godbe. Ko se je bilo stemnilo, so prišli godci v Korenovo hišo. Kjer so godci in mladi ljudje, tam je tudi ples. Koren sicer ni bil prijatelj takim hrupnim veselicam, ali nocoj ni moglo biti vse po njegovi glavi. Jerica je imela dela čez glavo; kakor postrv se je sukala in švigala med veselimi gosti. Dobre volje je bila in z vsakim prijazna. Njen oče je sedel v prvi sobi za mizo med svojimi znanci. Obličje se mu je žrilo od samega veselja, nekoliko pač tudi od dobre Korenove kapljice, ki jo je mož slastno srkal; tak večer je samo eden v letu! Tu morebiti kdo poreče: Kaj bi ne, saj ni njega bolelo! Ali to ni tako. Res bi ga bil lahko zastonj pil, kolikor bi hotel; Koren bi mu ga bil z veseljem dajal, ali tega mož nikakor ni hotel; tudi drvar ima svoj ponos, in tako je prav. Seljan je hotel biti kakor drugi gosti. Moško je torej sedel med svojimi tovariši, pa veselo in ponosno je gledal svojo hčerko, ki se je sukala tako urno, tako brhko. Dokler ni bilo še toliko ljudi, prisela je večkrat k svojemu očetu, da sta se malo pogovorila, pogovorila, celo vina iz njegovega kozarca se je zdaj pa pa zdaj nekoliko z ustnami doteknila. Zdaj je bil mož zadovoljen, da ga je pogledala, kadar je mogla. In tako so švigali prijazni pogledi semtertja so švigali prijazni pogledi semtertja med njima, kakor med dvema, ki se rada imata. „Kar je res, to je res, Seljan," nagovori sosed na desni strani srečnega očeta. „Kolikor jih je tukaj, take ni, kakor je tvoja Jerica, To ti je tako nekako gosposko in vendar zopet ne gosposko; sam ne vem, kako bi dejal." „„Res, prava igračica je to tvoje Jerišče,"" pristavi mož na levi strani. „Kako praviš, igračica?" zahudi se razžaljen oče nad njim. „Veš, Zabukovec, take mi ne smeš govoriti, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Z mojo hčerjo ni da bi se igralo; ne svetoval bi nikomur, da naj poskusi." „„Nu, nu, kaj bi se precej tako togotil, Seljan!"" teši ga mož, „„saj ne mislim tako. To je samo tako beseda —"" „„Nič moška beseda,"" ga zavrne Seljan. „„Govorimo, kakor možje govore, kaj ni res, Mejač?"" „Prav praviš, Seljan, govorimo kakor možje. Jaz pravim tako: Srečen, kdor jo dobi za ženo. Samo da ne bo hotela vsakega, kdor bi jo rad." „„Jerica je pametna, kakor stori, tako bo prav."" Nato mu pošepeta Mejač na uho, da bi ne slišali drugi: „Sódnikov Matija —— saj veš, da jo ima rad — to bi ne bil napačen ženin; samo z očetom bo križ." „„Tisto bo, kakor bo volja božja,"" mu odgovori Seljan precej glasno. „„Vrivala se pa moja hči ne bo nikomur v hišo."" Mož bi bil morebiti še govoril; ali videl je nekaj, kar mu je ustavilo govorico. Tudi Valentin je bil takoj razvidel, da je Seljanova Jerica —— on je menil, da je navadna natakarica —— med vsemi dekleti najlepša. Vajen lahkih zmag, nekoliko tudi že vinjen, jo prestreže, prime jo čez pas, naj se enkrat zasuče ž njim. To ni bilo samo ob sebi še nič nespodobnega; ali Jerica res ni imela časa. Brani se mu torej, da ne utegne. Toda Valentin se ne da tako zlahka odpraviti. On da, ona da ne! Slednjič ko vidi mladi gospod, da se deklica ne da pregovoriti, jo hoče sloma objeti in poljubiti. Deklica se brani. Seljan je nekoliko časa srdito gledal ta boj, ko pa vidi, da se ga Jerica ne more iznebiti, plane razjarjen izza mize: „Gospodič, pustite dekle, to je moja hči!" Osupel ga gleda Valentin, držeč dekle za roko. „„Vaša hči, kaj potem? Saj vam je nočem snesti, dotekniti se je pa vendar smem, saj kraljeva hči vendar ni, kali!"" In Valentin jo poskuša zopet objeti. „Jaz pa pravim: V stran roko!" zakriči mož nad njim. In kakor z železnimi kleščami mu prime in stisne roko, s katero je držal dekleta. Jerica je bila prosta, stopi za očeta, bala se je zanj. Valentin se trese od jeze in sramote. Na to kričanje priskočijo možje mirit. Koren prigovarja Seljanu, naj bode miren; Sódnik pa stopi svojemu sinu na stran, Seljanu nasproti. To je Valentina še bolj razdražilo; sram ga je bilo, da mu je prišel oče na pomoč, kakor da bi se ne mogel sam ubraniti starega moža. Premoški je bil, da bi sedaj odjenjal, zlasti ker je bilo toliko prič. Srdito zamahne nanj. A pri tej priči ga prestreže Koren. Sódnik se ni genil; čutil je, da bi sinu ne bila na čast očetova pomoč, vsaj dokler ni velike sile. Seljan je mirno stal. „Pusti ga, pusti, Koren," roga se mož, „naj poskusi; rad bi zvedel mladič, kaka je Seljanova pest. Naj udari, on dvakrat, trikrat, potem pa jaz enkrat, samo enkrat, pa bo mir, možje!" Valentin se bori s Korenom, kateremu zdaj oče sam prigovarja, naj ga izpusti, da usta zamaši drvarju. Ali Koren je vedel, kaj dela, kaj bi bilo, ko bi odjenjal. On je poznal Seljana. Sódnik je to menda sam izprevidel, bil je torej v hudi zadreg; časti se ni bilo nadejati njegovemu sinu, ne njemu z nobene strani. Kdo ve, kako bi se bila stvar končala, ko bi ne bil pri tej priči primahal Nósan s svojimi dolgimi rokami na bojišče. „Po žandarje, po žandarje! Kje so žandarji?" kriči kakor ptič v precepcu. In po vsej sili rine skozi množico, da bi šel po stražo. Lahko bi jo bil našel, daleč bi mu je ne bilo treba iskati. Kjer je semenj ali shod, tam so gotovo tudi žandarji blizu. To so vsi dobro vedeli, ali take pomoči si ni želel nobeden; tako z uma vendar niso še bili. Neprijetno ime „žandar" jih je vse nekako streznilo, kakor da bi jih bil z vodo polil. Koren izpusti Valentina in gre mirit Nósana, naj bo pameten, tu ni treba žandarjev. Jerica prosi svojega očeta, naj sede mirno za mizo. On se ne brani. „Če pa ti praviš, pa naj bo, pa sedem; mirno bom sedel, samo tebe naj nihče ne nadleguje." In mož sede za mizo. Ta konec ni bil posebno časten za Valentina; ali kaj je hotel? Oče ga prime za roko ter ga odvede v stransko sobo, rekoč: „Pameten bodi, kaj se boš s tako muho pijano!" Dobro, da zadnjih besed Seljan ni slišal; v pogovoru je bil z Jerico; prosila ga je, naj gre domov, da bi ne bilo zopet kakega prepira. In tako je storil. == V. == Lepe počitnice je imel Valentin; veselica se mu je vrstila za veselico, vsak dan mu je bil praznik. Z veseljem so ga sprejemali, kamor je prišel; kjer je bil on v društvu, tam je bilo življenje. Zlasti vesela ga je bila uradna gospoda, možje, žene in dekleta. Uradnik na kmetih! Človek bi si skoraj ne mogel želeti lepšega življenja. Čislan povsod, vse se mu klanja in tudi rado ga ima, ako ni od sile napačen, osoren človek, ako zna le kolikaj občevati z ljudmi. Treba mu ni, da bi se poniževal, prilizoval; takega vedenja kmet ne spoštuje, še celo sumno mu je; vsak po svojem stanu! Kako lahko si je pridobiti spoštovanje, zaupanje, ljubezen našega kmeta! Kako z malim je zadovoljen, kako hvaležen, ako le vidi, da ga gospod ne zaničuje, da ga ima le nekoliko rad! Zares lepo je življenje uradnikovo na kmetih. Končavši svoje uradne posle je prost, sam svoj gospod, kakor malokdo. Ves svet je njegov, obrne se, kamor hoče. Ako hrepeni po zelenju, ni mu treba se vozariti po celo uro in požirati prahu, da se odtegne mestnemu hrupu in soparnemu zraku, ki mu sapo zapira, da najde miren kotiček, kjer se odpočije. Svoj vrt ima lahko, samo da ga veseli; motiko vzame lahko v roko in koplje, da si ude okrepča, da se prijetno utrudi, izpoti; kako mu potem diši prosta večerja! Gozd ima blizu, tekočo vodo; vzame puško, če ga je volja, ter pohaja po gozdu; ni da bi moral ravno uboge zajce plašiti in pobijati; če je dobrosrčen, pusti zajce, pa lešnike bere; puška na rami mu je samo zastran lepšega, da se mu ne čudijo ljudje: Kaj pa ta mož tako sam po gozdu iztika, ne vedi pokaj! Kaj pa še celo, ako ga veseli rastlinstvo, živalstvo, ako rad zbira cvetice, lovi metulje! Kje bi imel tako priložnost temu lepemu, nedolžnemu veselju? Prijetno družbo ima zvečer pri vinu s svojimi vrstniki, in zakaj bi včasi ne sedel tudi med kmete! Tu sme govoriti, kar se mu ljubi, peti na glas, tudi domov grede; ni se mu treba bati nadležne ponočne straže, ki nima rada veselih, glasnih ljudi. Napravijo se družni izhodi; zdaj je tega god, zdaj tega; sejmovi so, cerkveni shodi, ženitovanja, nove maše. Zdaj pojdemo obiskat onega gospoda župnika tam na samoči; mož bode vesel, da vidi zopet gosposko suknjo. Tja se pojde peš, nazaj se bodemo veselo drdrali pozno po noči, v mesečini na župnikovem vozu. In tako življenje bi ne bilo prijetno! Na deželi je pravo življenje, v mestih se životari. Tako govori človek, kateri je na mesto privezan; drugače sodi gospoda na kmetih. Poprašujmo, kako malo jih najdemo, da so zadovoljni s svojim stanom; da se jim njih življenje zdi tako lepo, kakor si ga misli mestni prebivalec! Ti blagruješ nje, oni tebe; nasitili, naveličali so se vsega, po čemer ti tako hrepeniš. Kako čudno, nestanovitno, vedno nezadovoljno je človeško srce! Človek išče sreče vedno drugod, kako bi jo mogel najti! Ti meščan hrepeniš po čistem zraku, po zelenju, po miru in tihoti; petje ptiča na veji, pastirja na paši je tebi pravi užitek; tvoj vrstnik, ki ga je usoda zanesla med „trde kmete", sanja o sijajnih mestnih ulicah, o lepo opravljenem svetu, ki se sprehaja po njih; o glediščih, besedah, plesih, o raznih zabavah, ki jih je najti samo velikem mestu. Če pa že moška gospoda na kmetih ne zna ceniti svoje sreče, kaj naj pa še le rečemo o ženski, o gospeh in gospicah? Skoraj vsaka se sama sebi smili, nezadovoljna je, nesrečno se čuti skoraj vsaka; zdi se ji, da je kakor kaka zakleta kraljičina v pripovedki; žarna vrtnica v puščavi, kjer je nihče ne vidi, kjer se nihče ne čudi njeni lepoti, njenim izbornim lastnostim. Kako bi pa moglo biti drugače? Gospod okrajni sodnik, pristav, davkar se je ženil v mestu — kaj bi s kmetico, ko bi bila še tako lepa in tudi premožna! — izbral si je deklico, gospico, čedno, morebiti celo lepo — vsaj njemu se zdi lepa — učila se je nemško govoriti, morda celo malo francosko; oblačiti se, vesti se zna in kretati v družbi, na plesu; romane bere, podobe ogleduje v „Bazarju"; prijateljicam piše pisma, ki jih mali ne sme brati; zdaj malo pošiva, potem se dolgočasi, zdeha se ji. Čuj, vojaška godba na ulicah, hitro k oknu! Izprehodi, obiski, klepetanje in obiranje pri kavi, zvečer gledišče, tako se ji dan konča. In jutri zopet tako! Lepa je, izobražena, nekaj ima, gospodinjiti zna tudi za silo — pa bi je ne bil vesel vsak uradnik! Ali, gorje, treba je z možem na kmete, v dolgočasno vas, v skromen trg. Sirota! Kje so tu veselice, družbe, gledišča, plesi, „besede"; kdo naj tu zavistno ogleduje novo krilo, klobuk iz mesta? Kaj ve kmetica, kaj je lepo, moderno? Vesela mora biti, če najde kako vrstnico, tovarišico; ali izbire ni in premembe. Lahko si je torej misliti, kako vesela je bila gospoda v trgu vselej, kadar je prišel Sódnikov Valentin na počitnice iz velikega mesta. Oženjeni so bili trije, okrajni sodnik sam, davkar in pristav. Davkar je imel dve čedni hčeri; eni je bilo že čas iskati moža, in mlajša bi se ga tudi ne bila branila. Gospa davkarica je bila dobra mati; in Valentin je bil ves tak, kakršnega si želi mati, ki ima hčer dozorelo. Čez kaki dve leti bode imel svojo dobro službo, in toliko časa Olga še lahko čaka. Res je malo na lahko stran ta Valentin, ali mlad je še in mlademu človeku se mnogokaj odpusti. Vse kaže, da bode kedaj dober mož in Olga ga bode tudi znala v Istrah prijeti, ako treba, zlepa seveda, z ženskim orožjem. Da je bogatega, veljavnega očeta sin, to tudi še nikomur ni škodilo. Olga je tudi lahko vesela takega ženina; zal mladenič je, ljubezniv, pameten, izobražen. To je Olga že sama zapazila, kakor kaže; tudi on jo rad vidi, mati ima ostro oko. In ako bi se tudi morebiti pozneje premislil ter si izvolil Ireno, to bi tudi ne bila tako velika nesreča. Olga ali Irena, ona ima obe enako rada, ena ga mora dobiti, samo previdnosti je treba, in te je imela dovolj gospa davkarica. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Valentin malo doma. Na kosilu je bil zdaj pri okrajnem sodniku, zdaj ga je povabil gospod pristav, največkrat pa davkar, ali pravzaprav davkarica, ki je bila gospodinja in gospodar v hiši. Zvečer je bil navadno v gostilni z gospodi, včasi je bil tudi oče ž njimi. Očetje so radi skoporoki, vsaj sinom se tako zdi; nerad jim gre denar iz roke, zlasti za stvari, katere se jim ne zde tako potrebne kakor sinom. In takih stvari je mnogo: kaj je treba sinu že kaditi, v gostilno zahajati, kaj treba tako drage suknje? Sódnik ni bil tak. Valentinu ni bilo treba dolgo prositi in moledovati, kadar je hotel denarja. Sódnik je rad imel, da je bil njegov sin lepo oblečen, da si je kaj privoščil, da je dajal za vino v veseli družbi. Večkrat ga je sam vprašal, ali ima še denarja; Bog ne daj, da bi kdo zanj plačeval. Sódniki niso imeli nikoli te navade. Konec takega pogovora je bil navadno, da mu je ponudil petak, desetak za vino, za cigare, rekoč: „Človek mora živeti po svojem stanu; kdor zahaja med gospodo, ni da bi zaostajal za njo; ti moraš, kakor vidiš druge. Če kade drage cigare, ni da bi ti kadil navadne." Ali ni veselje imeti takega očeta? Nocoj je bil Valentin pri davkarjevih povabljen „na zajca". Gospod davkar ni bil posebno bistra glava, a svojo službo je zvesto opravljal v pisarni. Ko so bile neukretne številke vgnane in v red spravljene, je bil mož prost kakor mlado žrebe na paši. Za hišo mu je žena skrbela, sam bi ne bil mogel tako. Kar je ona ukrenila, bilo je dobro; naprej ji je bil dal, enkrat za vselej, svoje privoljenje in odobrenje za vse njene naredbe. Srečen mož je bil ta davkar in žena je bila tudi zadovoljna; v lepi zakonski složnosti sta živela. Prepira ni bilo med njima; za prepir je treba dveh, in davkar je bil miroljuben mož. Če je hotela žena kedaj dušek dati svoji hudomušnosti — najboljša žena ima svoje slabosti, svoja nesrečna trenotja — morala si je koga drugega iskati; možu se ni ljubilo, da bi ji ustrezal, da bi jo samo poslušal. Kadar so se začeli temni oblaki zbirati na zakonskem nebesu, vzel je mirno puško čez ramo ter krenil proti gozdu. Dober lovec je bil, skoraj vselej se je vrnil na večer z zajcem, ki ga je prosto v roki nesel po trgu, da so ga lahko vsi videli —— torbe ni nosil. Dober pomočnik pri tem mu je bil dolgopeti Nósan; med raznovrstnimi svojimi opravili je imel tudi to, da je vedel za vsakega zajca po okolici, kje leži, kam se hodi past, kje in kedaj ga je najlaže zalesti. Slehrno jutro je hodil poročat davkarju o stanju divjačine, katero je imel vso prešteto, kakor pastir ovce. On sam ni nosil puške; ljudje so dejali, da je tudi ne potrebuje, da s svojimi dolgimi nogami lahko zajca doteče in z roko ujame za ušesa ali za bedro. Govorilo se je, da se je že mnogokrat tako pregrešil zoper lovsko pravico; a dokazati mu niso mogli. Lahko je torej davkar ustregel svoji ženi, kolikorkrat je želela zajca na mizo. In to željo, njemu povelje, mu je izrekla večkrat. Bila je na glasu daleč okoli, da zna zajca napraviti, kakor nobena druga. Kdo bi ne želel, da poleg njenih drugih lepih lastnosti preide tudi ta na njeni hčeri, ali vsaj na njo, ki je namenjena Valentinu, da bi še večkrat v svojem življenju tako dobro večerjal kakor nocoj! Zajec, kakor ga je bila napravila gospa davkarica, je bil pravo središče mali družbi; okoli njega se je sukal s konca ves pogovor. „To je pa res, gospa," prikloni se Valentin gospodinji, „takega zajca nisem jedel na Dunaju, in vendar smem reči, da poznam tam boljše gostilne. Ali ne samo v gostilnah, tudi v družinah ne znajo napraviti zajca." Take pohvale je bila že vajena gospa davkarica, vendar jo je vedno rada slišala, zlasti iz Valentinovih ust; prijazno mu odgovori: „Težko je ustreči takim gospodom, ki so vsega dobrega vajeni; posebno pa tu na kmetih, kjer ni vsega dobiti, česar bi bilo treba. Človek bi že vedel in znal kako, ali kaj, ker ni! Potrpljenja je treba, pomisliti je treba, da smo na kmetih. Veseli nas, da vam vsaj ena jed diši, kakor pravite. Najboljša pohvala gospodinji, kuharici je, ako gost rad in mnogo je. Še ta le košček, gospod Sódnik!" Valentinu ni nič pomagalo, da se je branil; rad ali nerad, moral se je spraviti nad kos, ki mu ga je bila žena z vilicami položila na krožnik. Gospoda davkarja ni bilo treba siliti; zadovoljen in vesel je mirno použival slastno jed, katere mu je bila naklonila Nósanova dolgopetost in lastna puška, a tako okusno pripravila dobra žena. V pogovore se mož ni rad vtikal, a zalival je tem pridneje. Olgi niso bili po volji taki podli pogovori o pečenem zajcu; ali pa je samo iskala prilike, udeleževati se pogovora. Nekako zaničljivo se nasmehne Valentinu, ki je sedel poleg nje, ter mu reče: „Gospod Valentin! Do zdaj nisem vedela, da vam je jed, kakor se vidi, tako imenitna stvar. Raji bi nam pripovedovali, kako je na Dunaju." Skrbna mati se je bala, da bi to hčerino posvarilo gosta ne razžalilo. Precej, ko je bila Olga začela, ji je odmigavala z očmi, da ne tako; toda zastonj. Valentin ni bil tako tankočuten; še rad je imel take pogovore, ki so nekako zbadljivi, vendar ne razžaljivi, zlasti z ženskim spolom. Mirno torej odgovori svoji lepi sosedi: „Vam torej se zdi jed tako neimenitna stvar. S svojega ženskega stališča čisto prav mislite in govorite; a moški smo nekoliko bolj na debelo; naše potrebe niso tako zračne kakor so vaše. Ženski in moški spol sta si različna, vsak ima svoje kreposti in svoje slabosti. Močan, krepak bodi mož tudi telesno, ne samo dušno; mehkost, nežnost pristoji ženski. Moč in krepkost dobivamo iz hrane; iz tega sledi, da učeno govorim, to, da naj mož dobro je in pije. Jesti in piti je pol življenja, veli stari slovenski pregovor. Nekateri celo mislijo, da je to vse življenje, in po tej misli tudi ravnajo. Tako mišljenje je enostransko. Kar se mene tiče, ljubezniva gospodična, ni me čisto nič sram naravnost povedati, da nikakor ne zaničujem dobre jedi in pijače. Kaj pa vi menite, gospod davkar?" Mož mu molče prikima, da se zlaga ž njim. Žena je bila v zadregi in strahu, kaj pride iz tega. Nič dobrega, kali! Toda ugovarjati mu zdaj še vendar ni mogla; to bi bilo nji sami na kvar, ker si je toliko domišljevala, da je dobra kuharica. Čakati je bilo treba boljše priložnosti, da pride, ako treba, svoji neprevidni hčeri na pomoč. Valentin nadaljuje z lahnim nasmehom: „Ker sem že tako odkritosrčen, pa naj še to povem: Jasno in odločno se izpovedujem tu čestiti družbi in ako je treba tudi vsemu svetu: ko bi se jaz kedaj ženil, bi moja nevesta morala znati dobro kuhati." To je bilo Olgi vendar prehudo; nekako nevoljno mu odgovori: „Tak gospod, tako mlad in že tako govori! Če ne zahtevate drugega od svoje prihodnje žene, če vam je že dovolj, da zna samo dobro kuhati, potem vam ne bo težko izbirati; vsaka kuharica vam bo dobra." Predno je še mogel Valentin odgovoriti poredni deklici, oglasi se Irena, ki je do tedaj molče poslušala: „Ne tako, Olga, to ni prav, da podtikaš gospodu Sódniku, česar ni trdil. On ni dejal, da mora biti njegova žena samo dobra kuharica, da drugega ne zahteva. To bi res ne bilo lepo. Gospod Sódnik hoče, in to, kakor se meni vidi, po pravici, da naj njegova žena zna skrbeti za dobro jed, še tega morebiti ni potreba, da bi jo znala sama pripraviti. Poleg tega bo pa gotovo zahteval od nje še mnogo drugih dobrih in lepih lastnosti, treba ni, da bi jih naštevala. Kaj ne, mati?" Mati vesela porabi to ugodno priliko: „Prav praviš, Irena, tako misli gospod Sódnik; in prav misli. Žena ima dolžnost skrbeti za svojega moža, da se dobro počuti, da je zadovoljen v svoji hiši, da ga ne tarejo navadne, vsakdanje skrbi, gledati tudi na to, da dobiva na mizo, kar mu diši, kar mu tekne; žena mora biti skrbna gospodinja, dobra kuharica. In taka bode, upam, kedaj tudi naša Olga, gospod Sódnik; in če dobi moža, znala mu bode tudi skrbeti za dobre jedi, verjemite mi, gospod Sódnik!" Davkar je pridno prikimaval in pritrjeval svoji zakonski polovici. Olgi ni bila ta pomoč materina nič kaj po volji; trdovratno je molčala. Valentin je imel tu priliko in tudi neizogibno dolžnost pokloniti se gostoljubni gospe. „Nikoli nisem dvomil, gospa, da bode Olga kedaj izvrstna žena. Boljše učiteljice bi ne mogla imeti, samo taka naj bode, in gotovo bode, kakršna je njena mati in — srečen, komur poda svojo roko." Te besede so bile jako vljudne in prijazne materi in hčeri, ali obetale so malo; trdnega upanja ni bilo staviti nanje. Olga na to: „Zdaj pa govorimo kaj drugega. Vi ste bili po svetu, gospod Sódnik; povejte nam kaj novega, kaj zanimivega nam, ki tičimo v tem zapuščenem, pozabljenem kotu." „„Prav rad bi vam ustregel, gospodična; ali kar vas najbolj zanima, o tem je meni težko poročati."" „In kaj mene najbolj zanima?" „„Kako se nosijo dunajske žene in dekleta."" „In vas ne?" „„Ne porečem, da ne; ne tajim, da rad gledam okusno opravljene ženske, in take prilike je na Dunaju toliko, kolikor malokje. Dunajčanke slujejo po pravici, da se znajo oblačiti; vsi tujci trdijo, da se morejo v graciji ž njimi meriti samo še Parižanke. To je vse res, ali kako naj vam to popišem! Jaz nisem strokovnjak; moje oko sodi splošno; kake so posameznosti, ki se strinjajo v prijetno celoto, tega vam ne morem razložiti. Tudi bi vam malo koristilo; ženske zanima samo vedeti, kaka je najnovejša noša; o tem pa je težko govoriti; ženska noša se dandanašnji izpreminja kakor oblaki na pomladanjem nebu, ki nam kažejo vsak čas drugo podobo."" „In to se vam ne zdi prav? Ženske morajo vedno premišljati in ugibati, kako naj se oblačijo, da bodejo lepše, da bodejo bolj ugajale moškim očem. Oko se hitro naveliča vsake stvari, bodi si še tako lepa." „„Nam je to že prav, vsaj meni; ali je pa tudi onim, ki morajo plačevati drage obleke, tega ne vem, tudi ni treba, da bi me to skrbelo."" „In kadar bodete morali tudi vi?" „„Kako bode takrat, tega še ne vem."" „Zdaj nam pa še to povejte, gospod Sódnik, ali so Dunajčanke res tako lepe, kakor se govori in piše? Človek bi sodil potem, da so vse same izbrane lepote, žene in dekleta. Vi veste, kaj je lepo; govorite, vam bodem verjela." Tako vprašanje iz mladih ženskih ust spravi moškega v zadrego. Valentin se ni dolgo pomišljal. „Jaz ne vem, gospodična, ali si smem prisvajati toliko razumnosti o tej stvari, kolikor mi je vi tako prijazno prisojate. Sklicaval bi se zopet na tujce, ki so prehodili mnogo sveta in trdijo, da ni v nobenem mestu videti toliko ženske lepote vkup kakor na Dunaju; toda vi hočete slišati mojo sodbo." „„Da, vašo sodbo, gospod Sódnik, govorite!"" „Jaz sem bil še malo po svetu, zato ni, da bi razsojal, ali Dunajčanke res v lepoti presegajo vse druge ženske na svetu. To pa moram reči, da so zares lepe; jaz si skoraj ne morem misliti lepših; težko je reči, katere so lepše, žene ali dekleta. Kak poleten večer na „ringu", v mestnem parku, v „pratru", ali pa tudi kako lepo zimsko popoldne —— to vam je prava „galerija" raznovrstnih lepot od zlatolase, modrooke, nežne severjanke do ognjevite rojakinje južnih krajev." „Glejte, glejte, gospod Sódnik; tako vnetega vas nisem še nikoli videla, tako navdušeno niste še nikdar govorili, tudi ne o —— pečenem zajcu!" To je bilo malo na debelo povedano; ali bodimo pravični: nobena ženska, mlada ali stara, bodi si še tako pametna, ne sliši rada, da moški tako navdušeno govori o ženski lepoti, razen o njeni. Pristaviti moramo tudi še to, da je velik razloček, kako se kaka beseda govori in kdo jo govori. Te besede niso prišle iz nežnih ustec lepe Olge tako trde, kakor se morebiti bero. Kdo ve, kako bi ji bil Valentin odgovoril, ali Olga mu ni dala časa, in to je bilo pametno. „Ko bi bila jaz omožena, ne smel bi moj mož nikdar na Dunaj, kjer pravite, da je toliko lepot; to mora biti strašna nevarnost." „„Kdor ima tako ženo, gospodična Olga, temu ni nobena ženska nevarna; vam bi bilo lahko držati ga doma; nikamor bi si ne želel od vas. In ko bi tudi šel kedaj na Dunaj, saj bi ne hodil brez vas."" „Da bi jaz kedaj Dunaj videla! Rada bi ga res, ne tajim; ali tega veselja ne doživim, prej sodnega dne! Kolikokrat sem že prosila in nagovarjala očeta! Ni jih omečiti, na to uho so gluhi; vesela moram biti, da me vsako leto enkrat vzemo s seboj v mesto; ali kaj je naše mesto proti Dunaju? Oh!" „Jaz pa menim, gospodična, da vam ne bode treba dolgo čakati, samo treba, da hočete odločno." „„Kako to?"" „Moža si je treba izbrati, moža!" „„Izbrati! To se kar tako izbira! Vi ste poredni, gospod Sódnik! Kdo bi pa hotel takega dekleta, ki ni ne meščanka ne kmetica?"" „Na vaše zdravje, gospod Sódnik," oglasi se v tem imenitnem trenutku gospod davkar, ki je bil med tem pogovorom prinesel boljšega vina na mizo. „„Na vaše, gospod davkar, in vaše ljubeznive družine!"" odzdravi mu Valentin. Davkar je bil natočil vsem male kozarce; vsi so pili, tudi Olga in Irena. Dolgo časa so potem še skupaj sedeli in se razgovarjali o raznih stvareh. Valentin je bil nocoj posebno dobre volje, ljubezniv in gostobeseden, da ga je bilo veselje poslušati. Govorili so vsi vprek brez posebnega reda; še davkar sam se je vtikal v pogovor; dobro vino mu je bilo razvozlalo jezik. Tudi Irena je bila nenavadno zgovorna. Valentin jim je pripovedoval o Dunaju, kako tam ljudje žive in se kratkočasijo; govoril jim je o glediščih, plesih in besedah, o galerijah, palačah in vrtovih. In znal je lepo govoriti. Pozno je že bilo; mladi ljudje niso bili zapazili, da je gospod davkar zakimal; žena ga je zastonj drezala. Ko slednjič mož celo precej glasno zasmrči, izprevidi Valentin, da je čas vstati in se napotiti domov. == VI. == Bližal se je čas, ko je bilo Valentinu zapustiti očetov dom, prijazno davkarjevo družino, vse znance in prijatelje ter odpotovati v dalnje, tuje mesto. Kako težka je ta ločitev mlademu učencu, zlasti ako je ubožen, in slovenski učenci navadno niso bogatini! V najlepšem času, ko je vse drevje polno lepega, zrelega sadja, ko se v vinskem kraju bliža vesela trgatev, ko se po njivah pase in kuri, vriska in poje, ko je povsod vsega obilo; ravno sedaj ga kliče neizprosno povelje, stroga dolžnost v dolgočasno mesto, v tesno, zatohlo izbico, kjer mu bo treba pri knjigah sključenemu tičati, učiti se mnogo, a malo jesti! Vsega tega se ni bilo bati našemu Valentinu; rad je bil nekoliko časa doma, kjer ga je vse rado imelo, vse mu streglo; ali tudi v mestu ni pogrešal ničesar; stradati mu ni bilo treba, zato je oče skrbel; za razveseljevanje in zabavo je znal skrbeti sam in z ukom si ni preveč belil glave. Ločitev od očeta in matere, od bratov in sester res človeka malo boli, ko se roke podajejo, ko se morebiti tudi kaka solzica obriše — ženske so mehkega srca — ali to se hitro prebije; sede se z očetom na voz, oče poči z bičem in voz zadrdra po gladki cesti. Če se tudi obrneš nazaj, prah za vozom ti zakriva pred hišo stoječe domače ljudi: e kaj, saj so vsi krepki in zdravi, in predno mine leto, se zopet vidimo! Ali kaj pa Olga, Irena, ali pa more biti še kje kako drugo mlado žensko lice? Ali se ti ne bo po nikomur tožilo, Valentin? Nekoliko časa morebiti; dolga je pot do Dunaja, kraji so res prijetni, ali Valentinu že znani. Ko človek sedi tako sam v vozu, prihaja mu na misel to in ono; zakaj ne tudi podoba lepega dekleta, ki je bila tako prijazna ž njim, ki se je tako žalostno držala, mu tako gorko stiskala roko pri odhodu! Ali ko ga objame zopet velikega mesta hrupno življenje, mu izgine prijazna podoba skoraj iz spomina. Valentinovo srce ni poznalo prenapete sentimentalnosti; on se je veselil svoje srečne mladosti, brezskrbno je užival življenje, in kje bi se tako lepo živelo in uživalo, kakor v sijajnem velikem mestu! Valentinovo geslo je bilo: „Danes tukaj, jutri tam". Povsod sije solnce, povsod je veselih ljudi, povsod lepih deklet in kratkočasja. Olga, Irena! Prijetna igrača ena in druga; zakaj bi ne bil prijazen ž njima, ali precej resno ljubiti, zavezati se za življenje, ko je človek še tako mlad, to bi bilo nespametno, in mladi Sódnik je bil pameten. Težko je vrabca ujeti; nastavi mu zanke, natrosi vmes svetločrnega prosa ali rumene pšenice; blizu ga ne bode; ali pa prileti, previdno pohodi zanke, da mu niso več nevarne, nazoblje se zrnja in potem veselo odleti; to je: vrabec zna živeti. Prebrisana mati si, gospa davkarica, ali s takim ptičem boš imela križ in težavo, če se morebiti kaj posebnega ne pripeti. Iz tega, kar smo rekli, je razvidno, da ni šlo Valentinu slovo nikdar ne vem kako do srca, tudi zdaj ne, ko je četrtič odhajal na Dunaj. Gospoda iz trga je imela navado praznovati Valentinov odhod zvečer v veseli družbi pri vinu. Tudi letos so se bili zbrali pri Korenu pred odhodom tisti večer, sami moški seveda; ženskim to ni spodobno; od njih se jemlje slovo na domu, od vsake družine posebej. Gospod okrajni sodnik je bil nocoj posebno dobre volje. Majhen možiček, sivolas, dasi še v najboljših letih, s črnkastimi, kratko pristriženimi brkami pod precej krepkim nosom, je bil ta okrajni sodnik vesten uradnik, blaga duša, vesel družabnik. Ko je bil pred nekimi leti prestavljen tja nekam na Gorenjsko, kaj store kmetje? Pomenijo se, izvolijo troje mož in ti gredo naravnost v glavno mesto, „da ga prosijo nazaj", in res so ga izprosili. Prihodnje leto že se vrne na svoje prejšnje mesto, a ne sam, kakor je bil odšel; ženo je pripeljal s seboj. Stara ni bila ta žena, ne grda, vendar se je začelo kmalu govoriti, da zakon ni posebno srečen. Škoda dobrega moža; zares dober mož je bil ta okrajni sodnik, žena ne tako. Nekako nepriljudna, osorna je bila, tudi s svojim možem; on jo je rad imel, prav iz ljubezni jo je bil vzel; upal je, da bode imel lepo domače življenje na stare dni. Motil se je mož; vendar tiho in mirno je prenašal svoj zakonski križ, kakor se spodobi blagemu možu: najboljšemu prijatelju se ni nikoli pritoževal. Žena ga je imela v strahu; zdaj ni smel več pohajati, koder se mu je ljubilo. Tolikanj bolj dobre volje je bil, kadar je prišel zopet v družbo z njenim dovoljenjem, ali pa proti njeni volji, to se ni vedelo. Tako je bil tudi nocoj dobre volje, mladostno razposajen pri Valentinovi odhodnici. Valentina je posebno rad imel, vabil ga je tudi večkrat na dom, a Valentin ni rad k njemu zahajal; z njegovo gospo sta se gledala nekako pisano; ona je rada pikala in on ji tudi ni dolžan ostajal; moža pa so veselili ti nedolžni prepiri. Zdaj ni bilo žene zraven in to je bilo dobro. Ko se je bil mož že nekoliko razgrel, začel je z Valentinom mnogokaj govoriti, česar bi žena ne bila smela slišati, morebiti tudi najboljša žena ne. Spominjal se je lepih časov, ko je bil on na Dunaju; spominjal se je mnoge deklice, ki je zdaj pač že postarna ženica, ako še živi; pravil je, kako so razgrajali in rogovilili po Dunaju, on najhuje. A reči moramo, da mu niso vsega verjeli, kar je pripovedoval; v takih pogovorih, v veseli moški družbi se vsak mož, bodisi sicer še tako moder, rad malo širokousti — človeška slabost, vsakemu znana, kaj bi jo tajili! Tudi gospod pristav je bil glasan; ker je videl postarnega gospoda svojega višjega tako veselega in razposajenega, postal je tudi on gostobeseden; tudi on se je spominjal dunajskega življenja; naročal je celo Valentinu, naj pozdravi to in ono, ko pride na Dunaj, kar pa ne verjamejo, da bi bil Valentin storil. Najmirnejši med njimi je bil gospod davkar, on ni nikoli videl Dunaja! Ko se je čas že bližal polnoči, je začel okrajni sodnik dajati za vino, da se je vse cedilo; Valentin mu nocoj ni smel braniti, a storil je tudi on svojo dolžnost. Koren je pridno vina nosil, Jerice ni bilo blizu. Vesela in glasna je bila družba, a prepira se nocoj ni bilo bati. Pelo in govorilo, ali že bolj kričalo je vse vprek, bilo je tudi nekaj nižjih uradnikov zraven. Trkali so s kozarci, bratovščino so pili, se objemali in sezali si v roko; vse je bilo ginjeno, celo solze so si brisali; seveda take solze niso kdo ve kaj prida; tudi se prav ne ve, kje imajo svoj vir, v žalosti, v veselju ali —— v vinu! Da vse povemo: ko so se pozno po noči peljali domov, so vriskali in ukali kakor vaška mladina; zakaj bi ne bila tudi deželna gosposka kedaj vesela! Drugi dan popoldne je bilo vse pripravljeno za odhod; voz je že stal na dvorišču, samo napreči je bilo še treba. Vse je bilo nekako tiho po hiši in po dvorišču. Sódnikova mati, navadno že ne posebno vesela, je bila zdaj še bolj molčeča in otožna; zdaj pa zdaj si je obrisala skrivaj solzo iz očesa. Valentin je bil šel po kosilu z doma ali po kakem opravku ali pa samo na izprehod. Mati ga je ves čas tako malo videla doma in še danes, zadnji dan, je tako malo govoril z njo. To je ženo pač nekoliko bolelo, ali tožila ni; vajena je bila na skrivnem trpeti. Andrejček in Zalka sta bila na dvorišču pri vozu; deček je ogledaval in poskušaval to in to, ali je vse v redu; vrtil je kolesa, ali so dobro namazana, privzdigaval je zdaj prednji, zdaj zadnji konec, skakal na voz in poskušaval, kako se sedi. Govoril ni nič, tudi on je bil videti slabe volje. „Nu, Drejče!" ga vpraša Zalka, „zakaj pa nič ne poveš? Kaj so dejali oče, ali te vzemo s seboj?" „„Ej, kaj bodo dejali!"" odgovori ji bratec precej nejevoljno. „„Obregnili so se nad menoj, da se naj poberem. Kaj sem pa hotel! Oče so danes slabe volje, Bog ve, kaj jim je? Vselej, kadar pride tista rogovila rogovilasta, tisti Nósan k njim, gre vse narobe. Jaz tega človeka kar videti ne morem; ko bi bil jaz oče, izpokal bi ga iz hiše, da bi ga ne bilo nikoli več nazaj. Bog ve, kaj imata zopet danes. V očetovi sobi sta, pa neke papirje pregledujeta in premetavata. Oče so strašno hudi, jeze se, vpijejo in kolnejo, da je strah. Slišiš?"" In res se je vpitje slišalo z gornjega konca hiše notri doli na dvorišče. „Pojdiva na vrt, Drejče, mene je tukaj strah!" reče deklica svojemu bratu ter ga prime za roko. „Glej, Nósan gre doli; da bi ga le sem ne bilo, teciva!" Nósan ni šel na dvorišče, zavije naravnost proti vratom, in korači urno ven na cesto. Čez nekaj časa pride Valentin. Ko zagleda voz na dvorišču, obstoji, potem se mu bliža počasi. S komolcem se vpre na voz in polglasno sam s seboj govori: „Zadnji čas je zdaj; na potu bi bilo prepozno. Biti mora! —— E, kaj se mi pa more zgoditi? Pojmo!" Rekši se napoti gori proti očetovi sobi. Vse je kazalo, da mu ta pot ni prijetna. Sódnik je bil sam v sobi; sedel je na mizo naslonjen, polno listov je bilo okoli njega. Ko zasliši Valentina, obrne se proti njemu. Valentin je takoj izprevidel, da bi ne bil mogel priti v neugodnejšem trenutku. Ali poskušati je bilo vendar treba. „Kaj bi rad, moj sin?" ga vpraša oče. Njegov glas ni bil nepriljuden, še celo nekako mehak je bil; dober začetek! „„Danes torej bo treba odriniti, oče,"" odgovori mu sin, ne vedoč prav, kako bi začel. „Vse je pripravljeno, ali si tudi ti že gotov?" „„Poslovil sem se povsod; moje stvari so tudi zložene; vse je v redu, samo še nekaj —— neko prošnjo imam, oče!"" „Govori! Saj veš, da ti storim rad vse, kar morem." „„Kaj bi vam razlagal, saj veste, oče, slišite in berete, da je zdaj na Dunaju velika draginja; vse se podražuje od dne do dne, hrana, stanovanje, obleka!"" „Torej meniš, da boš odslej več potreboval, Valentin? Ali veš, tudi pri nas gre trdo za denar; časi niso več, kakršni so bili nekdaj. Vendar govori, koliko pa, koliko, če že ne moreš res več izhajati s tem, kolikor sem ti do sedaj pošiljal?" „Ne, oče, prizadeval si bodem, da ne bo treba. Nekaj drugega vas moram prositi, oče! Težko mi je, toliko ste že potrosili zame; ali kaj hočem, sila kola lomi. — — Nekaj dolga imam na Dunaju, oče!"" „Dolga? —— Zakaj mi pa nisi prej povedal? To ni dobro, da začne človek že mlad dolgove delati, sin! To ni dobro, verjemi svojemu očetu, on ve, kaj so dolgovi!" Tako ni Valentin še nikoli slišal svojega očeta govoriti. Raje bi bil videl, da bi se oče jezil; ali tako mirno je govoril in tako žalostno! Valentinu je bilo nekako tesno pri srcu. „Kako pa vendar to, da si dolgove delal; zakaj mi nisi raje precej pisal?" „„Začetek je bil ta, da sem nekim prijateljem in znancem posojeval; vi ne veste, oče, koliko je siromaštva med našo mladino na Dunaju! Dobrega srca sem; če me kdo prosi, ne morem mu odreči."" „To je prav, da je človek dobrega srca, da pomaga potrebnim, ako more. Ali čez svoje moči se ne sme, gledati je treba, da se daje samo takim, kateri so zares potrebni in vredni in da tudi vrnejo, kadar morejo. Bojim se, da si bil malo lahkomiseln, sin; to ni dobro!" Valentin je molčal, nič napak mu ni bilo, da ga je oče karal in svaril; sedaj prvič, zakaj ga ni prej nikoli! „Kdo je pa tebi posojal?" „„Vi ne veste, oče, kako lahko se na Dunaju dobiva na posodo; kakor hitro vidijo, da je človek iz premožne hiše, in to precej spoznajo, prav vrivajo mu denar, na dom mu ga nosijo, seveda ne iz krščanske ljubezni, obresti so oderuške! Jaz sam ne vem, kako sem tako nagloma tako globoko zagazil."" „Koliko pa je dolga?" Zdaj je bilo treba poguma. „„Pet sto!"" Ko je treščilo, nastane mir nekoliko časa. Oče je dolgo molčal; potem reče mirno, a tehtno: „To je mnogo denarja, sin!" „„Samo še sedaj, oče; samo sedaj še mi pomagajte. Besedo vam dajem, da je sedaj zadnjič; nikoli več ne bodem tako lahkomiseln, oče!"" Sódnik vstane ter začne hoditi po sobi; to ni obetalo nič dobrega. Čez nekaj časa obstoji pred sinom, rekoč: „Kaj pa, ko bi ti dejal, da nimam toliko gotovine pri domu!" Takega ugovora se Valentin res ni nadejal. Vendar hitro si pomaga: „„Če nimate, pa lahko dobite, oče!"" Nič odgovora; Sódnik stori zopet nekaj korakov po sobi, potem se ustavi, kakor prej, pred sinom: „In če ti rečem, da ne morem dobiti!" Te besede so Valentina zares prestrašile; vendar nekoliko se potolaži, ko oče pristavi: „Pri tej priči in toliko dobiti! Kje in kako?" Valentin ni vedel, kaj svetovati očetu, in ko bi bil vedel, to se vendar ne spodobi. Mislil si je: Zakaj nisem prej razodel očetu, kje me čevelj žuli! Nekoliko časa oba molčita. Valentin je stal, oče je hodil po sobi. Kdor bi bil zdaj opazoval Andreja Sódnika, bi bil lahko videl, da je možu hudo pri srcu, da se sam s seboj bori, ali bi molčal ali govoril. Čez nekaj časa gre ter pogleda skozi vrata, da bi kdo ne poslušal. Potem zapre vrata ter veli sinu: „Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram s teboj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že predolgo molčal." Valentin sede, oče primakne svoj stol k njegovemu, potem začne: „Vedi, sin, da ni vse tako, kakor ti misliš; mlad si še in ne veš, kaj so skrbi. Odganjal sem ti jih, dokler sem mogel, kakor mati otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj so skrbi, dasi ti ni do zdaj nikoli kazal žalostnega lica. Ne bodem ti našteval, sam dobro veš, kaj sem storil zate, za vse svoje druge otroke skupaj ne toliko; in to morebiti ni bilo prav. Ali kar je, to je. Kar sem storil, storil sem ti rad, ničesar ti ne očitam. — — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko. Časi so se spremenili, Valentin! —— Poglej ta pisma. Ne brani se, jaz hočem, da vse veš." Valentin pogleda ona pisma in obledi. „Zdaj veš, česar še tvoja mati ne ve; in to še ni vse. Pestili so me, prodal sem gozd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odmašil, žalostno gospodarstvo! In zdaj me za drug dolg terjajo, jaz sam ne vem, kaj bo. — Toliko dovolj za sedaj; hudo ti je, vidim; nerad sem te žalil, ali moral sem govoriti, da bi mi kedaj ne očital, zakaj sem molčal. Tako še s tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slišal, ohrani zase, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti se vendar še kako izkopljemo, dasi zdaj še ne vem, kako. Pameten bodi, sin; uči se pridno, da dobiš skoraj službo, da prideš pod streho, predno prihruje huda ura. Za zdaj bodi miren; kolikor bodeš potreboval za prvi čas, dobiš; za tvoj nesrečni dolg bodem skrbel, da ga skoraj poravnaš. Več ti ne morem obljubiti. Pojdi, poslovi se, čas je, da odrineva skoraj." Molče odide Valentin. To je bila danes žalostna ločitev, da še nikoli ne tako. Na večer sta oče in sin veselo drdrala proti mestu; to je: vesel je bil edini lisec, ki je dirjal po gladki cesti, da so ga komaj pete dohajale. Oče in sin sta vso pot malo govorila. Valentin je bil zamišljen, po ušesih so mu zvenele, recimo tudi v prsih so mu odmevale žalostne besede matere, ki jih je govorila sinu, ko mu je podajala roko in brisala si oči: „Zdrav ostani, Tine! Bog ve, ali se bodeva videla še kdaj; ne pozabi Boga in spomni se včasi svoje uboge matere!" == VII. == Na tihem je trpela Sódnikova gospodinja. Skrbno njeno oko je videlo skrivne poke, katere so se kazale tu pa tam po veličastnem poslopju lepe Sódnikovine; majali so se mu prej tako krepki talni stebri; v strahu in trepetu je pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vse zgrudi in razruši. Molče je trpela, molče izpolnjevala svoje težke dolžnosti. Žena, pravijo, podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo resnice. Kaj pomaga možu, naj se še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, katera vse, kar je nanesel, skrbno hrani in umno ureja, da se množi, rase in lepo vzhaja kakor kvas na gorkem! Najpridnejši gospodar se slednjič utrudi, naveliča se dela, ako vidi, da ni blagoslova pri hiši, da vse narazen leze, gine in se taja kakor sneg spomladi; ako nima prijetnega, mirnega doma, da se odpočije po trudu in skrbeh viharnega dneva. In kar je najimenitnejše, kdo naj mu skrbi za otroke doma; kdo naj pazi na nje, hrani jih, uči in odgojuje, da mu bodo na veselje sedaj, na čast, tolažbo in podporo v starih letih? Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske žene. Blagor možu, kateremu je sreča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor on svoje; lajša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, če mu jih tudi ne nasiplje s cveticami. Vesel je naj bode, časti jo naj in ljubi; ravnopravna mu bodi; nikdar naj iz gole oblastnosti in samoglavnosti ne seza v njeno področje; naj ji zaupa vedno in povsod, kakor ona njemu. Nikdar naj je ne žali brez potrebe, vedro naj bo njeno čelo, jasno njeno oko, da razliva blagodejno svetlobo, radost in zadovoljnost po vseh obrazih, po vsi domačiji. Pomisli naj, da mu podpira tri hišne ogle res, a tudi samo tri; da more hiša stati, treba tudi četrtemu podpore, in tega more in mora podpirati sam gospodar. Liza Sódnikova je bila iz ubožne hiše. Andreju ni bilo treba gledati na premoženje, ko se je ženil; lepo ženo je hotel imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred svetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa žena; to troje se lepo ujema, to je bilo po Sódnikovem srcu. In vse to troje je zdaj imel. Lepa je bila Liza, da je slula, lahko se reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne samo lepa, bila je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen — poleg vse svoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemurna. Ali ni sama vedela, kako je lepa, kar je težko verjetno, ali je pa tako malo čislala telesno lepoto: gotovo je to, da ni kazala nikoli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar se ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojem vedenju in govorjenju, v hoji in noši neki prirojen, plemenit ponos, ki je lahko doma v nizki koči kakor na gosposkem dvoru. Ali v tem ponosu ni bilo čisto nič neprijetnega, odurnega; tako lepo ji je pristojal, da bi si je človek ne bil rad mislil drugačne. Čudno in vendar resnično: tak ponos ni v nikakem nasprotju s pravo skromnostjo; reči bi se smelo skoraj, da sta si brat in sestra, tako lepo se zlagata. In tako je bilo v resnici pri Sódnikovi nevesti. Ta ponos ji je pa bil tudi dobro orožje, katero jo je branilo mnogoterih sitnosti in nadležnosti, ki se tako rade bližajo lepi ženski, bodisi dekletu ali pa tudi zakonski ženi. Nenavadna ženska lepota hudim jezikom pa osam zrelo medno jabolko — to je objedanje in glodanje! Lepa Liza, prej ubožno dekle, zdaj bogata žena Sódnikova je imela mir, dasi je povsod hudih jezikov dovolj kakor osa — s tem je vse rečeno. Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sódnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bil je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sódnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Če je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona v svojih, tako je bil mož svoboden v svojih naredbah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu: kaj se govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko jo je zavrnila, rekoč: „Moj mož že ve, kaj dela." In take žene bi človek ne bil vesel? Štiri in dvajset let sta tako v miru in zložnosti vkup živela. V prvi polovici te dolge dobe je vedno solnce sreče sijalo na Sódnikovo domovje; a sčasoma so se začeli prikazovati in vzhajati oblaki ob robu obnebja; sivi oblaki, ki so se množili, gostili, slednjič prevlekli vse nebo; grom se je čul izza gora; vihar je šibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas se je bilo bati hude ure. Sódnikova žena je vse to videla; čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je molčala. Vendar zamolčati ne smemo, da je imela trenutke, ko so ji vstajali mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav ravnala, da ni poslušala dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila predenj, lepo ž njim govorila, prosila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler je še čas, s poti, katera vodi v gotovo pogubo, morebiti? Ne, Liza je poznala svojega moža, njegovo oblastnost in trmoglavost; razdražila bi ga samo, morebiti bi bilo potem še huje. Andrej Sódnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji ženi ne; morebiti nji najmanje! Imela je samo enega človeka na svetu, kateri je vedel, kaj trpi; ž njim je govorila, njemu je potoževala, kadar ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bolečine; ta je bil njen sin Matija. Matija ni bil podoben svojemu očetu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varčen; kakor hlapec se je trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapec, samo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič je bil Matija; vedel je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se bliža, kaj mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne predrugači, ako se ne zgodi kako čudo. Ali pomagati tudi on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka skrbnost in pridnost odvrniti preteči propad, tedaj bi bilo vse dobro; toda Matija je predobro vedel, pregloboko čutil, da je vse njegovo prizadevanje kaplja na razbeljeno železo! Kaj pomaga kopati in vodo na jez napeljavati in nabirati, ako je zatvornica vedno odprta! In zatvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi zinil kako svarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme — ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti — sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet? Vendar tako potrpežljivo kakor mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu je ušla včasi kaka huda, srdita beseda; ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se je tako izpozabil; tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sta tako govorila, bila sta vedno sama. Ana je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru. Bilo je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sódnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomer ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nósan, hudobni duh Sódnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivne pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. Nósan ni bil zdaj več tako pohleven in potuhnjeno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, da pojde sam k očetu, ako se ona ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela početi uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se ojunači ter sklene iti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobi. Mož se začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo ogovori: „Kaj bi rada?" „„Andrej!"" začne žena, položivši mu roko na ramo; „„koliko let živiva že skupaj?"" „Jaz ne štejem let, nimam časa, dolgo se mi že zdi." „„Štiri in dvajset let, to je lepo število v človeškem življenju."" „Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?" „„Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta čas?"" „Če nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš." „„Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?"" „Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj?" „„Morebiti ni bilo prav, da se že nisem prej."" „Žena!" „„Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. —Težke skrbi imaš, Andrej!"" „Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje." „„Kaj sva si obljubila pred oltarjem?"" „Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!" „„Andrej, ali nimaš res nič zaupanja do svoje zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?"" „Jaz nisem vajen tožiti." „„Umičeš se mi; ali povem ti, da ne pojdem odtod, predno mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!"" „Pravica? Ti imaš kako pravico? Kdo ti jo je pa dal? In če se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela škopnika pod životom, kje imaš ti pravico se pritoževati? Kaj si mi prinesla v hišo?" Tega se Liza ni nadejala; prvič je zdaj slišala to besedo; kakor meč ji je segla v srce. Dolgo časa molči opirajoč se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da se je prenaglil; grdo, nemoško je bilo tako očitanje; sram ga je bilo, zato izpremeni glas ter govori: „Ali sem ti kdaj očital, da sem te vzel, kakor si bila? Ali si bila zato meni spoštovana? Ali si česa pogrešala do sedaj, kaj?" „„Ti me ne umeješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim se ne dela, ne stradanja, ako treba; in če bodem morala na stare dni iz hiše, v službo pojdem, za deklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim, ne zase!"" Mož nič na to. Čez nekaj časa povzame zopet žena besedo: „Ali smo res že tako daleč, Andrej, da ni več pomoči?" „„Kaj ne bo pomoči! Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta me pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že zopet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, od tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!"" „Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič s teboj govorim in morebiti zadnjič; zdaj moram vedeti vse. —— Koliko je tistega dolga?" „„Moja skrb; saj sem ti rekel, da tebe ne potrebujem."" „Ne govori tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla jaz nič pomagati; moja dolžnost je, storiti kar morem. Glej, rada dam vse, kar imam; vzemi in prodaj vse, kar si mi kdaj dal in nakupil, zlatnino in srebrnino in praznična krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj vse, samo da se rešimo iz te stiske. Kaj bi počela s to ničemurnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!" To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan, tako v srce zadet, se spne po koncu kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sódnik. Od jeze bled se zadere nad ženo: „Zdaj sem pa sit tega moledovanja, zadnjikrat: Pojdi!" „„Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omeče?"" In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je še bolj razkačilo. „Se tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim." „„Tepel me pa menda vendar ne boš!"" „Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!" „„Moj Bog, moj Bog!"" V tem trenutku se odpro vrata; Matija viharno vstopi; pri vratih je poslušal. Ko je slišal zadnje besede, ni se mogel več zdržati; moral je materi na pomoč. Ko ga oče zagleda, zagrmi nad njim: „Zdaj pa še ti! Ravno prav si mi prišel, paglavec! Tebi tudi ni nekaj prav, ki tako potuhnjeno hodiš. Zgovorila sta se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!" Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Bridko reče očetu: „Bog ve, kdo je tu gospodar!" „„O tako, mladič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?"" „Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!" „„Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! Ti nisi in ne boš nikdar!"" „Vi tudi ne; saj bo skoraj vse prodano, beračit pojdemo po svetu." „„Zdaj sem še jaz tu gospodar, jaz, Andrej Sódnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti: Poberi se odtod, iz moje hiše! Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi ne prideš več pred oči! Ako te jutri zjutraj zagledam, spodim te s palico kakor psa od hiše. Ti še ne poznaš Andreja Sódnika. Bog ne daj, da se srečava. To je moja zadnja beseda!"" Rekši vzame klobuk in odide. == VIII == Pozno ponoči je že bilo, ko je Matija, pripravljaje se na pot, zbiral in skladal svoje stvari; najpotrebnejše obleke je hotel vzeti seboj samo toliko, kar je lahko v roki nosi popotni človek. Peš bode popotoval Sódnikov sin, dasi je voz in konj na izbero pri hiši. Jutri zjutraj pred dnevom zapusti očetov dom; kakor hlapec, ki gre iz službe, pojde iz domače hiše; da bi ga le nihče ne videl, srditemu očetu ne sme pred obličje! Sódnik je bil z doma, kakor po navadi; vse je bilo mirno po hiši. Razen matere ni vedel nihče, kaj se je godilo med očetom in sinom. Vsi so mirno spali, samo mati ni mogla zatisniti očesa. Matija je bil že skoraj zvršil svoje žalostno delo, ko se odpro vrata ji vstopi mati. Vsa objokana sede poleg njega na stol. Čez nekaj časa izpregovori in reče žalostno sinu: „Torej je sklenjeno, ti moraš iti?" „„Saj poznate očeta!"" „O kaj pa da ga poznam, da bi ga ne tako!" „„Ne žalujte, mati!"" „Ti pač ne žaluješ, tako z lahkim srcem odhajaš!" „„Kaj sem pa dobrega imel doma? Očetu sem trn v peti, hlapca imajo raje; iz njih ust nisem čul prijazne besede, kakor da bi jim bil ne vem kaj storil."" „Saj ti tudi nisi bil nikdar prijazen ž njim." „„Mati, jaz se ne morem prijaznega delati, ako nisem; če ne smem govoriti, kakor mislim, raje molčim; zato sem molčal, dokler sem mogel. Ali ko sem po nesreči blizu prišel in slišal, kako so z vami ravnali, tedaj nisem mogel več molčati; in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi prej ali pozneje."" „Ali pomisli, da je vendar le tvoj oče; sin mora potrpljenje imeti z očetom."" „„Če nisem prav storil, Bog mi odpusti; ali jaz nisem mogel drugače, mati!"" „Misel je bila dobra, ali to ga je le razdražilo; bojim se, da bo zdaj še huje." „„Jaz ne mislim tako, mati, in to je moja tolažba; morebiti jih pa ravno to strezni, da se zavedo in spoznajo, kam so zagazili."" „Bog daj, da bi bilo tako, ali jaz imam malo upanja. Zdaj, ko pojdeš ti, zdaj ga ne bo nič več držalo, zdaj pojde vse narazen. Sama bom zdaj, čisto sama in zapuščena, brez pomoči, brez podpore, sirota!" In uboga žena se hudo zjoka. Sin jo tolaži: „Ne jokajte se, mati! Kaj menite, da je meni tako lahko pri srcu? Ali zdaj ni drugega; jaz moram iti, umakniti se očetovi jezi." „„To vidim, ali kaj misliš početi, kam se obrniti? "" „Najprej pojdem v mesto; tam se že dobi kaka služba, saj sem se nekaj učil in dela se ne bojim in se ne sramujem nobenega, da je le pošteno. Zame se ne bojte, mati; brez skrbi bodite, Bog ve, kje človeka sreča čaka." „„Ali kaj bo tvoja mati! O ko bi ne bilo otrok, vse bi pustila tudi jaz in šla bi s teboj po svetu. Tako pa moram ostati in trpeti."" „Potolažite se, mati, saj se ne ločiva na večne čase. Bog ve, morebiti se skoraj kaj premeni; mogoče, da me pokličejo oče sami domov, ko se jim poleže jeza. Sódnikov sin pri tujih ljudeh za hlapca, to jim bode strašna misel, meni ni to nič strašnega." „„Ali imaš za pot in da se preživiš, dokler ne dobiš kakega zaslužka?"" „Do mesta ne potrebujem ničesar; in ko bom tam, dalje me ni skrb." „„Ali nekaj moraš vendar imeti za potrebo; gotovine ti ne morem dati, a dam ti, kar imam. Na, tu je nekaj zlatnine in srebrnine; Sódnikova pozdaj ni, da bi nosila ali pa tudi samo hranila take ničemurnosti; kaj bi mi rekli ljudje? Vzemi in prodaj vse; kolikor potrebuješ, hrani zase, drugo mi pošlji; pripomoči moramo vsi, kolikor kdo more, da se poravna dolg. Rada bi ti dala tudi vsa svoja praznična krila, da jih vzameš seboj in prodaš v mestu, meni jih ni potreba; ali tako te ne morem obložiti, da bi bil kakor tovorna žival; pojdem pa sama v mesto, brž ko mi bo mogoče, in tam se zopet snideva."" „Mati, vi ne veste, kako mi je hudo, da moram kaj takega slišati; tako daleč smo prišli! Vendar odsvetovati vam ne morem; storite, kakor se vam zdi, da je treba. Samo to vas prosim, ne silite me, da bi vam jaz to prodajal; prehudo bi mi bilo. Hranite vse skupaj, in ako že mora biti, ako pojdete res sami v mesto, naredite s temi stvarmi, kakor se vam zdi prav, jaz ničesar ne potrebujem, mati!" „„Kakor berač pojde torej Sódnikov sin po svetu!"" „Ne tako, mati! Kakor mlad, zdrav in krepak človek pojde vaš sin po svetu, s težkim srcem pač, da vas mora tako zapustiti, a poln upanja, da se vse skoraj obrne na bolje." „„Bog daj, da se zgodi, kakor upaš, sin. Srečno hodi torej in Bog bodi s teboj povsod. Obljubi mi, da ne pozabiš nikdar in nikjer svoje uboge matere; obljubi mi, da mi boš zvesto in pogosto poročal, kje bivaš in kako se ti godi. Ne čakaj, da bi te oče klical; obljubi mi samo, da se vrneš, kakor hitro dobiš poročilo, da se je nekoliko potolažil, da ti ne brani domov!"" „Vse storim, kakor želite, mati! —— In zdaj pojdite mirno spat, pozno je že, potrebni ste pokoja. Z Bogom, mati!" „„Z Bogom, ljubi moj sin!"" Podasta si roko; nekaj časa tako stojita molče, potem mati odide. Žalostna ločitev, Bog jima daj veselo združenje! <center>***</center> Vse mirno je bilo po trgu, vse je še spalo, samo petelini so dan oznanjevali, ko je Matija odhajal. Krepko in urno je stopal s culo na palici čez ramo. Nikogar ni srečaval, nikogar dohajal, to mu je bilo po volji. Samo koncem trga je čepela stara ženica pred ubožno kočo ob cesti. Ko ga starka zagleda, pozdravi ga prijazno: „Bog daj dobro jutro, Matija! Kam pa, kam tako zgodaj in pa s culo na rami?" To vprašanje ni bilo posebno prijetno mlademu popotniku, ali kaj je hotel? Molčati ni mogel in legati se tudi ne; naravnost ji torej odgovori: „V mesto, strina!" „„Kaj praviš, v mesto?"" čudi se starka ter zmajava sivo glavo. „„V mesto, pa peš, Matija, peš?"" „Zakaj pa ne? dobre noge imam. Kaj pa vi tukaj tako zgodaj, strina?" „Solnca čakam, solnca, starost ne more spati; naduha me tare, naduha. —— Srečno pot torej, Matija, dobro opravi in srečno se vrni."" „Bog daj!" odgovori ji Matija ter zopet urno korači dalje. „„Dober človek ta Sódnikov Matija,"" govori starka sama pri sebi, ko je bil mladenič že daleč od nje; „„dober človek, ne tak, kakor je njegov oče; Bog mu daj srečo!"" Bilo je lepo jesensko jutro; solnce je bilo še za gorami, a na jasnem nebu je bledela luna, zvezde so bile že vse ugasnile. Debele rosne kaplje so visele po travi; in glej, zdaj se že lesketajo kakor biseri v prvih žarkih vzhajajočega solnca. Jutro, zlasti lepo jasno jutro ima neko posebno blagodejno moč do človeške duše. Ko mine na večer dneva luč, ko tihi mrak zagrinja trudno zemljo, vlega se prerada neka otožnost ubogemu človeku na srce; ko je vse tiho, zbuja se skrbi črv, ki je spaval v dnevnem hrupu, ter gloda in razjeda osrčje; kesanje se oglaša, bridki spomini vstajajo, obup se polašča zbegane duše. In celo ponoči! Noč ima svojo moč, nesrečno moč! Kako samega, kako zapuščenega se čuti bolnik v temni, tihi noči! A ko zasije belega dneva svit, splašijo se nočni strahovi, mora beži, ki je tlačila srce, up se povrača z blagodejno, čudotvorno svetlobo mladega dneva. Težko noč je imel Sódnikov Matija, skrbi mu niso dale pokoja; če je za nekaj časa zatisnil trudne oči, mučile so ga neprijetne, težke sanje. A zdaj, ko je stopal v čistem, krepkem, jutranjem zraku, ko je videl okoli sebe vse tako okrepčano, pomlajeno in prerojeno, oživljale so se mu telesne in dušne moči, širile so se mu prsi, prosto in krepko je dihal zdravo jutranjo sapo, tako nekako lahko mu je bilo srce, bistro oko mu je zaupno zrlo v prihodnost. Znana je stara, menda po vsem svetu razširjena vera, da ni dobro človeku, ko stopi zjutraj prvič iz hiše, zlasti ako gre po kakem imenitnem opravku, srečati staro žensko. Ta vera, ki se pač ni rodila kakor druge, enako pametne, v ženski glavi, gotovo ne v stari, ni se uresničila našemu popotniku. Sreča ga je čakala, veselje mu je bilo namenjeno, katerega se morebiti ni nadejal. Ko je stopal v klanec proti Prilesju, začne mu utripati srce. Cesta drži mimo Korenove hiše, vrata bodo že odprta; ko bi ga kdo videl, a kaj drugi? ko bi ga videla — ona! Ne, takega ga ne sme videti, kaj bi si mislila? In ko bi ga vprašala, zakaj gre v mesto, ali bi ji mogel, ali bi ji smel povedati resnico? Ne, ona ga ne sme videti! A vendar bi jo sam tako rad še enkrat videl, poslovil se od nje, tako rad! Sódnikov Matija je bil nekako čuden, poseben človek, malo podoben drugim mladim ljudem. Dasi tako veljavnega in vsaj na videz tako premožnega očeta sin, bil je skromen, resen in priden mladenič; delo mu je bilo največje veselje. V družbo svojih vrstnikov je redko zahajal, dasi bi bil lahko prvi med njimi. Bil je zdaj v letih, ko se začne mladi moški svet ozirati po dekletih. Saj mora mladega človeka, ko pride v leta, skoraj sram biti, ako nima svoje pipe in svoje izvoljene, kakor se ponaša vsak ž njo, ki ima le kolikor toliko ravne ude. Sam si vendar ne bo pripenjal cvetje za klobuk, ko gre v nedeljo k mašil Ko se zbirajo mladeniči zvečer pri vinu in se pogovarjajo o dekletih, vsi sami zmagoviti junaki, ali naj on sam tam v kotu tiči in molči, kakor da bi se zanj ne menila nobena? Kdo ima toliko poguma? Sódnikov Matija je imel ta pogum; on se ni nikoli ravnal po drugih. Mislil je tudi on, da se mu bode treba kdaj ženiti na očetov dom. Izbrati je hotel, kadar pride čas, nevesto, ki bo dobra gospodinja, pridna in varčna, ne glede na bogastvo ali na kako posebno, nenavadno lepoto; če bo poleg tega še čedna in bo kaj imela, tem bolje, a potrebno se mu to ni zdelo, zlasti drugo ne. In tako se je zgodilo, sam ni prav vedel, kdaj in kako, da mu pride na misel Seljanova Jerica. Ukrepal je in primerjal in zdelo se mu je, da bi ona utegnila biti prava. Ali kaj poreče oče? S to mislijo si ni Bog ve kako glave belil; saj še sam ni nič prav gotovega vedel. Rad jo je videl, to je bilo gotovo; in rad je mislil nanjo; ali do tega ni še bilo prišlo, da bi bil dejal sam pri sebi: Ta ali pa nobena! In vprašanje je bilo tudi še, kaj pravi ona. Prijazna je bila res ž njim, zdelo se mu je, da ni z nobenim tako; ali posebnega znamenja mu ni dala še nikdar, da ga rada ima, da si je njega izvolila. Z eno besedo: ljubezen do lepe Jerice je na tihem kalila v njegovem srcu, prave prilike ni bilo do sedaj, da bi bil spoznal in jasno se zavedal, kaj se godi v njem. In ta prilika se mu je bližala zdaj. Po nesrečnem prepiru s svojim očetom je imel glavo tako polno drugih misli in skrbi, da ni utegnil misliti na Jerico. Ali zdaj, ko se je bližal hiši, v kateri je prebivala, zdaj ko je bilo lahko mogoče, da bi se videla, jelo se mu je nekaj čudnega gibati v srcu; tako rad bi jo bil videl, saj je toliko časa ne bode; in bal se je zopet, da bi ga ona ne videla. Ta nasprotna čuta sta se borila nekoliko časa v njem; zadnjič sklene, da se hoče ogniti njenega pogleda; saj ji bo lahko pisal, ako bi je ne mogel pozabiti, in v pismu se lahko mnogokaj pove, kar se ne da tako z besedo, iz oči v oči. Ta misel se mu je zdela jako pametna. Ko pride torej do prvih hiš, krene s ceste na stezo, da bi šel za vasjo in potem krenil zopet na cesto. Steza je držala skozi vrte z zelniki in gredami za razno zelenjavo. Matija je imel danes —— kako bi dejali— — posebno srečo, ali nesrečo? Ko pride do sredi vrtov, nasproti Korenove hiše, koga zagleda? Jerica, zaradi rose podpasana, s koškom v roki je stala tu sredi gredice in nabirala zelenjavo. Še je bil čas, Jerica ga ni bila še zagledala, ker je bila pripognjena in v delo zamišljena; lahko bi se bil vrnil; ali mislil si je menda: Božja volja je, kaj bi se bal? In pogumno stopa proti nji. Ko je bil že tako blizu nje, da je čula njegove stopinje, dvigne deklica glavico in se obrne proti njemu kakor srna, ko jo kaj moti na paši. Matija je bil skoraj po nevedoma vzel culo z rame v levico, prijel palico z desnico, in se ji je tako bližal. Pogumno jo on prvi nagovori: „Dobro jutro, Jerica, tako zgodaj že po konci?" „„In ti, Matija,"" odgovori mu deklica, „„kam tako zgodaj?"" „V mesto!" Ko je videl, da se to deklici čudno zdi, ni čakal, da bi ga dalje vprašala; sam ji reče: „Da, v mesto; zakaj bi jaz ne šel kedaj v mesto, in zakaj ne peš, ako se mi ljubi?" „„Tod v mesto, zakaj ne po cesti?"" Zdaj je bil nekoliko v zadregi; prahu ni bilo še zdaj po cesti, in bližnja pot tudi ni bila okolo vasi. Resnice ji vendar ni mogel povedati, malo laži v taki sili in zadregi morda vendar ne bo toliko pregreha: „Lepša pot se mi je zdela po vrtih." Kdor ni vajen lagati, se mu pozna pri najmanjši poskušnji, da ne govori resnice. Matija je videl, da se deklici ne zdi prav verjetno, kar pravi. Da bi ne zabredel še globočje, ojunači se ter sklene razodeti ji vso resnico. „Veš kaj, Jerica, tebi povem, ravno tebi, česar nisem povedal nikomur. Z očetom sva se sprla, z doma moram, po svetu, sam ne vem kam, najprej v mesto." „„To je žalostno, Matija! Oče so hudi nate? Ne dado se pomiriti?"" „Naš oče so nagle jeze, odgovarjati se jim ne sme, in kar enkrat reko, to je kakor pribito. Čakati je treba, da se sami premislijo." „„In to sem zvedela zdaj, samo tako po naključju? To ni lepo, Matija! Ogibal si se me celo, kaj bi tajil?"" In Matija res ni tajil. Deklica se obrne hitro v stran, da si obriše skrivaj solzo iz očesa, potem mu pravi žalostno: „Mislila sem —— a zdaj vidim, da sem se motila! Ne smem te dalje muditi; z Bogom, srečno pot, Matija!" Poda mu roko, potem hoče oditi; ali Matija ji ne izpusti roke; tako se ne more od nje ločiti. „Ali si huda, Jerica?" vpraša jo čez nekaj časa. „„Kaj bom huda? Kaj si mi pa storil? Ne zameri, da sem tako govorila. Pozabi, kar si slišal; sama ne vem, kako je prišlo, kaj sem mislila; nič nisem mislila, vse je prišlo tako nagloma! Torej ne bodi hud, Matija, in — srečno pot!"" In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. „To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vrnem; drugega mi nimaš nič reči, Jerica?" Deklica molči. „Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali se me ne boš nič spominjala?" „„Kako bi se te ne? Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to mi je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti pravila?"" „To je vse, drugega nič? Torej pa že vidim, da moram iti —— tako —!" „„Matija! ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se —— " Dalje deklica ni mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, na glas se zjoka. Mladenič si ne more kaj: strastno jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasi spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila njemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem v srcu kalila. Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko; tako veselo in tako žalostno mu je bilo srce! == IX. == Človek naj ne obupa, dokler živi; kjer njegovo oko ne vidi več pomoči, rešenja; kjer sodi človeška previdnost, da je vse izgubljeno, zgodi se lahko in zgodi se cesto, da se hipoma vse zasuče, vse izpremeni. Gosti, temni oblaki krijejo nebo, a glej, kakor bi trenil, razdele se oblaki, solnce posije, sreče zorno obličje zasveti in zdajci je vse izpremenjeno. Sreča, ti skrivnostna, nedoumna moč, ti mogočna, samovoljna vladarica človeške usode, kolika je tvoja moč in oblast! Mi smo igrače v tvoji roki, igrače v roki svojeglave ženske. Ne po zaslugah, ne po vrednosti in potrebnosti, po svoji glavi deliš ti svoje darove. Brezsrčna si, neizprosna; materine solze te ne omeče; ne ganejo te zdihljaji otroka. Sovražna si poštenjaku, preganjaš ga vse žive dni; v sanjah ga slepiš, vodiš ga po sijajnih dvorih, kažeš mu svoje darove; a ko poseže željno po njih, zbudi se na svojem trdnem ležišču. Tega se okleneš, da se te ne more iznebiti, zvesto ga spremljaš po vseh potih; kar počne, vse se mu posreči; v zlato se mu izpreobrne vse, česar se dotakne; blago se mu naklada na blago; v svoji preširnosti trosi in razmeta svoje bogastvo; vse zastonj, kup mu rase in rase! In zakaj si mu naklonila svojo ljubezen? Ker ima gladko lice, medeno govorico, ker je beli dan zagledal v blestečem dvoru, ker se ti ljubi tako in ne drugače! Rodu za rodom v hiši si bila zvesta, slednjič se naveličaš te hiše, tega imena, obrneš se drugam in gorje puščaš za sabo. Ali ko misli človek, da si ga zapustila na veke, se premisliš, ako se ti zljubi, in vrneš se mu, ko se te je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda! razna imena, eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti? Tebe premišljevati ni dobro človeku; del bi slednjič križem roke in mirno bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi, boriti se ni s teboj! Celi narodi so se ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; neomajna postava jim je tvoja volja. In vendar ta vera ne more, ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem vse človeštvo! V trgu, v okraju, ki je prizorišče naše povesti, je bilo tisto pomlad po Matijevem odhodu vse po koncu. Nekaj nenavadnega, imenitnega se je vršilo. Ljudje so stikali glave in modrovali kakor nekaj let poprej, ko je bil počil glas, da se napravi železnica po tem kraju. Železnica! Kaj je to? Dolga vrsta voz, ki jih ne vlečejo ne konji ne voli, morda jih goni sam peklenšček, kali? In potem so ugibali, pojde li železnica skozi njih okraj ali se ga ogne? Sódnik je pač vedel, kaj je železnica, zato jo je sovražil; ko bi bila kaj veljala njegova volja, ne bilo bi železnice ne v njegovem okraju, ne nikjer drugje. Ali vprašal ga ni nihče; možje so prišli in izmerili cesto, koder se je njim videlo; prav skozi okraj res ni šla, ali vendar tako blizu, da so njegovi konji čez nekaj časa praznovali v hlevu; to je bilo konjem pač po volji, a ne tako gospodarju, ki jih je redil. Nekaj podobnega se je tudi zdaj vršilo. Po zimi že se je govorilo, da je kupil neki bogat grof ali baron od nekod iz Nemškega graščino v tem kraju. Kup se je zdel ljudem neverjeten, smešen; vsaj trikrat je bilo posestvo preplačano. Grad je bil star, zapuščen; kar pomnijo ljudje, ni lastnik prebival v njem. Zemlje je bilo res mnogo, ali kaj bo ž njo? Tla so nerodovitna in tudi gozdi niso Bog ve kaj vredni. Ljudje so se posmehovati bogatinu, ki ne ve, kam bi s svojim bogastvom. Ali stvar je dobila drugo lice, ljudje se niso več posmehovali, ko se je razglasilo, da so našli rudo na grajskem zemljišču, železno rudo. Zdaj se je vedelo, kaj namerava novi posestnik; železo se bo torej delalo. To je bilo zopet kaj novega v tem kraju; novo življenje se zdaj začne. To so ljudje čutili, ali vedeli niso, kako bode to novo življenje; bode li njim na korist ali na kvar. Nikomur ni bilo prav jasno, na kako stališče naj bi se postavil nasproti novemu podjetju. Vsak bi si bil rad kaj pridobil iz tega, ali kako? Ugibanje in ukrepanje ni vse nič pomagalo, čakati je bilo treba. Dolgo niso čakali. Ko je bilo kopno, prikažejo se v trgu tuji možje, gospodje, sami trdi Nemci. Zglasili so se najprej pri gospodi, z drugimi še govoriti niso mogli. Bili so silno oblastni možje in denarja so imeli kakor čepinj. Voza jim je bilo treba, taki možje ni da bi peš hodili. Ali v trgu ni bilo dobiti pripravnega voza razen pri Sódniku. In tako se je zgodilo čisto naravno, da so se hitro seznanili ž njim. Sódnik je za silo lomil nemško in vesti se je tudi znal z gospodo. Vozarili so se torej ves dan po grajskem zemljišču, kjer so nekaj merili po okolici za kratek čas in zvečer so sedeli pri Korenu, pili, da se je vse cedilo, dobre volje bili, peli in slednjič igrali; Sódnik je bil vedno ž njimi. Ne more se reči, da so bili novi gosti tržanom in okoličanom posebno priljubljeni, razen onih, ki so imeli od njih kaj dobička, a teh ni bilo mnogo. Večina jih je pisano gledala, bili so jim preoblastni. Posebno mladi moški svet jim je bil gorak; gospodje so bili mladi, čedni in lepo oblečeni; zlate ure so imeli in zlati prstani z dragimi biseri so se jim svetili na prstih. Z dekleti so bili strašno predrzni ti možje, kakor se ni prej nikdar videlo v tem kraju. Zlasti eden je bil med njimi, najmlajši in najlepši in, kakor se je videlo, tudi najveljavnejši, ki je bil posebno preširen in predrzen z mladim ženskim svetom. In tu moramo reči, dasi neradi, da se jih dekleta niso tako ogibale, kakor bi bil pošten človek želel, kakor bi bili zlasti želeli očetje, matere in — mladeniči; vsak zase je vedel, zakaj. Med onimi, ki so bili posebno nezadovoljni s tujci, je bila tudi Sódnikova mati. Sódniku se je bilo posrečilo, da se je, vsaj za nekaj časa, odkrižal najsilnejšega dolga. Liza je bila res prodala svoje dragocenosti in izročila denar svojemu možu. Hudo mu je bilo, ali vzel ga je vendar, molče, ni ji dejal prijazne besede. Pa sedaj je bil še bolj molčeč, z ženo skoraj oduren; ali to je ni žalilo; z veseljem je opazovala, da bolj doma ostaja, da se zopet poprijemlje zanemarjenega gospodarstva. Hodil je na polje, na njive, ukazoval je hlapcem in včasih je celo sam prijel za kako delo. Matija se ni motil, ko je tolažil mater; oče je bil res krenil na boljšo pot, ko je videl dom tako zapuščen. Kar se ni prej že več časa zgodilo, večerjal je celo doma, četudi ne z družino, in če je šel potem na kozarec vina, vrnil se je vselej zgodaj domov. Žena se je na tihem veselila te izpremembe, in upanje, da bode še vse dobro, se je sčasom vračalo v njeno srce. Iskala je pripravne prilike, da bi izpregovorila ž njim besedo o sinu, ki je bival na tujem. Matija ji je pridno dopisoval; dobro se mu je godilo. V mestu je bil dobil službo pri nekem velikem trgovcu; prav za hlapca je bil skonca; a ko je gospodar videl, kako je priden, spreten in zvest, izročal mu je sčasom imenitnejša opravila, slednjič ga je celo pošiljal nakupavat. Trgovec je kupčeval z raznovrstnim blagom, z ježicami, suhim sadjem in enakimi stvarmi, katere je kupoval na drobno po deželi in prodajal z velikim dobičkom na debelo. Matija se je bil čudovito hitro privadil svojega novega življenja, prav veselilo ga je. Z ljudmi je znal dobro občevati, vedel je, kaj je dobro, kaj slabo blago, in ker se je bil gospodar njegove poštenosti do dobrega prepričal, imel je veliko zaupanje vanj. Poleg izgovorjene plače mu je dajal še po vrhu nekoliko od dobička pri kupčiji, in tako sta bila oba zadovoljna. Za sina je bila torej Liza lahko brez skrbi, in ker se ji je bil tudi mož tako na bolje obrnil, bila je žena mirna in zadovoljna. Ali sam hudobni duh ji je bil pripeljal te nesrečne tuje može, ko jih je bilo najmanj treba. Zdaj je bil mož zopet ves izpremenjen; začelo se je zopet poprejšnje neredno življenje. Ni čudo torej, da je iz globočine svojega srca mrzila te zapeljivce. Ne tako Andrej; v svoji bistroumnosti je takoj sprevidel, da bode tu kaj žeti, da ga čaka lep zaslužek; držati se je mož, ki imajo toliko oblasti in toliko denarja v roki. Sreča, se je povračala v njegovo hišo, in on ni bil, da bi ji duri zapiral. Dela bode imel zopet, lahkega, prijetnega dela in živina mu ne bode več praznovala v hlevu. Ni se motil. Zidanja je bilo potreba za novo, velikansko podjetje; vse je bilo razmerjeno in določeno. Tukaj, kjer je zdaj še gozd, bode stalo veliko poslopje, kjer se bode železo lilo, in okrog vsakemu uradniku posebej svojo hišo! To bode pravo mesto; novi graščak mora biti zares bogat in radodaren mož! Treba je bilo iskati človeka, da prevzame zidanje. Ta človek mora biti veljaven mož, ki pozna kraj in ljudi. Ta mož je mogel biti samo Andrej Sódnik. Glavni dobiček bode njegov, drugi dobe, kar jim on da zaslužka, vsega sam ne bode mogel. Hitro je bilo vse dogovorjeno, pri vinu; gospodje se niso krčili, saj ni šlo za njihove žulje, in s tujo roko je lahko gade loviti. Poroštva ni bilo treba, še gotovega denarja se mu je naštelo na roko za razne priprave. Andrej Sódnik je zopet lahko hodil po koncu, in tega mu ni bilo treba velevati. Nazaj je zopet glavo držal grede in oblastno je mahal z rokama, kakor da bi hotel reči: Vse naše! Tu ne smemo pozabiti Nósana poštenjaka. Nekaj časa poprej sta se bila sprla, tako da ga ni bilo več v hišo, kar je Lizo posebno veselilo; zdaj ga je Sódnik zopet potreboval, vajen ga je bil kakor lovec psa, in tako ga je tudi rabil, tako je ravnal ž njim. Psa ni treba prositi, samo zažvižga se mu; Nósan še tega ni čakal, ko je videl, da ga je treba, pa je bil na svojem mestu. In ako hočemo biti pravični tudi proti takemu človeku, kakršen je bil Nósan, moramo reči, da si Sódnik skoraj ni mogel želeti boljšega pomočnika v svojih raznih novih opravilih. Z jezikom ali s peresom, z rokami ali z nogami, kakor je bilo treba, Nósan je bil povsod za rabo. Tudi tuji gospodje so ga bili veseli, zlasti pri vinu. Kratkočasiti jih je znal kakor malokdo in, kar je bilo največ vredno, občuten ni bil, delati so smeli ž njim kakor svinja z mehom, ako se jim je ljubilo; Nósan ni vedel, kaj je zamera. Neko popoldne, ko je Liza sama v sobi pri mizi zamišljena sedela, vstopi Andrej ter jo ogovori: „Nu, kaj pa zopet povešaš glavo kakor bolna kura? Zdaj jo lahko zopet po koncu nosiš; skrbi je konec! Nekaj dolga je med nama; ravno tebi sem nerad dolžan. Na, spravi, za to si lahko kupiš, kar si prodala, ali pa še kaj več!" Rekši položi pred njo nekaj lepih, čisto novih stotakov. Liza jih še ne pogleda, z roko mu jih porine nazaj rekoč: „Posodila ti nisem nič, zato mi tudi nisi nič dolžan; kar sem dala, sem dala rada, da bi le kaj zaleglo. Ta denar spravi, treba ti ga bo na drugo stran." „„Jaz pa pravim, da smo zdaj zopet na trdem; Andreja Sódnika ni tako lahko ugonobiti. Nekako v stiski sem res bil, to se lahko vsakemu pripeti, to ni nič sramotnega, saj še cesar časi na posodo jemlje. Zdaj smo zopet na konju, zaslužka bo — " " „Poštenega?" „Žena, tako se ne govori z Andrejem Sódnikom!" „Ne zameri, Andrej, nič napačnega nisem mislila; ali ti možje, ki so prišli, Bog vedi odkod —— jaz jim nič prav ne zaupam; glej, da se ne boš kesal!" „„Moja skrb! —— Zdaj pa spravi to, jaz nimam časa se pogovarjati s teboj."" „Naj bo, kakor ti hočeš, saj vem, da ne odjenjaš; denar naj tu leži, ko bi ga kedaj potreboval, kar reci mi." „„Ti zmeraj svojo godeš; kakor hočeš, stori, da bo le mir besedi."" Liza spravi denar, mož se obrne proti vratom. Ko je že držal za kljuko, obstoji, kakor da bi bil kaj pozabil. Obrne se proti ženi, vedno še za kljuko držeč: „Res, kaj pa on trmoglavec? Koliko časa se bo še klatil po svetu? Ali se ni še izučil? Ako se ti zdi, velevam ti ne, poročiš mu lahko, da sme domov. Če hoče delati, doma je dela dovolj, jaz se ne utegnem pečati s kmetovanjem. Samo pameten naj mi bo in —jezik za zobmi!" Led se je tajal. Mati je mislila, zdaj je prava prilika govoriti. Prijazno mu reče: „Andrej, torej si vendar spoznal, da si se prenaglil?" „„Kdo prenaglil, jaz prenaglil?"" „E beži, beži, kaj bi se tako trdega delal, kakor nisi, Andrej! Veš, kaj bi bilo prav lepo? Pravo veselje bi mu storil in meni!" „„Napreči, pa hitro ponj! Kaj?"" „Ne, tega vem da ne storiš; ali pisal bi mu lahko, samo nekoliko prijaznih besedic —" „„Ljubeznivi sin, presrčno dete! Kod se sirotišče ubijaš po svetu; ali se ti nič ne toži po domu, po materi in očetu? O pridi, pridi, odpusti svojemu očetu, ki se je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! — Ali bi bilo tako prav, kaj?"" „Ne norčuj se tako, Andrej, saj je vendar tvoj sin!" „„Ti si mu vedno dajala potuho, zato je zdaj tak. To ti pa pravim, zapomni si dobro in tudi njemu sporoči: ako čaka, da bi ga jaz prosil in klical domov, čakal bo do sodnega dne: prej bo pobral vse jezice in oparnice, ves želod in žir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po čem so kosmači!"" Rekši krepko pritisne kljuko ter odide. Te besede niso bile kdo ve kako prijazne; vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrejček s pismom na pošto. Materino pismo ni prav tako govorilo, kakor se je norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, samo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. == X. == Tržani in okoličani so bili vsi kakor vrtoglavi. Mirno in zložno se zigravajo ribice v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka izprememba! Kako gibanje, pehanje, prekopicevanje! Kako hlastno hitanje, katera bo prej, katera več, najbolj vse, ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kedaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; pisano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni po njegovi pameti; glavo maje posmehuje se novemu podjetju, ne obeta mu dobrega uspeha; ali ko izprevidi: tu bode kaj dobička, ne pomišlja se dolgo; zlasti ko je eden začel, potem vse dere za njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba ga je pobirati, naj ga trosi sam antikrist! Vsak skrbi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to početje; to naj premišlja on, ki je stvar začel. Tako so mislili, tako so ravnali Andrej Sódnik in njegovi sosedje. V trgu ni bilo skoraj hiše, da bi se ne bila tako ali tako udeleževala novega podjetja. Tu je bilo dela, dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz s konji ali vola ali pa tudi prosto samokolnico; še tega ni bilo treba, dobro je bilo vsako orodje: rovnica, motika, sekira, lopata. Delo je bilo mnogovrstno, težko in lahko, za moške, ženske in celo za otročje roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, pesek voziti, zemljo kopati, pri zidanju podajati. Razen zidarjev so bili vsi delavci iz okraja; za zidarje so bili seveda Italijani; saj pri nas, in to je sramota, skoraj nihče ne zida svinjaka, da bi ne poklical laških zidarjev. Kjer je bilo nekaj dni popred še brinje in nizko grmovje, tam je bilo zdaj prostorno zidališče. Po njem je vse mrgolelo, kakor po razbrskanem mravljišču. Tako so menda Izraelci zidali svoje mesto, vrnivši se iz babilonskega preseljevanja. Od daleč se že čuje vpitje, šum in ropot; kola krulijo, samokolnice cvilijo, živina se poganja, ljudem se ukazuje, morebiti vse nekoliko glasneje, nego bi bilo potreba. Ne zida se samo, tudi vrti se napravljajo, vsaki hiši svoj vrt. Zidovje rase iz tal, da se že poznajo posamezna poslopja. Tudi ruda se že privaža, da bode takoj dela, ko bode plavž gotov. Deklice jo razbijajo in klepljejo s kladivi, ki so na dolgih palicah nasajena. Deklice, mlade, nedorasle deklice, katere naj bi še v šolo hodile. Glej jih! V vrsti na nizkih stoličkih čepeč pridno in urno udrihajo po debelih gručah, da odskakuje drobiž na vse strani. Glasne so in dobre volje; zdaj prepevajo, zdaj se šalijo in smejejo, da je veselje. In vendar ni veselje. Človek, ki jih opazuje, ne more jih biti vesel. Poglej jih, zlasti starejše; mladi, otročji obrazi in vendar ne otročji! Lica jim niso okrogla, rdeča, kakršna se vidijo po navadi na kmetih; nekako vela so, upala, rekel bi skoraj: trudna; zdravje je izginilo z njih telesno, morebiti tudi dušno. In te oči, ti pogledi! preradovedni se mi zde, prerazumni v tej mladosti. Ne skrivajo se, radi se obračajo v tujca, ki ogleduje malo družbo; po moških se že obračajo. In čuj, kako govore med seboj, kako se odrezavajo moškim, ki jim nagajajo!! Sam glas že ima v sebi nekaj neotročjega, nedekliškega. Blaga sramežljivost je izginila s teh lic, iz teh oči, iz tega govora, morebiti celo nedolžnost! Ne, ne bodimo preostri, morebiti krivični; naša sodba ne bodi prenagla; upajmo, da se še nobeni izmed njenih mater ni treba sramovati svoje hčeri. Ali bistro, vajeno oko se ne da slepiti: prva slana je pala na te mlade cvetice. Pojdimo s tiho željo; angel varuh naj razprostira nad njimi svoja krila! In vendar se človek, ki ima kaj srca, ne more tako lahko iznebiti žalostnih misli. Kako strašno hitro se stvari preobračajo na slabo! Spomladi so še bile vse te deklice kakor metulj, kateremu ni še ne dež ne veter oskrunil pisanih kril, ne človeška roka. Pet, šest mesecev samo in že taka izprememba! Žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake prikazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so tovarne, kjer „cvete" ona „velika obrtnija", s katero se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim ženskim svetom; ali ga niso obhajale enake misli? Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospoda v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blagosrčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovčicam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim podjetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Posamezen človek ni da bi jezove postavil splošni povodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse poučevanje in svarjenje! Še neka čudna bolezen se je bila v tem času prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zanemarjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta glas se je bil hitro raznesel po vsi okolici; kdor je utegnil, začel je iskati tega čudnega kamena po gozdih, dasi ga morebiti še nihče ni videl svoje žive dni; samo to so vedeli, da je črn in da gori. Pravi apostol te nove vere je bil Nósan; njemu se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko bi ga našel, če tudi na tujem zemljišču, to je vedel, da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil Nósan mož, da bi se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim gospodom, kako se govori z Nósanom, ki ga zdaj tako prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zemlji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomagače: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začrnelo kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v Sódnikovo hišo, kjer se je bil zdaj stalno ustanovil. Sódnik ni kazal posebnega zaupanja, da bi bilo iz tega kaj; ali Nósan mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli vso kuhinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar se je bilo naneslo čez dan. Okrog ognjišča so bili zbrani Nósan, Sódnik, učitelj, ki se je jako zanimal za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje —— pekli. Kamen za kamenom je moral v ogenj, kakor se hlebci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za kamenom v roko, ogledoval ga in obračal ter, primerjal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se mu zopet ni prav ujemalo. Sódnik je nekaj časa potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: „Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj pravite?" To je bilo nekaj, vsi začno vohati. „Meni se tudi zdi," pravi Nósan vesel; „kaj pa vi, gospod ,ludi magister'?" Nósan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, k jo je bil kje pobral. „Jaz sem nahoden," odgovori učitelj, bodi si, da je bil res, ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ne čuti nič posebnega duha. Sódnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže Nósanu v ogenj: „Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč je že!" Nósan mu mirno odgovori: „Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako naglo." „„Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega dne,"" reče Sódnik. „„Veste kaj, možje, za nocoj bodi dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo vsi na kozarec vina!"" To je bila modra beseda; vsi so bili njegove misli; kdo bi se bil ustavljal Sódniku, zlasti kadar je klical na vino! <center>***</center> Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali Nósan se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in preiskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj drugi dan potem je Nósan kolovratil zopet po gozdih, da bi prišel na sled blaženi premogovi žili. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. Treba ti je noža, posezi v miznico, kjer so skupaj vilice in noži, stavim, da zgrabiš vilice in to trikrat, štirikrat zaporedoma in tako tudi narobe. Enako se je godilo Nósanu. Ko je prej zajce izsledoval, zgodilo se je včasi, da je ves dan zastonj iskal, zdaj, ko so mu bile čisto druge misle v glavi, zdaj so mu zajci kar tako skakali pred nogami kakor kobilice po travniku. Ko prekorači neki greben, začuje, da nekdo drva seka. Urno se napoti proti njemu; čutil je neko potrebo, da bi govoril s kom. Od daleč že spozna moža ter ga pozdravi: „O , dober dan, oče Seljan!" Še dva dobra koraka navzdol in bil je pri njem, predno mu je mož kaj odgovoril. „Zmerom tako pridni? Gorko je, gorko!" Drvar maha in maha, kakor da bi nič ne slišal in ne videl; ali je bil slabe volje, ali pa ni posebno maral dolgopetega postopača. „Težak kruh, oče Seljan, težak; jaz bi vam vedel lažjega!" „„Ti, lahkokruhar?"" pogleda ga pisano drvar izpod košatih obrvi; „„menim, da je tvoj lažji, a moj je pošten!"" „Nu, nu, nepoštenosti mi morda vendar ne bodete očitali?" odgovori mu Nósan hladnokrvno. „„Jaz nikomur ničesar ne očitam, kjer nimam pravice, tudi tebe ne; samo rekel sem in še pravim, da je moj kruh pošten; to se menda vendar sme reči, da se človeku ni bati tožbe."" „Midva se ne bodeva prepirala in tožarila, zlepa se pogovoriva. Jaz bi vam res kaj pametnega svetoval." Seljan je bil ustavil delo, naslonivši se na toporišče vpraša ga neverno: „Ti meni svetoval? Kaj takega?" „„Vi ste mož, Seljan, ki je videl kaj sveta, ki je kaj izkusil v svojem življenju."" Tudi Seljan je imel svoje slabosti, kaj takega ni nerad slišal, nekoliko prijazneje že mu reče: „Tisto pa prav praviš, tisto; prehodil sem nekaj sveta, morebiti več ko ti s tistimi dolgimi kraki, ne zameri!" Nósan ni bil vajen zameriti. „Vojak ste bili." „„Kaj pa da sem bil! Ali njega dni je bilo drugačno vojaško življenje, zdaj na tem koncu sveta, zdaj na onem; z Laškega na Poljsko, s Poljskega na Nemško, z Nemškega tja doli na Ogrsko, na turško mejo, in vse peš! Tako človek res kaj vidi in izkusi, tudi uči se kaj, če nima zabite buče. Laško sem govoril, kakor bi maslo rezal, in tudi nemško sem tolkel za silo. To je zdaj vse minilo, nič škode! Pri drvarstvu je treba samo krepkih rok, in te imam, hvala Bogu!"" Zdaj je bil Seljan tam kjer ga je hotel izkušnjavec imeti. „Vidite, oče Seljan, to je ravno, kar sem hotel reči. Mož, ki je bil kaj boljšega vajen, ki se je kaj učil, pa ubijati se vedno z drvarstvom! In lahkega, obilega zaslužka dovolj, poštenega tudi, samo roko stegniti po njem. Vi niste več mladenič, to se lahko reče, saj jaz tudi še komaj pomnim, kedaj sem krave pasel; na stare dni bi si človek rad kaj privoščil: vi bi si lahko, vsak večer bi lahko pili svoj kozarec ali pa tudi dva. In otroka imate tudi, če ne mislite nase, mislite na svojo hčer." Seljan je bil že malo nepotrpežljiv. „Kam meri to tvoje besedovanje? Povej mi naravnost!" „„Glejte, pri naši fabriki je dela —"" „Pri fabriki?" „„Da, pri fabriki; vse služi, kdor se more gibati, zakaj vi sami ne? Še delati bi vam ne bilo treba, samo na delavce bi gledali in dobro plačo bi imeli. Moja beseda nekaj velja pri gospodu oskrbniku, ki ima vse v rokah. Rekel mi je, da mu bode treba vratarja, kadar bo vse dodelano, pametnega, poštenega moža. Vi bi bili kakor nalašč za to. Dobra in lahka služba!"" „Kaj pa dal Stati kakor lipov bog bi že znal in zijala prodajati; toda jaz ti pravim, Nósan: Iz tega ne bo nič. Ti in tvoj oskrbnik iščita si drugega; Seljan ne bo nikoli pri fabriki služil." „„Zakaj pa ne?"" „Zato da ne! Vrag vzemi tisto vašo fabriko in vse, kar jih je kje! Še tega nam je bilo treba! Kaj nismo že dovolj siromaki?" „„Ravno zato, ker smo siromaki; tako pride denar v deželo. Ob sami kmetiji svet ne more prebiti; zato je naša dežela tako ubožna, ker nima obrtnije. Veseli bodimo, da se je našel mož, ki ima denar in voljo, pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužka. Obrtniki so dobrotniki deželi."" „Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri iz ljudstva: oni se rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka nasrkala in napila, pa se odvali. Jaz sem bil po svetu, videl sem, kako je v krajih, kjer je tista velika obrtnija, kjer so fabrike. Denar se res služi, ali čigav je ta denar? Gospod stanuje v gradu kakor cesar, vozi se s štirimi konji ali z osmimi, če se mu ljubi; kar je lepo, dobro in drago, vse mora biti njegovo, ravno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da ne poči od samega napuha. Delavec ni človek, on je živina, suženj; milostna gospoda ga zaničuje kakor psa. Jesti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji pesti ga ima gospod, ž njim dela, kar hoče. Ako se mlademu gospodiču zljubi zasesti njegov hrbet, mora uzdo vzeti v usta, hoditi po vseh štirih, trpeti, da ga bije z bičem okoli ušes. Gorje mu, ako bi ga prevrnil, četudi ne rad; pri tej priči se mora pobrati z ženo in otroci. Njegovo dekle, če je čedno —— drugo zamolčim, grdo nečem govoriti; ali jeza me grabi, če pomišljam, kako se godi. Pojdi mi s tisto svojo obrtnijo, jaz jo poznam. To imenujejo bogato deželo, če jih je petero, desetero, ki so siti, belega kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drugo je pa berač! Kmet bodi kmet, dela naj in varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj gospod. Vsakega lahko zapodi z motiko, z vilami, kdor se hoče šopiriti in razgrajati po njegovem. Svoje hiše naj se drži, naj se ne klati po krčmah, pijančuje naj ne in kvartopiri; žena in dekleta naj se ne oblačijo kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo nekatera več na sebi, nego je vredna vsa domačija. Pridnosti in varčnosti nam je treba, ne obrtnije! Tako, zdaj sem ti povedal, kar ti gre. Z Bogom!" Nósan je sprevidel, da se s tem starokopitnim drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej: „Vi govorite po svoji drvarski pameti; neumen sem jaz, da sem začel z vami take pogovore; brez zamere!" Seljan mu založi za odhod še to: „Ti pa zameri ali ne zameri; še to ti rečem, in kar boš slišal, lahko poveš vsakemu: Ko bi se smelo, jaz sam bi šel po noči, pa bi s tole sekiro razbrskal vse, kar ste dozdaj zgradili in sezidali!" == XI. == Preklinjanje Seljanovo ni škodilo novemu podjetju. Glavno poslopje, v katerem se bo delalo železo, hiše uradnikom in delavcem za stanovanje in druge potrebne stavbe: vse je bilo dodelano. Določen in napovedan je bil že dan, ko se fabrika odpre z veliko slovesnostjo; dolgo naj ostane ljudem v spominu imenitni dan, s katerim napoči nova doba temu okraju, morebiti vsi deželi. Ali to slovesnost je hotel oskrbnik, gospod Klinger, kateremu je bilo vse podložno, združiti z neko drugo, ki je njega osebno zadevala. Gospod Klinger je bil še mlad mož, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severno-nemška moška lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to se mora reči, prav lepo pristojala. Ker je imel poleg tega lepo službo, ni čudo, da je nosil glavo po koncu, sicer pa je bil dobra duša. Glavno pa je to, da je bil samec; zaradi te lastnosti ga je gospa davkarica posebno čislala; to je bil snubač, kakor gospod Valentin, ali pa morebiti še boljši, ker pri njem je bilo vse gotovo; Valentin in Klinger sta se ji zdela kakor cvet in sad; oba sta lepa, ali pameten človek raje poseže po sadu. Toda, ker je imela dve hčeri, še voliti in izbirati ni bilo treba, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna mati ni prezirala in zanemarjala zlatega ptiča; pridno mu je stavila mreže in pasti, pogosto ga je vabila, dobro ga je gostila z jedjo, pijačo in vsakotero ljubeznivostjo. Mladi mož se je prav dobro imel v njeni hiši; prijazno in veselo se je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki sta v njegovi druščini razkladali in razgrinjali vso svojo ljubeznjivost. Zlasti Olga se je bila prijela in polastila lepega gospoda, kakor da bi ne bilo na svetu nikakega Valentina; mislila si je pač: boljše drži ga nego lovi ga! Ubogi Valentin! Samo to je davkarico malo skrbelo, da ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžan ostati. Vselej, kadar je bil v njeni hiši, vedel je potem tako naravnati, da so se kam skupaj peljali, on in vsa davkarjeva družina ob njegovih troških, s hvaležnostjo torej ga ni mogla privezati; vendar zaupala je v svojo in svojih hčera ljubeznivost. Ali bistroumna ženica se je motila. Klinger si je bil že izbral svojo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Ženitovanje se je imelo obhajati ob enem, ko se bo tovarna slovesno odprla. Sódnik je imel res srečo; kakor v sanjah se mu je izpolnila vsaka želja. Starejša hči ga je že nekoliko skrbela, kako ji dobiti primernega ženina? Za kmeta se mu je zdela Ana pregosposka, prešibka je bila in preomikana; tudi ga ni bilo po vsi okolici dovolj premožnega, da bi se jo upal snubiti; cesarskega uradnika ni čislal na to stran. V ti zadregi mu je prišel Klinger kakor nalašč; boljšega zeta si ni mogel želeti, in kako bi ga ona ne bila vesela? Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. Vendar govoril ni o tem ne z njo, ne z materjo; iznenaditi je hotel obe z veselo novico! Ali zdaj je bilo čas govoriti; malo dni je bilo še do odločenega časa in treba je mnogo priprav za ženitovanje. Najprej mu je bilo govoriti z gospodinjo; potrebno sicer ni bilo, ali spodobno. Po kosilu čaka nekaj časa, da odide Ana; ker pa le ni hotela, migne ji z roko, da naj se umakne. Ko sta bila sama, potegne še enkrat krepko iz kozarca, obriše si usta, potem začne: „Veš kaj novega?" „Kaj?" „Torej nič ne veš?" „Kaj bi nič vedela? Jaz imam doma dovolj skrbi in opravka, malo se menim za to, kar se godi zunaj hiše."" Sodnik je bil danes dobre volje; kako bi ne bil? Noben človek menda ni tako odljuden, da bi ga ne veselilo komu kaj veselega povedati; zato je Sódnik nalašč prezal svojo ženo, da bi razdražil zato njeno radovednost; odgovori ji torej: „Zunaj hiše! Kdo pa se meni o tem, kaj se godi zunaj hiš? Tu pri nas bo nekaj novega in tebi se nič ne sanja? — Ženitovanje bo!" „„Ženitovanje?"" „Čez štirinajst dni." „„Pri nas?"" „Pri nas, pri Sódnikovih." „„In kdo se bo ženil?"" „Nič ženil, možitev bo, Ana ima snubača!" Žena ga debelo pogleda. Čez nekaj časa vpraša: „In kdo je ta snubač?" „„Ali se ti nič ne dozdeva? Ugeni!"" Ženi je bilo pač ime na jeziku, ali ni se ga upala izgovoriti; poznala je svojega moža; malo nevoljno mu torej reče: „Kaj bom ugibala, povej mi raje!" Sódnik še enkrat potegne, potem reče tehtno: „Klinger. —— Kaj me tako debelo gledaš? Jeli, da se nisi nadejala takega ženina!" Liza ni vedela, kaj naj bi si mislila, kaj naj bi dejala. Če je stvar prav premišljevala, morala si je reči, da Klinger res ni napačen ženin, vsaka deklica bi ga bila lahko vesela. Ako bi bilo njeni hčeri na prosto voljo dano, da naj si voli ženina, sama bi ji ne mogla svetovati boljšega. Sódniku je to molčanje že malo predolgo trpelo. „Nu, kaj ždiš in tuhtaš, ali ti morebiti ni po volji, kaj?" „„Meni že, ali kaj poreče Ana?"" „Kaj poreče? Vesela ga bo!" „„Ali si že govoril z njo?"" „Kako si čudna! Kje pa smo in kdo smo? Toliko menda vendar še vem, kakor deklina, kaj je prav." „„Saj se še prav ne poznata."" „Kako hočeš, da naj se poznata; videla ga je dostikrat in govorila ž njim, četudi ne meni in tebi za hrbtom, kakor je navada." „Jaz nisem nikoli videla, ne slišala, da bi ga rada imela, da bi samo mislila nanj, in tega je vendar nekoliko potreba."" „Bedarije! Kako je pa bilo, ko sva se midva jemala? In moreš li reči, da ni bilo prav? Naša Ana je pametno dekle, hvaležna mi bo, da sem ji izbral takega moža. „„Ako bi bila pa morebiti že sama —"" Liza se ni upala dalje, tako grdo jo je bil mož pogledal. Čez nekaj časa začne Andrej zopet, kakor da bi ne bil nič slišal: „To mi že lahko verjameš, da jaz ne bom svoje hčere dajal ne vedi komu in na kaj; vse sem dobro premislil in preudaril. Klinger je dober in pameten mož; lepo službo ima, vse je v njegovih rokah; kar on pravi, to velja. Hišo ima kakor gradič, saj si jo videla, nobene ni take v trgu. Ana bo imela vsega dovolj, vozarila se bo kakor mestna gospa in delala bo samo, kar se ji bo ljubilo, za kratek čas; kako da bi ne bila zadovoljna? Lep, menim, da je naš zet tudi, ako je že tudi tega treba. Čez štirinajst dni, kakor sem rekel, bo poroka; skrbi torej, da bo vse gotovo in pripravljeno do tega časa. Ženitovanje mora biti, da se bodo ljudje zgledavali in še dolgo pomnili, kako je bilo, ko se je možila Sódnikova Ana!" Vinska posoda je bila prazna; Sódnik je hotel vstati in oditi, a prej še reče ženi, ki je zamišljena molče sedela: „Res, dekletu bo vendar treba povedati, hotel sem ji sam, pa zdaj se mi zdi bolje, da govoriš ti z njo; jaz nimam rad takih razgovorov, tudi ne utegnem; ženske to bolj znate, torej govori z njo, kakor veš in znaš." „„Kaj pa, da ne bo drugače!"" zdihne Liza, ki ni bila nič vesela te naloge; „„Bog daj, da se vse dobro izide!"" == XII. == Težavno opravilo je bil naložil Sódnik svoji ženi. Liza si je bila dobro v svesti, kako težko ji bo pregovoriti svojo hčer, da naj se vda radovoljno očetovi volji ter vzame Klingerja; ali tega se pa vendar nikakor ni nadejala, da bo vse njeno prizadevanje in prigovarjanje, vsa njena materina zgovornost čisto brez uspeha. Ana je bila do zdaj vedno tiha, krotka, poslušna deklica; ne oče ne mati ji nista imela kaj očitati; rada je storila vse, kar se ji je velelo; videlo se je, kakor da bi ne imela svoje volje; ali zdaj, ko je bilo treba, se je hipoma pokazala čisto drugačno. Mirno je poslušala, ko ji je mati lepo razlagala, kaka sreča jo je doletela, kako vesela bi bila vsaka deklica takega ženina, da bi si sama ne mogla želeti boljšega; kako lepo bo živela ž njim, da naj bode očetu hvaležna, ker ji je izbral takega moža; ali ko je bil njen govor končan, odgovori ji krepko in odločno: Ne, mati, jaz ne bom nikdar Klingerjeva! In ko jo mati čez nekaj časa vpraša, zakaj ne, ji odgovori mirno, a ravno tako krepko in odločno: Zato, ker ga nimam rada. Kjer ni ljubezni v zakonu, tam ni sreče. Kaj naj bi ji bila mati dejala na to? Molčala je, a v njenih prsih se ji je nekaj oglašalo, da hči prav govori. Spominjala se je svojih dekliških let. Tudi ona je imela nekdaj svoje mlade, zlate sanje, —— katero dekle bi jih ne imelo? — Tudi nji je srce hrepenelo po neki sladki sreči, ko bo živela, četudi pod nizko, slamnato streho, z možem, katerega ona ljubi in on ljubi njo; z njim bi rada prenašala vse težave življenja. Prišel je mladi, bogati Sódnik, snubil jo je, dasi ni imela ničesar razen pridnih rok. Kdo jo ni takrat blagroval, katero dekle ni zavidalo njene sreče? In ko je bila na Sódnikovem domu, česa je pogrešala? Ali ni bila srečna notri do zadnjega časa, ko se ji je bilo začelo oblačiti nebo, a zdaj je zopet jasno? Če ni ona srečna, kdo je pač srečen? Tako je vsaj sodil svet, in morebiti bi bila tudi ona sama sodila tako, ako bi bila utegnila premišljevati svoje stanje. Ali čudno, ravno sedaj, ko je videla svoje ljubo dete v odločilnem trenutku, ko ji je sama prigovarjala, naj se za vse svoje žive dni zaveže z možem, katerega pozna samo po videzu, katerega, sama pravi, da nima rada; sedaj se ji je videlo, kakor da bi ji blisk razsvetlil njeno preteklo življenje, in to življenje, dasi na videz sijajno, vendar ni bilo srečno. Razoroženo se je čutila, siliti ni hotela svoje hčere, še prigovarjala ji ni več, prevelika se ji je zdela odgovornost. Vedela ni kaj odgovoriti svoji hčeri, ko ji je rekla: „Mati, jaz sem slišala, tudi vera nas tako uči, da se morata mož in žena rada imeti; ali me ima on rad, ne vem; to pa vem, da ga jaz nimam rada; nikoli bi ga ne mogla rada imeti; zato ne bom nikdar njegova." Samo da bi kaj govorila, jo vpraša mati: „Kako pa to, da bi ga ne mogla rada imeti; zakaj ti je tako zopern?" „„Nič zopern, mati; meni se vidi, kakor vsi drugi možje."" „Kakor vsi drugi možje?" prime jo mati, ki je pač vedela za njenega srca skrivnost, dasi ni bilo o nji nikoli govora med materjo in hčerjo. Ana zardi, a kmalu se osrči ter reče krepko: „Mati, jaz vam ničesar ne tajim; ko bi me bili kedaj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me pa niste, sem molčala. Zdaj vam pa naravnost povem! Z Brezarjevim Antonom se imava rada; če se bom kedaj možila, njega ali pa nobenega!" „„O saj sem vedela, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!"" „Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo z bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klingerja, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njim; v mojo nesrečo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi me pa hoteli, saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim grem po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to rečem tudi očetu, ako treba." „„Ali ko bi te tudi res ne silil, da vzameš moža, katerega ti je on izbral, Antonova ne boš nikdar z njegovim privoljenjem, to si dobro zapomni."" „Če ne, pa naj bo, kakor je božja volja in očetova; če mi ni on prisojen, ostanem, kakor sem, vse svoje žive dni; kje pa je pisano, da moram biti srečna?" Težko je bilo materi na to kaj odgovoriti; videla je, da bi ji bilo zastonj vse prigovarjanje, zato je molčala. Sklenila je na tihem, govoriti zopet z Andrejem, naj ne sili v nesrečo svojega otroka. Ana je pridobila iz pogovora z materjo vsaj to tolažbo, da v boju z očetom, ki jo čaka, vsaj mati ne bo proti nji, morebiti jo bo imela celo na svoji strani; Motil bi se, kdor bi morebiti menil, da je bila Ana po tem pogovoru vsa žalostna in pobita, da je sama sedevala in na tihem pretakala bridke solze. Vse popoldne po tem je mirno opravljala zdaj sama, zdaj z materjo svoja navadna opravila. Mirno vest je imela, nekako lahko ji je bilo pri srcu, da je razodela materi skrivnost, ki jo je do zdaj vendar nekoliko težila. Z obraza ji ni bilo brati, kaj se je godilo malo prej in kaj jo v kratkem še čaka. Zvečer je šla po svoji navadi na vrt; tam na koncu vrta je imela svojo gredico z navadnimi cveticami, kakršne si goji skoraj vsako kmečko dekle, da si ima kaj v nedrije vtekniti, ko gre v nedeljo k maši. Skozi mala vratca v zidu okoli Sódnikovega vrta gre zajemat vode iz potoka, ki je tekel ob zidu, da bi prilivala cveticam. Ko stopi skozi vratica, zagleda blizu sebe Antona, ki je šel s polja z motiko na rami. Morebiti je vedel, da ni Sódnika doma, in krenil nalašč zdaj na to stran, kamor je pač vedel, da hodi o tem času Ana vode zajemat. Več časa se nista bila že videla. Ana, boječa po navadi, bila je danes nekako čudno pogumna. Ko ga zagleda, gre mu sama nekoliko korakov naproti; videlo se je iz vsega njenega vedenja, da je vesela njegovega prihoda, ker mu ima nekaj posebnega, imenitnega povedati. Anton je še nikoli prej ni videl, da bi bila tako pogumna, da bi se tako nikogar ne bala. Ko bi bil zdaj pristopil tudi njen oče, Ana bi ne bila pobegnila. Naravnost mu pove, kaj se vrši, kaj oče z njo namerava, kaka nevarnost preti obema. Vse to mu je pravila tako živo, tako hitro, da je pobijala beseda besedo. Mladi Brezar je stal kakor odrevenel, preveč nanagloma mu je bilo vse prišlo, komaj je prav razumel, kar je slišal. Čez nekaj časa še le se zave ter ji reče žalostno: „O kaj pa zdaj, kaj pa zdaj?" Deklica mu možato odgovori: „Zdaj ni, da bi se zdihovalo, delati je treba!" „„Ali kako, Ana, kako? Če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?"" „Jaz!" „„Ti se boš torej branila? O bojim se, da ne bo vse zastonj!"" „Bodi mož, Anton, ne obupaj! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klingerjeva!" „„In če te bodo vendar silili?"" „Kako me bodo silili, če me ne bo?" „„Ti misliš, Ana ——?"" „Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegnem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, predno se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje, ne vem: samo to vem in to ti pravim: Ti me boš imel ali pa nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!" Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na vrt. Nasprotna čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako rada, da se sme zanašati na njeno zvestobo. Ljubil jo je, ali malo upanja je imel, da bi bila kedaj njegova; zdaj mu je upanje raslo, ko je spoznal, česar prej ni imel prilike videti, da je Ana tako junaška, tako krepkovoljno dekle; sramoval se je skoraj svoje nemoške slabosti in malosrčnosti. Veliko zaupanje je imel v njo in njeno mater. Dasi je bil torej zvedel tako žalostno novico, šel je vendar precej potolažen domov. == XIII. == Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnjivo lesketanje in veličastvo včasi predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko siplje vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika — komu se ni, pravimo, o takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: Če se nepoštenosti godi tako dobro, kaj bi se potem ti trudil in ubijal, da smeš pobirati drobtine, ki padajo z njene mize? Pameten bodi, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so Časi, videli smo jih sami, ko je ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil „otrokom tega sveta". Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikansko poslopje, zgrudilo se je torej, predno je bilo še prav dodelano. Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in za oskrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, kakor se je govorilo; kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki glavi nedoumno, zato so si ali ljudje sami izmislili na njeno mesto drugega lastnika, ali se jim je pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj železne rude so bili res našli, ali pri natančni poskušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Seljan že prej prorokoval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani z vrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali polne plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo samo še na up in na menice. Sódniku je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. Še je bilo morebiti čas odstopiti z malim dobičkom, morebiti celo z malo izgubo; ali človek v njegovem stanju nima treznega razuma. Strast ga je bila omamila, igral je na vse ali pa nič: bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bilo prepozno: naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, geniti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler je mogel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor Koren? Ta je bil pametnejši, za časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sódniku ni bilo rešitve! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo zdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo še ostalo ljudi, hodili so pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje. Žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom; otožno so cvele po gredicah plemenite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se radovalo njihove lepote. Kje je bila zdaj prevzetnost in preširnost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, predno se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zapečatili. Ni ga bilo kmeta, da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno gledajo vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. „Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!" „„Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali jih oprtiv odneso ali kali?"" „Škoda, da jih niso naredili na škripce, da bi jih zdaj premeknili in postavili, kamor treba." „„Po ceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak berač bo imel zdaj svojo kakor polž."" „Jaz bi si sam izbral eno, pa pustil svojo raztrgano lesenjačo." „„Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!"" „Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skleda prazna? Kje so pa naše njive, voziti bi se morali na polje kakor gospoda." „„Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?"" „Pretrdo je, da bi pota nasipali ž njim." Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bode zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je bil plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sódnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Nósanom; zastonj vse, kar je poskusil. Čim bolj si je prizadeval, da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, jemal je na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo, vsa njegova imovina je bila zastavljena, skoraj nič več ni bilo njegovega. Žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. Če je vse dobro premislil in preudaril, izprevidel je, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral morebiti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sódnik! Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, še krila ji ne bo treba privzdigniti; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni že od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač z doma. Vse kaže, da je tu, če ne bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen: po travi se pase mnogobrojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti, ko je še gospo daril stari Brezar, je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zapravljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. Sódniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. S konca je gospodaril in kmetoval samo z materjo; čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezarju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi vzgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, človeka svare, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in zapravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopati iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku, ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval in vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal, slednjič si je celo kupil konje. Ljudje so govorili: Brezarjev ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je bil prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pepelarnico, daleč okrog ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sam pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nič zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je mogel, kakor je kje videl ali bral, da se dela. Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu je bila takorekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, kar je bilo njegovega. Poleg tega je kupčeval z lesom, suhim sadjem, skratka: služil si je denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal s svojo staro materjo. Zenica je imela na stare dni lepo življenje pri svojem sinu. Delati je smela samo kaj lahkega, bolj za kratek čas, pri hiši; časa je imela zdaj dovolj moliti in v cerkev hoditi. Bogata gospa ne more skoraj prijetnejše živeti, vsaj nji se je tako zdelo. Ni torej čudo, da je ženica svojega Antona spoštovala in ga rada imela nad vse na svetu. Prepričana je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih —— to moramo reči njim na sramoto —— Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih, ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene, ne med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je bilo glasno očitanje; poleg tega so ga jim žene rade stavile v vzgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodi si kmet ali gospod. Sódniku se sicer ni tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebno sovražil in na videz zaničeval; ime Brezar je vedno izgovarjal, tako nekako zaničljivo, kakor da bi bilo ime kakega berača — česar je bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sódnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, katero pa ni bilo Brezarju na sramoto. == XIV. == Nemoško se je zdelo Sódniku, da bi svoji ženi razodeval svoje gospodarske razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam je bil za vse odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Lizi ni bilo težko ugeniti in razvideti, v kakem stanju je sedaj Sódnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko se je bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu je bila ta pomoč, ne zdravilo. Vendar ženska ne obupa tako hitro; na vse strani je uboga žena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vsaj iz najhujše stiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, zasveti se ji v glavi misel, katera, ako se ji posreči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali kaj poreče tej misli Andrej? Poskusiti je treba. Takoj, ko je bil dan, gre k svojemu možu. Neprijazno jo sprejme, kakor po navadi; osorno jo zavrne, ko je izpregovorila prve besede, da ve, kako je s Sódnikovo hišo: „Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj pomoči, ti si zadnja, pri kateri bi je iskal." Vse to je ne ostraši, mirno, a odločno mu odgovori: „Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj mislim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili. " „„Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!"" „Jaz vem za človeka, ki bi nam lahko pomagal, vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po svetu; morebiti bo tudi hotel, samo prositi ga je treba, sam se ne bo ponujal." „„Kdo je ta človek?"" „Brezarjev Anton." Sódnik se zgane pri tem imenu, kakor da bi ga bilo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi: „To je tisti, ki postopa za našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil to misel. Svojo hčer hočeš prodajati? Prej bi je ne bil nikoli dobil, ko smo bili še na trdnem, zdaj pa še manj, dokler bo tale gibal; to si zapomni!" „„Pri tebi je tudi precej ogenj v strehi. Kako prodajanje je neki to? Rad jo ima, kaj je tu napačnega, in ona ga ima rada; če ne veš, pa ti jaz povem, s teboj seveda se ne upa govoriti, ti si kakor vihar, lastni otroci se te boje. Povem ti torej, ker že o tem govoriva, nikoli je ne prisiliš, da bi vzela katerega drugega. In jaz ti pravim: pametna je, boljšega moža bi si ne mogla izvoliti. O da bi jaz le še ta dan doživela!"" „Ha, ha! Ti pa že poznaš človeka; kaj meniš, da mu je bilo za dekleta? Petice, petice! Boš že videla, kako bo zdaj; poznal je ne bo več." „„Jaz pa sem prepričana, da Brezar ni tak."" „Tak ali tak, tisto, kar praviš, ne bo nič! Da bi jaz šel k njemu in ga prosil! Ljubi Anton, glej, slabo se mi godi; pozabi, kar je bilo prej med nama; zaničeval sem te, imenoval sem te berača; rekel sem ti, da ti kosti zdrobim, ako te najdem še kedaj, da govoriš z mojo hčerjo. To je bilo takrat, ko se mi je še dobro godilo, ko je bila še Sódnikova hiša prva v trgu. Zdaj govorim drugače; zdaj sem berač, z doma me spode, če mi ti ne pomagaš. Bodi usmiljen, Anton; vzemi mojo hčer, stori z njo, kar hočeš, samo daj mi toliko in toliko! —— Ne, žena, tako se Sódnikov Andrej ne bo ponižal pred Brezarjem, svoje hčere mu ne bo prodajal, raje na cesto kamenje klepat." „„Če že nočeš iti sam, kar bi se spodobilo, pusti vsaj, naj grem jaz k njemu, mene ni sram se ponižati, saj se za svoje otroke, ne zase."" „Pojdi, kamor hočeš, iz hiše ti ne branim, ali nazaj se mi potem ne prikaži!"" Liza je videla, da bi vse njeno prigovarjanje pri trdovratnem možu nič ne zaleglo. Brez odgovora odide. Več dni po tem nista več skupaj govorila. Sódnik je bil tak, da se mu ni nihče upal blizu; celo Nósan se ga je bal in to po pravici. Sódnik je bil, kakor se je kazalo, spoznal, da mu je bil ta človek hudoben duh, da mu je bilo v pogubo vse, kar mu je on svetoval. Po cele dni ni z nikomer izpregovoril besede; tudi hodil ni nikamor. Doma v svoji sobi je tičal, ali se je pa po vrtu izprehajal in sam s seboj govoril. Krepkega moža so bile vidno popustile vse moči; mirno je čakal, kaj pride nad njegovo hišo. Tako je bilo minilo nekoliko dni. Neko popoldne, ko je zopet sam pohajal po vrtu, mu pride žena naproti ter ga nagovori: „Prepovedal si mi, da ne smem k Brezarju. Pokorna sem ti bila, dasi mi je bilo težko. Brez tvoje volje nočem ničesar početi. Veš, kaj se je zgodilo? Brezar sam me je nagovoril; na polju me je videl, pristopil je k meni in mi dejal, da bi bil že zdavnaj rad prišel v hišo, ko bi se tebe ne bal, ker ve, da ga tako sovražiš. Krivo si ga sodil; Anton je tak, kakršnega sem si jaz vedno mislila; in še več. Kdo bi si bil mislil kaj takega? Ne samo, da ima Ano rad kakor prej, da jo prosi za ženo, to sem vedela; ali rekel mi je, da je vse natanko pregledal in preudaril, kako je naše stanje. Ko bi ti hotel, pravi, izročiti in prepustiti mu vse, kakor je, poskusil bi rešiti nam, kar je moči, vsega seveda bi ne mogel. Tebi bi ne bilo treba za nič skrbeti, samo da mu daš privoljenje in pooblastilo, in da slednjič potrdiš vse njegove naredbe. Kaj praviš, Andrej? To ni nič sramotnega za nas, po moji misli. Če hočeš, in zakaj bi ne, samo reci, kedaj naj pride k tebi, da se pogovorita; ali pa če še tega nočeš, sporoči mu po meni, da privoliš, drugega ni treba. Govori, Andrej!" Mož ji za odgovor nevoljno odmigne z roko, potem se obrne v stran in jo pusti samo na mestu. Bilo je nekaj dni po tem, ko priteče in prisopiha Zalka k svoji materi: „Mati, mati! Naš Tine je tukaj!" „„Kaj sanjaš!"" zavrne jo mati. „Res, res, mati! Videla sem ga in govorila sem ž njim. V brezju sem bila z Drejčkom; hotela sva iti k pastirju, ki tam pase. Drejče je nekaj iskal v grmovju, jaz sem šla pa sama naprej. Kar zagledam nekoga, ki je na parobku sedel; strah me je bilo, nazaj sem se obrnila. Kar me pokliče: Zalka, Zalka! Zdaj sem videla, da je naš Tine; po glasu sem ga spoznala. Hitro grem k njemu. O ko bi ga videli, mati, kakšen je! Ves drugačen je! Ves suh je in bled kakor zid, pa ves raztrgan, pa tako čudno gleda, mati! Ali si bolan, Tine, vprašam ga, ker si tako čuden? Nisem bolan ne, pravi, ali so oče in mati doma? Mati so doma, odgovorim mu, očeta nisem videla, ne vem, če so doma ali so kam šli. Nato mi pravi: Pojdi domov, Zalka, in mi prinesi kos kruha, ali kar dobiš, lačen sem; pa nikomur ne pravi, da si me videla. Zakaj pa ne greš domov? vprašam ga nato. Saj vidiš, kakšen sem, pravi, v mraku že pojdem, zdaj me je sram. Le hitro pojdi pa molči, tukaj te bom čakal. Na to sem tekla, kar sem mogla. O ko bi ga vi videli, mati, v srce bi se vam smilil! Jaz nisem mogla, da bi vam ne povedala." V srce je mater zabolelo, ko je slišala to žalostno novico iz nedolžnih otročjih ust: nji je bilo mahoma vse jasno. Urno se napoti s hčerko k njemu. Meč ji je presunil srce, ko je zagledala svojega sina; takega si vendar ni mislila. To je bil njen sin, ki je šel, še ni minilo leto, tako čvrst, tako cvetoč, tako ponosen od nje! Valentin se ni upal oči povzdigniti v mater, ki ga je gledala s solznimi očmi, kakor gleda samo mati svojega ljubega, nesrečnega sina. Več časa nista izpregovorila besede ne on, ne ona. Slednjič mu reče mati: „Vstani in pojdi z menoj, nesrečno dete!" „„Pustite me tukaj, mati, da se zmrači,"" odgovori ji Valentin. Mati je izprevidela, da je to res najbolje. Poda mu torej nekaj jedi, ki jo je bila prinesla s seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi delila beraču vbogajme. Morebiti je čutil tudi on kaj takega; težko mu je bilo iztegniti roko po jedi, in dasi je bil silno lačen, ni mu bilo mogoče pokusiti je, dokler ni mati odšla. Ko je bila že tema nastala, plazil se je kakor tat proti očetovi hiši. Bil je tako srečen, da ga nihče ni videl; tudi izmed domačih ljudi ga nihče ni zapazil, ko se je zmuznil skozi vrata na dvorišče in odtod splezal na svisli v seno. Zastonj ga je mati čakala z večerjo. Ko ga le ni bilo, začelo se ji je dozdevati, kaj je. Išče ga torej povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnil biti skrit; napol glasno ga kliče po imenu in slednjič se ji res oglasi. Tako išče starka s črvičem v kljunu svojega mladiča, ki se je zbegan skril jastrebu v grmovju. Valentin je dobro živel na Dunaju; z denarjem, katerega mu je pošiljal oče, dokler ga je imel sam dovolj, bi bili lahko drugi trije, štirje dobro živeli. Prijateljev je imel dovolj, da so mu pomagali zapravljati. Potem ko je denar od doma prihajal bolj in bolj poredkoma, je začel delati dolgove, na upanje jesti in piti, kar mu nekaj časa ni bilo težko; saj se je vedelo, da je bogatega očeta sin. Ko mu je slednjič začel oče pošiljati dobrih naukov namesto denarja, se je obrnil s svojimi prošnjami do matere. Ona mu je pošiljala, dokler je kaj imela. Ko že ni mogla več, pisala mu je in razložila vse, kako je zdaj doma. Nato so izostala tudi njegova pisma. Oče in mati sta mislila, da si je preskrbel kje kakega zaslužka. Valentin ga je bil res začel iskati, ko mu je bila že voda do grla; ali tako zanemarjenemu človeku, kakor je bil zdaj Valentin, nihče prav ne upa, da bi mu dal kako službo v hiši, ali da bi mu izročil svojega sina v pouk. Prijatelji in rojaki so mu res pomagali, dokler so mogli, ali ker so bili skoraj vsi sami siromaki, je bila njih podpora tudi skoraj pri kraju. Ker ni imel več za stanovanje, prenočeval je zdaj pri tem, zdaj pri onem znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, bil je čisto brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se je klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo vendar reči njemu na čast, da ni storil v svoji najhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, še svojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, in to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo mogel. Slednjič ga primejo za potepuha; ker se ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ga, kakor se pošiljajo taki ljudje, v domovino. In tako je ležal nekdaj bogatega Sódnika sin v senu, kakor berač, na domu svojega očeta, katerega nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je blagroval hlapca, ki je hodil brezskrbno zvižgaje po dvorišču. Mati je imela težko nalogo, povedati svojemu možu, da je sin doma. To je storila že takoj drugi dan popoldne; kar mora biti, bolje da je prej. Andrej ni zinil besede, ko je slišal to žalostno novico. Ali ko mu nekoliko potem pripelje sina, obrne se mož na stran; zdaj še le je spoznal vso velikost svoje nesreče. == XV. == Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezčutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sódnik mirno čakal dneva, ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubezen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj, ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sódnik tako prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Tiho in žalostno je bilo sedaj vse pri Sódnikovih; nihče se skoraj ni upal na glas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Brez hlapca in dekle so bili, družina je delala sama, kolikor je kdo mogel. Sódnik sam in Valentin sta opravljala potrebna hlapčevska dela. Posebno žalostno je bilo videti Andrejčka in Zalko; uboga otroka, prej tako živa in vesela, sta se plazila zdaj vsa pobita in poparjena po hiši, po dvorišču in po vrtu. Videla in čutila sta, da je zdaj vse izpremenjeno, a vedela nista, kako in zakaj. Andrej je svojega mlajšega sinka posebno rad imel; prej si ga je večkrat sede posadil na kolena ter se malo poigral ž njim; zdaj ga ni pogledal, še prav nepriljuden je bil ž njim, tako da je mater bolelo, ali rekla mu vendar ni ničesar. Zato se ga je Andrejček tudi ogibal. Vendar skrb mu ni dala pokoja. Ker mu ni hotela mati ničesar povedati, ojunači se neki dan ter gre naravnost k očetu, naj že bo kar hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko stopi deček predenj ter ga nagovori: „Mati pravijo, da nič ne vedo; jaz pa vem, da vedo, samo povedati mi nočejo; zato vprašam vas, oče: Zakaj je zdaj vse tako čudno pri nas? Zakaj ste vi tako žalostni, oče?" „„Kaj to tebe skrbi?"" zavrne ga oče osorno. Ali deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje: „Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodano? Jelite, da ni res?" Na te besede zavihti Sódnik ves razkačen kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč: „Poberi se mi izpred oči, spaka, če ne ———!" Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da bi ga ne zadela srdita očeta roka; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega očeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga na prsi, poljubi mu čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se je tako hitro vršilo, da se je deček komaj prav zavedel, kaj se godi ž njim; a to je pa izprevidel, da je oče nesrečen, jako nesrečen! Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel in premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu je stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej; Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine; že se je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničevanega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdovratnost —— v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo sta o trdosrčnost in svojeglavnost. Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako zamišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je Nósan. Ko ga Sódnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako izpremenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj je imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala z obraza. „Kaj iščeš tod?" ogovori ga Sódnik precej osorno. „Nič ne iščem," odgovori mu Nósan z nekako zamolklim glasom, kakor da bi ne imel prav dobre vesti. „Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korist, ako boš pameten; ali tukaj ne gre; vstani, pojdiva v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak slišal." „„Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši."" „Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj." „„Jaz pa pravim, povej mi tukaj; kar imaš; če nočeš, pa pojdi, odkod si prišel; jaz te nisem klical."" Ko je Nósan videl, da moža ni premakniti z mesta, začne ogledavati kraj, ali ni nobenega človeka blizu. Ko se je prepričal, da sta sama, se obrne k Sódniku, rekoč: „Vidiš, da nisem napačen človek, Sódnik? Dobro se mi godi, kar lahko vidiš, vendar nisem pozabil svojih starih prijateljev; če imam jaz, naj imajo tudi drugi; posebno pa ti, četudi si včasi ravnal z mano malo neprijazno; ali to bodi vse pozabljeno." „„Kaj čeljustaš!"" seže mu Sódnik nevoljno v besedo; „„povej hitro in na kratko, kar hočeš; saj dobrega tako nič ne bo."" „Dobrega, dobrega, če boš pameten, Andrej!" Nato se ozre še enkrat plaho okoli, potem potegne nekaj iz nedrija ter pokaže Sódniku: „Ali poznaš še to podobo?" Sódnik debelo gleda; imel je pred očmi čisto nov stotak. „Odkod ti to?" vpraša ter ga ostro pogleda. „„Ta ni sam, še več ti jih lahko pokažem; taki smo zdaj mi, vidiš, Sódnik!"" „Vprašal sem te, odkod si to dobil." „„Le počasi, vse se ti pove, samo potrpljenja je treba."" „Kaj bi te vprašal, po pošteni poti nisi prišel do tega, to je gotovo." „„Po nepošteni tudi ne, samo pameten mora človek biti, kakor pravim; ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z zvijačo. Kako bi bilo potem nepošteno pridobljeno!"" Sódniku se je začelo nekaj dozdevati; vendar rekel ni nič. Čakati je hotel, da se Nósan sam izpove. Ali to ni šlo tako hitro; Nósan naredi silno prebrisan obraz, pomežika s svojimi drobnimi mišjimi očmi ter začne: „Vidiš, Sódnik, trdi časi so dandanašnji; preveč nas je na svetu; boriti se moramo za svoj živež, kolikor nam ga je treba, da nam sapa ne uide, kakor se kateri more. Z rezanico v glavi se ne pride daleč; pameti je treba in prebrisanosti. Z velike ceste je treba včasi kreniti na bližnjico; po grmovju in trnju se je treba plaziti, četudi si človek malo razpraska roke ali obraz, da druge prehiti. Samo vedeti se mora za bližnjice. Zakaj pa ima človek pamet, da bi je ne rabil v svojo korist? Kdor si more zlahka služiti kruha, kaj bi se ubijal z veliko druhaljo kakor črna živina! Glej, jaz jih nekaj poznam, lahko bi ti jih imenoval, pa zdaj ti jih še nočem, ki so, ni še dolgo tega, sline požirali; zdaj žive kakor vrabec v prosu. Svoje raztrgane koče so podrli in sezidali so si hiše kakor gradove. Poglej, da ti enega imenujem, Borovščakovega Martina, kako si je hitro opomogel. Ljudje ugibljejo in ugibljejo, nihče nič pravega ne ve, on se jim pa smeje. Pameten je bil, drugega nič; sreča mu je roko molila, on jo je prijel za roko, in zdaj je na trdnem. Vidiš, Sódnik, ti bi lahko ravno tako, samo da bi hotel. Vidim, da že težko čakaš, ne bom te predolgo prezal, torej naravnost: Našel se je mlad človek, prebrisana glava, da malo takih; on je pravi dobrotnik vseh, ki so brez svoje krivice zagazili v siromaštvo. — Bil je že v sedmi latinski šoli, ali veselilo ga ni čepeti za prašnimi knjigami; popustil je šolske klopi in je šel k vojakom. Ali tudi tu ni našel miru, pregrdo tu ravnajo z ljudmi; molčati je treba in trpeti vsako krivico. Ko bi bil imel biti kaznovan zaradi neke nepremišljene, a resnične in pravične besede, je popustil vojaški stan in pobegnil; zdaj se potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu bili že na sledu, ali dobili ga niso in ga ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga vzame pod streho. Cesar ali kralj ne vem če plačuje tako kakor on vse, kar se mu da; bogastvo pušča povsod za sabo." „„To je,"" seže mu Sódnik, ki mu je to besedovanje že predolgo trpelo, v besedo; „„ta človek denar dela."" „Ne tako glasno, saj ni treba, da bi vsak slišal, kar govoriva, Tako je, kakor praviš, Sódnik; bankovce dela." „In kaj to meni pripoveduješ?" reče Sódnik ter vstane nemiren. „„Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudi? Ravno tebi to pripovedujem in upam, da mi boš še kdaj hvaležen, da sem prišel ravno k tebi."" „Kaj hočeš od mene?" „„Ne bodi kakor vihar, če hočeš, da se pogovoriva. Miren bodi in poslušaj, potem stori, kar se ti zdi."" „Meni se zdi, da sem te že predolgo poslušal." „„Kako? Saj ti nisem še povedal, pokaj sem prišel pravzaprav k tebi. Lahko si misliš, da tak človek ne more predolgo prebivati pod eno streho, ako noče, da ga zaslede. Zdaj se mora zopet preseliti in jaz sem ga pregovoril, da pride — k tebi."" „Zakaj ravno k meni?" reče Sódnik kakor prestrašen. Nato Nósan nekoliko časa molči, kakor da bi prav ne vedel, kaj bi rekel; ali se pa morebiti ni upal povedati vsega, kar je mislil, da bi Sódnika ne oplašil. Reče mu torej: „Zato, ker je ta kraj najbolj pripraven; pri Sódniku ga ne bo nihče iskal. Veš, tam v tvojem smrečju, tista koliba je kakor nalašč pripravljena za to. Tam ga naselimo, tja mu bomo nosili jedi in pijače in česar mu bo še treba. Ti samo molči in se delaj, kakor da bi nič ne vedel; za drugo bom že jaz skrbel." Zdaj je Sódnik molčal; na obrazu se mu je videlo, da se mu je vnel v prsih hud boj. Čez nekaj časa mu reče z resnim glasom: „Nósan, ali veš, kaj mi svetuješ? Star si, menim, dovolj; tebi ni treba praviti, da je to veliko hudodelstvo in ostro prepovedano." „„Ostro prepovedano je res, in to tudi mora biti; kaj bi bilo, ko bi vsak smel kaj takega? Ali je pa to tudi hudodelstvo, pregreha, krivica, to je drugo vprašanje. Ako greš v hudi vročini lačen in žejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi tisoč in tisoč lepih, zrelih grozdov; sline se ti cede, ako se ti niso že popolnoma posušile; žive duše ni videti blizu; prepovedano je res, ali če sežeš po grozdu, če ga odtrgaš in pozoblješ, da si dušo privežeš —— prepovedano je res, kakor pravim, ostro prepovedano; mož s puško v roki hodi po vinogradu —— vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega? Ali se bo možu, ki ima toliko grozdja, kaj poznalo? In tebi je vendar pomagano. Država, lepa reč, ali pa država tudi skrbi zate? Ali gane samo z mazincem, da bi ti pomagala? V državi ima vsak človek pravico, mirno, da ga nihče ne moti, umreti od glada! Koliko si storil ti zanjo, dokler si mogel! Koliko si ji plačal davkov! Kaj je ona storila zate? Ali bi ne bila njena dolžnost, pomagati ti zdaj, ko si oslabel; in če tega noče, kakor je dolžna, ali nimaš pravice, vzeti si sam, kar je takorekoč tvoje po božji in človeški pravici? Če si prisvojiš toliko, da si pomagaš zopet na noge, vprašam te, komu boš storil krivico? Ali bo to tvojega soseda bolelo? Vem, kaj mi hočeš na to odvrniti: Kaj bi pa bilo, ko bi vsak to storil? Prijatelj, da se to ne zgodi, zato je že skrbljeno, nič se ne boj. Vsak tega ne more; kdor pa more, ta je neumen, ako tega ne stori. To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na posodo od svojih državljanov, kadar je sila; kadar si opomoreš, kdo ti pa brani povrniti zopet sčasom, kar si vzel na posodo, ako bi te pekla vest. Bodi torej pameten, Sódnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj zadnjikrat."" Mirno je poslušal Sódnik te krive nauke; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkušnjavcu; vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vse, kar je slišal, zdelo tako ničevo, kakor je bilo v resnici. Ogibajoč se pravega vprašanja začne ga strašiti: „Ali si pa prav premislil, Nósan, kaj delaš, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne veš, da te imam zdaj v svoji pesti?" „„Sódnik izdajalec, ovaduh? Ne, dobro vem, kaj delam. Lahko bi ti bil dejal, da mi daj roko in besedo, da ostane med nama, kar ti bom povedal; pri tebi tega ni treba; predobro te poznam. Četudi se nam ne pridružiš, vem, da se nam tebe ni treba bati. Človek mora vedeti, s kom govori; mož ostane mož, naj se mu še tako hudo godi. Torej, Sódnik, nič pomiselka, odloči se, udari mi v roko, kakor mož možu, in tvoje stiske je konec."" „Ne, Nósan, tu ni treba nič pomiselka. Slabo se mi godi res, kaj bi tajil, saj tebi tako ne morem,.. ko bi hotel. Siromak sem, berač, a dozdaj še pošten. Če ne morem drugega, pošteno ime hočem zapustiti svojim otrokom, da se jim, ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti. Če mi ne veš drugega sveta, pusti me in hodi zbogom!" „„To je torej tvoja zadnja beseda?"" „Kakor sem rekel." „„Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sprejmo mojo ponudbo. Saj ni da bi moral ravno ti biti."" Vendar čez nekaj časa se premisli: „Ne, Sódnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi bil, ko bi šel drugam. Premisli se, bodi naš, ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračit pojdeš lahko z njo ti in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke, kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba, kakor tebi tvoja. Poskusi samo, videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili, hudiča klicali in mu svojo dušo zapisavali. Dandanašnji ni več taka navada. Hudič se zdaj ne da več priklicati, menda ima že toliko duš v peklu, da se za nobeno več ne zmeni. —— Tiho, nekdo prihaja! Premisli to stvar čez noč; jutri pridem zopet o tem času na to mesto. Bodi pameten, Sódnik. Srečno!" Nato izgine kakor senca. Sódnik je mirno obsedel na svojem mestu. Ni mu dejal, da naj pride, ne, da naj ne pride. == XVI. == Bilo je zvečer. Okoli velike mize pri Korenu je sedela kmečka druščina. Možje so se menili, kakor po navadi, o slabih časih, potoževali si svoje težave in nadloge in pili dobro Korenovo kapljico za tolažbo. Nazadnje se govorica obrne na posebne dogodbe med njimi. „Saj pravim," oglasi se suh možiček v kotu, „mačko vrzi kakor hočeš, vselej ti pade na noge. Tega Sódnika ni ugonobiti. Kdaj smo že mislili, da mu je vrat zadrgnilo, vendar še diha in prav krepko diha. Nas pa da le kaj dregne, pa že ležimo na tleh, da se ne ganemo več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko terno. Srečo ima ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoli zadela." „„ Ti in tvoja večna loterija!"" zavrne ga mož z zavihanimi rokavi ter krepko pljune pod mizo. „„Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovo hčer ima rad in petičen je tudi, zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njegov tast!"" „Ta je bosa!" oglasi se rjavolas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: „Ko bi imel Brezar toliko stotakov kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sódnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimo, ni toliko vredno. In ko bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje, da izgazi, potlej se še le vpraša, ali bi hotel Sódnik pomoči od Brezarja. Saj menda veš, kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sódnika, ako meniš, da bi se kedaj pred Brezarjem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da se je sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem, ali kje je. Bogati trgovec, pri katerem je bil v službi, vzel ga je za tovariša; edino hčer ima in Matija bo zet njegov." „„Tudi takisto ne bo, kakor ti praviš, Martin,"" seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modrovanje. „Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Mejačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!"" Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mu odgovoril, ali v tem trenutku se nekaj zgodi, kar je možu sapo zaprlo. Vrata se nanagloma odpro; prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana, ali pa od jeze ni mogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic in bolščečih oči. Vsa družba se je obrnila proti nji, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi. Čez nekaj časa odpre žena usta, in iz njih se vsuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odskočilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač natihoma govorila vsakemu izmed njih: kar se je njemu zgodilo, to lahko tudi tebe doleti, in ne čisto po krivem. Toda pustimo že neprijetni prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in poslušalcu, in obrnimo se drugam, v Sódnikovo hišo. Tu vidimo Sódnika v svoji sobi, v pogovoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo, Sódnik svojega sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si je bil opomogel, kar najprej mogoče, odpraviti ga z lepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep. „Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin," pravi mu prijazno, „da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar, ne dajal ti dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje tako biti, da ni tukaj tvoje pravo mesto, to pač čutiš sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor megla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si preskrbiš kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kedaj to, kar sem s teboj nameraval, tega upanja pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo. Če ti bo sila, saj veš, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi zbogom. Na, tu imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovarišije." Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu: „Vi ste bili vedno dobri z mano, oče, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbeti hočem naprej, da vam ne bodem delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!" Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva. Še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju Sódniku se je bil odvalil težek kamen od srca. == XVII. == Prijazni bralec ne bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim tržanom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane. Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega sodnika za starejšino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra kapljica Korenova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar že celo ni, da bi se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je potolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodbe, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo. „Gospoda!" izpregovori z uradno resnim glasom. „Nekako tihi smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor ste gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in potika po našem okraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega. Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je res tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in zadobiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi vjemo, ne drži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! Zdaj ga pa mi iščimo!" Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še predno je okrajni sodnik vse povedal, kar je hotel: „Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ko se ga človek z njo dotakne." „„Da bi ga le že skoraj imeli!"" reče zopet okrajni sodnik; „„potem bi me ne skrbelo dalje. Ali kako? Saj smo že steknili vsa kota; iskali smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite, gospoda?"" Nato se oglasi gospod pristav: „Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost." „„In tudi drugi možje,"" pristavi gospod priglednik. „„Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti ž njim in tudi obljubiti mu kaj seveda."" „Kdo je ta človek?" vpraša radovedno okrajni glavar. „„Neki Seljan, drvar, saj ga morda poznate, gospod!"" „Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče!" „„In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat ves zaljubljen in zamaknjen je vanjo."" „Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda?" Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana. Čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo: „Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi? Brez zamere!" „„Pojte sem enkrat pit, oče Seljan!"" ga pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. „„Saj smo stari znanci."" Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikdar zgodilo, zato ni precej vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav. „Vaši Jerici na zdravje!" prigovarja mu starejšina. „„Tisto pa tisto!"" zareži se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda zopet nazaj kozarec. „Sedite malo k nam, oče Seljan!" veli mu okrajni sodnik. „Tega pa že ne, tega," brani se pošteni drvar; „človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojakih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal, ,trebuh notri, prsi ven! in grdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne; brez zamere; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod." „„Vi ste pameten mož, oče Seljan,"" začne se mu dobrikati okrajni sodnik; „„in pošten mož, to nam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan."" „Jaz da bi pomagal c. kr. gosposki? Menda se norčujete, gospod, brez zamere." „„Ne, oče Seljan, prav za res govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko pomagate, ako hočete, kakor morebiti nihče drug tako."" „Zdaj sem pa res radoveden. Kaj takega, gospod?" „„Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku."" „Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje." „„Prav tistem potepuhu."" „Prebrisana glava, raca na vodi — brez zamere! Ta zna kaj, ta; zastonj ni bil v črni šoli. Bankovce pravijo da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesar sam ne vzame v svojo službo; on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj drugega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistre glave in tako umetalne roke." „„Oho! oče Seljan, to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, da je ta Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in veste torej, kako veliko hudodelstvo je to, če kdo pobegne od vojakov."" „Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako grdo se včasi z ubogim človekom pri vojakih ravna. Hladne krvi je treba, da se vse molče potrpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti." „„Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan!"" „Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal pri vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same preširnosti." „„Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj potepa po naših krajih."" „Govori se to in to, a vsega pameten Človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepati, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo da je." „„Jaz vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit."" „To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete." „„Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti."" „Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel." Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mogel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel ni, kaj naj bi mislil, da je mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo: „Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan." „„Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?"" „Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled." „„Motite se, gospod; star mož sem, ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibčne, da bi gonil človeka kakor pes zajca."" „Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost, podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas. Srebrn ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj." Zdaj pa drvarja obide nevolja. Moško se pokoncu vzpne ter reče gospodu krepko in odločno: „Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost brez okolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni treba sramovati. Če imate zame kako delo, kakršnega sem vajen: da vam nasekam drv, nakoljem ali zložim v skladanico; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati, ali kaj drugega takega, gospod, rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam lovil ljudi — nikdar — brez zamere! Tega stari Seljan ni vajen. Križec mi obetate! Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na to le raztrgano obleko — krave bi se mi smejale, brez zamere!" „„Vaše besede, oče Seljan, so jako nespodobne!"" „Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili." „„Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku dajati potuho; vi bi morda celo —"" „Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudodelnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? —— Brez zamere!" „„Tako se ne govori o uradnih osebah!"" „Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!" Rekši se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče in odide. == XVIII. == Da pojasnimo vedenje Seljanovo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, treba je nam nekoliko nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo. Mož je bil tisti dan v veliki stiski in zadregi, kakor morebiti še nikoli prej v svojem življenju. Ugibal je in si belil glavo, kaj naj bi storil, da bi bilo prav; ali to je bilo težko ugeniti. Njegove dolžnosti so si bile tako navskriž, vsaj njemu se je tako zdelo, da se ni mogel za nobeno odločiti. Ko si človek ne ve pomagati sam, gre k prijatelju, znancu, da naj mu on svetuje, kaj storiti. Ali ta pot je bila Seljanu zaprta. Najboljšemu prijatelju ni smel razodeti, kaj ga teži, da samo povedati mu, kar je vedel. V tej zadregi je slednjič storil, kar bi bil morda mnogokdo drug na njegovem mestu. Ko se je zvečerilo, se napoti v gostilno; morebiti mu vino razvedri glavo, da mu zasveti prava misel, ali pa da si vsaj za nekaj časa prežene skrbi, ki mu niso dale pokoja. Ni se mu posrečilo ne eno ne drugo, še s težjim srcem je šel od Korena in doma ni vso noč zatisnil očesa. Kaj je bilo? Popoldne je v gozdu počival, kakor po navadi, za nekaj časa od svojega dela. Solnce je gorko pripekalo z jasnega neba; legel je v senco za grmovje. Kraj je bil samoten, vse tiho okrog. Ko tako leži, kar začuje korake in človeški glas. Bila sta dva človeka, ki sta se mu bližala po ozki, malo izhojeni stezici. Moža sta bila v živem pogovoru, a to tako, da se je eden jezil, kakor je bilo čuti od daleč, drugi ga je pogovarjal in miril. Ko prideta blizu njega, ustavita se oba, in Seljan je bil, za grmovjem skrit, nehotoma priča naslednjega pogovora: „Jaz ti pa pravim, da ne grem več nazaj v ta brlog, saj nisem divja zver. Sit sem že tega pasjega življenja. Če mi ne morete dati poštenega stanovanja, kakršno se človeku spodobi, pa grem, kaj pa imam tukaj pri vasi Še dobre strehe ne; po vseh udih me že trga. Kaj je meni tega treba? Kaj imam od vsega svojega dela in truda? Pusti me, s Sódnikom moram govoriti!" Glas, s katerim so bile govorjene te jezne besede, bil je Seljanu čisto neznan. Nato je nekdo bolj šepetaje, vendar tako, da je Seljan vsako besedo razumel, tolažil svojega tovariša: „Torej bodi vendar pameten; ne vpij vsaj tako; ko bi te kdo slišali Ti si kakor vihar; daj si kaj dopovedati. K Sódniku menda vendar ne boš hodil o belem dnevu! Kaj hočeš s Sódnikom? Ta glas pa je bil Seljanu predobro znan. Bil je Nósanov. Poslušalcu so začele čudne misli rojiti po glavi. Kaj imata ta dva moža? Z največjo radovednostjo in pozornostjo je na uho vlekel tovarišev odgovor: „Kaj hočem s Sódnikom? V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero ima. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to že od danes naprej." „„Ali si z uma, prijatelj? Pri Sódniku hočeš stanovati? Kaj te tako koža srbi, da jim hočeš naravnost v pest?"" „In če me primejo, kaj meni to? Življenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel, preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden sem, pokoja si želim takega ali takega, da je le pokoj. Pregrešil sem se zoper postavo, izstopil sem iz človeške družbe, ki se mi je zdela krivična, da bi pomagal zatiranim siromakom; kaj je moje plačilo? Nehvaležnost, gola, grda nehvaležnost! Rabite me v svoj prid kakor orodje; kje so moje pravice, kje je moj užitek? Tega bodi konec!" „„Gosposki hočeš torej v roke? Ali ne veš, kaj te čaka, Zaplotnik? Sam zlodej vedi, kaj me je motilo, da sem se spečal s tem človekom!"" „O ti zgaga! Tako ti z mano govoriš, ti, ki si desetkrat malopridnejši mimo mene, dasi o belem dnevu zahajaš med ljudi! Da se moram bratiti z ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" „„Jaz nisem vedel, da si tak. Izdati se hočeš najprej samega sebe, potem še Sódnika in mene?"" „Tisto bo, kakor se mi bo še zljubilo; tebe vsaj bi gotovo ne bilo škoda, ko bi te obesili na prvo drevo, katero jim je pri roki, samo škoda drevesa; nobeno ni zaslužilo take sramote!" „„Tako je prav, to rad slišim; zdaj vidim, ljubi moj Zaplotnik, da se samo norčuješ z mano, da me strašiš, kakor je tvoja stara navada. Potolaži se, vse bo še dobro; sam bom govoril s Sódnikom; pripraviva ti najlepše stanovanje in vse, česar si želiš; najina skrb, samo miren bodi."" Na to je bilo slišati, da sta moža nadaljevala svojo pot. Kaj sta potem govorila, kaj se je dalje zgodilo, Seljan ni več vedel. Ali že to mu je bilo dovolj. Zdaj mu je bilo jasno, odkod ima Sódnik zopet svoje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj se je začela Seljanu velika skrb. Že prej je slišal govoriti, da Zaplotnika tod iščejo, ali za to se je on malo menil. Toda zdaj? Če ga ujemo? Če se jim morebiti sam izda, kakor je govoril v svoji nevolji? Za Nósana se pač ni bal; ali kaj bo potem s Sódnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, zakaj neki? Sódnik ga je zaničeval kakor vsakega siromaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, ko je mladi Sódnik tako nespodobno nadlegoval njegovo hčer, Seljan ni bil poseben prijatelj Sódnikovi hiši. Za Sódnika samega torej bi ne bil genil z mazincem. Ali tu je bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel njegovo hčer in ona je njega rada imela. To je mož dobro vedel. Zato se je zdaj bal za Sódnikovo hišo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, da Sódnika primejo in obsodijo za hudodelnika, kaj potem? Ali bo mogla njegova hči biti kedaj vesela? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki je snubil Sódnikovo Ano. — — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sódniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka, prezoprna. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezarju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sódnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je še le prav videl in čutil, kako velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bilo že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila prav za prav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma zvedel. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvršiti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slabosti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh dogodbah. Danilo se je že, ko ga je slednjič premagal zaspanec. Ko se je zbudil malo časa po tem, izginili so bili čudoma vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa potem ga vidimo, ki korači, kolikor moči praznično oblečen, proti Sódnikovim. Čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu je bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si ti moral iti v prvič k izpovedi. Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašnejšega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastopil si svoj križev pot, šel si takorekoč miže v nevarnost, da celo nekako lahko ti je bilo pri srcu. Tako nekako se je godilo našemu Seljanu. Ko pride pred Sódnikovo hišo, zagleda malega Andrejčka, ki se je že na cesti igral. Veselo ga ogovori deček: „Kaj pa vi, stric, tako zgodaj pri nas?" V srce je starega moža zabolelo to otrokovo vprašanje. Odgovori mu: „Očeta iščem; ali so že vstali?" „„Kaj pa da so, na dvorišču jih menda najdete ali pa na vrtu."" Seljanu ni bilo treba moža po vrtu iskati. Na dvorišču ga sreča, ravno je hotel z doma. Molče se gledata moža nekaj časa. Potem reče Seljan: „Nekaj bi rad s tabo govoril, Sódnik." Te besede so bile govorjene s tako nenavadnim, skoraj skrivnostnim glasom, da so Sódnika čudno zadele. Na misel mu ni prišlo, da bi se obregnil nad možem, kakor je bila sicer njegova navada. Mirno ga vpraša: „Kaj takega? Govori, meni se mudi na polje." „„Malo moraš že potrpeti, tako hitro ni, da bi se to povedalo, tukaj že celo ne; sama morava biti."" Molče gre Sódnik gori v svojo sobo, Seljan pa za njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sódniku roko na levo stran prsi položil, čutil bi bil, da mu srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname Seljan ključ od zunaj iz vrat ter sobo od znotraj zapre. Sódnik ga gleda in pravi: „Kaj pa to? Menda vendar nisi prišel iz slabega namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi." Nato Seljan, kakor da bi ga ne bil slišal: „Sódnik! Tvoj sin in moja hči se rada imata; zato sem prišel —" Sódnik si oddahne pri teh nenadnih besedah, češ: To je torej in jaz sem mislil, bogve, kaj bo! Čelo se mu zvedri, veselo mu reče: „In za to je bilo treba vrata zaklepati? Toda kaj pravim? Prav si storil, Seljan; kaj takega res ni da bi svet slišal. Saj vendar nisi tako neumen, kakor sem mislil, Seljan. Snubit si torej prišel? Ali to je kaj novega; prej se je hodilo dekleta snubit, ti pa si staro navado obrnil narobe. Vendar predno dalje govoriva, povej mi, Seljan, ali si bil že pri Žitniku tako zgodaj? Koliko kozarčkov si ga pozobal? Hudega pravijo, da ima Žitnik, takega, ki po grlu praska in v lase leze." To je starega moža vendar malo zbodlo, žganja ni pil, dasi je bil drvar. Precej ostro ga torej zavrne: „Sódnik, ko bi vedel, po kaj sem prišel, premislil bi malo bolj, kaj govoriš. Ali povedal ti še nisem, ker si mi besedo prestrigel." „„Kaj nisi dejal, da zato, ker se, kakor praviš, moj sin in tvoja hči rada imata? Ali za to se jaz ne menim, kaj moj sin rad ima. Vrata sem mu pokazal, šel je po svetu; pojdi ga iskat, in kadar ga najdeš, naredita, kakor se vama vidi. Mene ni treba vprašati. Zastran mene naj vzame beračico, ciganko ali še kaj hujega; njegova volja, njegova pokora. Če si pa prišel, Seljan, ali te je pa morda Matija sam poslal, pogajat se z menoj, da naj privolim v ta beraški zakon, da naj mu prepustim svojo domačijo; rečem ti, in ti si dobro zapomni, da iz te moke ne bo kruha: dokler bom jaz gibal, Matija ne bo prestopil s tvojo hčerjo Sódnikovega praga. Tako, zdaj sva pri kraju. Pojdi in odkleni vrata!"" Ko je videl, da ga Seljan ne sluša, hotel je iti sam vrata odpirat. Ali Seljan ga prime krepko za roko ter mu reče odločno: „Stoj, Sódnik; jaz menim, da bo vendar bolje, če vrata ostanejo zaprta, bolje zate, ne zame. Kar se pa tiče moje hčere in tvojega sina, rečem ti samo to: Ne prenagli se, da se ne boš kesal. Ti si me krivo razumel, ali se pa delaš, kakor da bi me bil. Ko bi jaz hotel, da privoliš v to ženitev, ne bilo bi potreba, da te prosim. Ti sam bi me prosil, predno potihne ropotanje tega voza, ki drči zdaj mimo tvoje hiše po cesti; na kolenih bi me prosil, Sódnik, samo da bi te jaz hotel tako ponižati; ali zaradi tega nisem prišel." „„Prej sem menil, da si pijan, zdaj pa vidim, da si znorel; z norim človekom se samo norec pregovarja. Poberi se; če ne, ti pomagam!"" Te grozeče besede je govoril Sódnik brez prepričanja, samo da bi zakril, kolikor moči, strah, ki so mu ga bile zbudile zadnje besede Seljanove. To je Seljan dobro čutil, hotel je končati neprijetni pogovor, reče mu torej naravnost: „Sódnik, Zaplotniku so na sledu; to sem ti prišel povedat; stori zdaj, kar se ti zdi!" Strela je bila udarila v hrast. Vsa kri je Sódniku silila proti srcu; bled kakor zid se je tresel po vsem životu, za stol se je moral prijeti, da bi ne omahnil. Ko bi mu bil Sódnik ne vem kaj storil, zdaj je bil Seljan za vse maščevan. Usmiljenje je imel z ubogim možem, ki je tako ponižan trepetal pred njim. V tolažbo mu reče z ginjenim glasom: „Mene se ne boj, Sódnik! Storil sem ti zaradi tvojega sina, kar sem mogel, morebiti več, nego sem smel; zdaj grem. Z Bogom!" Nato odklene vrata in odide. == XIX. == Tako imenitnega dneva ni morebiti imela okrajna gosposka v trgu, odkar je bivala v tem kraju. Imeli so Zaplotnika! V bližnji vasi se je bil zvadil z neko deklino; k nji je hodil v mraku vasovat. Ko se je to zvedelo, poslali so tja dva žandarja, ki sta ga čakala skrita. Se tisti večer je šel njima brezskrbno v past. Nič se ni branil, ko sta planila nanj iz zakotja, mirno se je njima dal vkleniti in gnati v trg. To je bil torej oni glasoviti Zaplotnik, katerega je bilo tako težko vjeti, še teže držati! Kakemu razbojniku ali spoh velikemu hudodelcu ni bil podoben; mlad je še bil in dosti čednega lica; in res je imel srečo pri ženskem svetu; a ravno to je bila njegova nesreča. Veselje je sijalo z lica okrajnemu sodniku, ko je zagledal ujetnika pred sabo; mislil sije: Nam ne uideš; dobro hočemo shraniti takega ptiča! Sam je šel pregledat ječo, lastnoročno je pretipal železno omrežje, s katerim je bilo zavarovano njeno edino okence. Sam je dvakrat krepko obrnil ključ v vratih za njim in potem še poskusil, če zapah dobro drži. Zadovoljen je bil in mirno je šel spat po tem imenitnem opravku. Novica, da imajo Zaplotnika, se je hitro raznesla po vsem trgu; a reči ne moremo, da so je bili tržani kaj posebno veseli, samo radovedni so bili, kaj bo dalje. Sódnikovi niso zvedeli zadnji te imenitne dogodbe. Sódnika ni bilo ves tisti dan ne na kosilo, ne na večerjo. V svoji sobi je tičal, ženi je dejal, da mu ni nič kaj prav; a vendar ga ni mogla pregovoriti, da bi poslal po zdravnika. Pozno po večerji je šla Liza gori k njemu pogledat, kako mu je. Za mizo je sedel zamišljen; obličja mu ni videla, v obeh rokah mu je bilo skrito, „Zakaj ne greš v posteljo, Andrej?" ga vpraša skrbna žena. „„Pusti me, saj nisem otrok!"" ji odgovori neprijazno. „Ali veš kaj novega? —— Tistega Zaplotnika so prijeli!" Sódnik se zgane pri teh besedah, kakor bi ga bil gad pičil. To je bilo dobro, da v tem trenutku ni videla njegovega obraza. Zapazila je bila pač, kako se je bil zdrznil, a menila je, da je to storil iz nevolje, da ga nadleguje s takimi ničevimi stvarmi. Vošči mu torej lahko noč, potem tiho odide. Ko je bil Sódnik zopet sam, zdihne iz globočine srca: „Zdaj je vsega konec!" Ko je to izgovoril, trči obupno s čelom ob mizo. Čez nekaj časa vstane ter začne hoditi po sobi; kakor zblaznel je mahal z rokami okoli sebe. Nato se zopet zgrudi na stol. Zopet čez nekaj časa vstane, odpre miznico ter začne pregledovati in prebirati razne listine, katere je imel v nji spravljene. Nekaj jih odbere, zveže in shrani, druge vtakne v peč ter jih zažge. Naposled sede zopet ter nasloni čelo na mizo, kakor da bi dremal. Še nekdo drug je bil, ki mu skrb ni dala spati tisto noč. Seljan je bil že v postelji, ko mu potrka neki znanec mimogrede na okence in poroči, kaj se je zgodilo. „Kdo bi bil mislil," je dejal sam pri sebi, „da pojde to tako hitro? Zdaj je pač vse izgubljeno. Storil sem, kar sem mogel; svaril sem Sódnika, naj se varuje; ali, kakor zdaj vidim, bilo je prepozno. Zdaj ni več pomoči. Zaplotnika bodo izpraševali, in povedal bo vse; kako da bi ne? Kaj je pomagalo vse moje prizadevanje? Kaj morem zdaj? Ko bi tudi šel k Zaplotniku v ječo, ko bi me pustili k njemu, ko bi ga prosil s povzdignjenimi rokami, naj molči; vse zastonj! Kaj sem temu človeku jaz, kaj mu je Sódnik? Zakaj bi ne govoril, ako si s tem olajša svoje stanje? In ko bi tudi to ne bilo, taki ljudje nimajo srca, še veseli jih, če morejo koga spraviti v nesrečo. Uboga Jerica, ubogi Matija! Stari Seljan vama ne more pomagati, ako se Bog vaju kako ne usmili!" Take misli so rojile ubogemu starcu po glavi. Drugi dan je bilo pri okrajni gosposki veliko slovesno zasliševanje in izpraševanje. Zaplotnik ni tajil, da je vojaški begun in da je delal denar; ali pri kom je prebival, kdo so bili njegovi tovariši in pomočniki, tega ni bilo spraviti iz trdovratnega jetnika, kakor so ga vili in pestili. Poskusilo se je, ali ga morebiti omeči post. In tako je šel zopet v zapor; morebiti bo popoldne volneji." Seljanu ni dala skrb miru, četudi je vedel, da ne more pomagati. Napoti se, sam ni vedel prav zakaj, proti Sódnikovemu domu: kaj Sódnik, ali mirno čaka doma ali je morebiti pobegnil? Na dvorišču mu pride Liza naproti. „Kako pa Andrej?" „„Nič prav zdrav ni; bojimo se, da bi ne prišla kaka bolezen. Včeraj ni ves dan nič jedel."" „Kje pa je?" „„Menim, da gori! Ali bi radi ž njim govorili?"" Predno je Seljan na to kaj rekel, pristopi k njima Andrejček, ki je slišal materine besede, ter pravi: „Ne, mati, očeta ni gori, kakor pravite; jaz sem jih iskal, hotel sem jih nekaj prositi, pa jih ni. Nato mi je dejal sosedov Luka, da jih je videl, ko so šli zgodaj po stezi proti gozdu. Jaz mislim, da jim je že bolje, ker so tako zgodaj vstali, kaj pravite, mati?" „„Bog daj, da bi bilo tako, kakor praviš,"" pristavi žena. Seljan je edini vedel, kako je možu, a on ni smel govoriti. „Nič posebnega; kar imam, povem mu lahko drugikrat; morda ga še danes kje srečam. Bog vas obvaruj." Tako se je Seljan poslovil in odšel na svoje delo. S postom se ni dalo pri Zaplotniku nič opraviti. Trdovratno je molčal zopet pri drugem in tretjem zasliševanju. Treba ga je bilo torej poslati naravnost v mesto, da naj tam store ž njim, kar veleva zakon. Drugo jutro že sta ga gnala žandarja, dobro vklenjenega po cesti proti mestu. Kako so gledali tržani ta novi prizor! Mnoga ženska je dejala sama pri sebi: Škoda tako lepega človeka! Zaplotnik je mirno stopal pred čuvajema, ozrl se ni ne na desno, ne na levo; a glave tudi ni povešal. Čez nekaj časa zavijejo po cesti v gozd — nekaj otrok je šlo še za njimi —— gošča je bila ob obeh straneh. Ko so tako molče stopali nekaj časa, kar pogleda Zaplotnik zdaj na desno, zdaj na levo v goščo, potem se zdrzne in kakor strela šine na levo v grmovje! Eden žandarjev hitro pomeri za njim in izproži. Zdelo se mu je, da je zadel, ali ko sta planila potem oba za njim, ni bilo od Zaplotnika ne duha ne sluha. Iskala sta ga, kakor išče lovec obstreljene divjačine; steknila sta vse grmovje daleč naokrog, zastonj, Zaplotnik je bil izginil; naposled sta mislila sama, da mora biti ta človek res s samim hudobnim duhom v zvezi. Otroci, ki so videli ta prizor, so prinesli hitro z velikim krikom in vpitjem to novico v trg. == XX. == Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čeda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Bliski so švigali kakor goreče kače po nebu in strašno so razsvetljevali nočno temo. Treskalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Ljudje so trepetali po hišah, križali se in molili, kakor da bi se jim bližal sodnji dan. Živina je tulila po hlevih in zver se je plašna skrivala ter po jazbinah in po grmovju iskala zavetja pred grozno nevihto. Strašno hreščanje in pokanje se je razlegalo po gozdu. Visoka drevesa so se zgibala in skoraj do tal pripogibala svoje vršiče. Vihar jih je šibil in lomil kakor suhe treske. Gorje človeku, kateri se je zakasnil in hodi o tem času po gozdu! Seljan je bil star mož, ali take nevihte ni pomnil. Počival je že v svoji samotni koči poleg gozda. Luč upihne; skoraj strah ga je bilo v postelji, ko je vihar tako grozno razgrajal in mikastil njegovo staro poslopje; bal se je, da bi mu ne odnesel slamnate strehe znad glave. Silil se je mižati, ali ognjeviti bliski so mu siloma odpirali oči. Bogu je priporočil svojo dušo in svojo kočo, obrnil se v steno in kakor otrok potegnil odejo čez glavo. Ko je tako ždel, kar se mu zazdi, da je nekdo potrkal na duri, toda tolaži se: nič ne bo, vihar bije na vrata. Vendar nehotoma posluša; veter je bil nato malo potihnil; v drugič se mu zdi, da nekdo trka; zdaj celo čuje prav razločno človeški glas: „Odprite!" Brž ko je to slišal, vstane brez pomiselka, prižge luč ter gre odpirat; ko bi bil razbojnik, v taki nevihti ga kristijan ne sme pustiti brez zavetja. Toliko da ga ni vihar znak vrgel, ko je odprl vrata. Vse črno, nič ne vidi. „Kdo je?" vpraša. „„Siromak, pomagajte!"" odgovori mu nekdo s slabim glasom. V tem trenutku zabliska in Seljan zagleda pred sabo človeka, ki je ležal na tleh, z glavo na pragu. Hitro ga vzdigne ter ga napol nese, napol vleče v sobo. Slaba luč, ki jo je dajala mala svetilnica na mizi, posveti v strašno bledo obličje. To obličje je bilo Seljanu neznano. Mož je bil ranjen, kri mu je kapala izpod pesti, ki jo je pritiskal na prsi. Seljan ga položi na posteljo in mu začne preiskavati rano. Mož si jo je bil za silo zamašil. Seljan mu jo najprej izpere, potem vzame svojo praznično srajco, jo razporje in z njenimi kosi obveže rano, kakor ve in zna. Vse to se je molče vršilo. Ranjenec je težko sopihal, a ko mu je bila rana zavezana, mu je bilo laže. Govoriti začne dovolj razločno: „Veste, mož, koga ste ponevedoma sprejeli pod svojo streho?" „„Kdo ste, ne vprašam,"" odgovori mu Seljan, „„dovolj mi je, da ste pomoči potrebni."" „Ali ko bi vedeli, kdo sem, težko da bi mi pomagali. Človeka, kakršen sem jaz, ni smeti pod streho jemati. Ali poznate Zaplotnika?" „„Videl ga nisem."" „Poglejte me! Zdaj veste, kdo sem." „„Bodite, kdor hočete; ranjeni ste, in to kakor je videti, hudo. Ali hočete, da naj vam grem po zdravnika in po gospoda, če se upate sami ostati?"" „Pustite, prepozno bi prišla zdravnik in gospod; treba mi ni ne enega ne drugega; jaz sem preskrbljen. Moje grehe in slabosti, upam, da mi Bog tudi tako odpusti. Kesam se jih in pokorim se tudi zanje." „„Torej vsaj ne govorite toliko; mirni bodite, morda je pa vendar še kaj upanja."" „Dobro vem, kako mi je; ali mene ni škoda. Pustite mi to veselje, saj ga bo skoraj konec; vsega konec, izgubljeno življenje! Vi ste videti dober mož, zato rad z vami govorim. Svet je malo prida, rad ga zapustim, prijatelj." „„Ali imate še kako željo?"" „O pač bi še eno imel, ali te mi ne morete izpolniti. Ena sama človeška duša je na svetu, katero sem zares rad imel, tudi ona je mene rada imela, in vendar sem ji prizadel toliko preglavice in bridkosti! Svojo mater bi še rad imel, prosil bi jo, naj mi odpusti! Da moram umreti brez nje, brez njenega odpuščenja, to mi je edino hudo, moja največja pokora. Nato ranjenec malo potihne. Čez nekaj časa zopet izpregovori:: „Prosil bi vas, da mi pojte po mater, ali to ni mogoče, ni mogoče! Po smrti moji pojte k nji; vzemite in izročite ji to; tu je tudi povedano, kje prebiva. Recite ji, da sem umrl skesan in spokorjen in da sem se nje spominjal v svojih zadnjih trenutkih. Tolikokrat bi bil šel rad k nji, pokleknil pred njo in jo prosil, naj mi odpusti, ali ni mi dalo; sram me je bilo. Zdaj je prepozno! —— Čudno, čudno! Pobegniti jim iz ječe, bilo mi je igrača; in vendar ni se mi ljubilo, ali sam ne vem, kako je bilo: ko so me gnali kakor vola v mesnico, prijelo me je nekaj, kar hotel sem in vezi so mi odpale, raztrgane kakor pajčevina, ali snete, sam ne vem. Čudna uganka je človek, prijatelj, čudna uganka, jaz je nisem ugenil. — Zdaj umiram ustreljen kakor zver; do vas sem se priplazil, pljuča so mi zadeta, težko diham, ali skoraj si počijem; kaj je človeku treba dihati! — Še nekaj, prijatelj, poročite Sódniku, da naj bo pameten; Zaplotnika se mu ni treba več bati, tudi ne, ko bi bil še živ: Zaplotnik ni Iškarijot! — Odpustite, prijatelj, da vas nadlegujem, saj ne rad! Še enkrat: ne pozabite moje matere! Dajte mi roko! — Tako, zdaj je dobro! Moja moč je pri kraji. Z Bogom!" Nato se obrne v steno in izdahne. == XXI. == Visoke gore obsevajo prvi žarki jutranjega solnca, njih zlate še poslednji, ko že mrak zagrinja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast lete strele srditega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu grmovju pod njim ni se bati ne strele ne viharja; kar se imenitnega godi v človeškem življenju, vrti se navadno ob imenitnih, visoko stoječih osebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali usodi se včasi vzljubi, da si izvoli za središče nenavadnih dogodjajev čisto navadne, proste ljudi, in zanimivo je opažati njih vedenje v takih slučajih; veseli nas, ako vidimo, da njih moči rasto z njihovo nalogo. Poštenemu drvarju Seljanu se ni bilo v vsem dolgem življenju skupaj zgodilo toliko imenitnega kakor sedaj v dveh treh dnevih; dogodba se mu je vrstila skoraj brez presledka za dogodbo. Zbrati mu je bilo treba vse moči, kar mu jih je bilo v starih možganih, da ni onemogel in omahnil pod silo dogodkov, ki so padali nanj. Preganjani Zaplotnik je ležal mrtev pod njegovo streho. Nočni vihar je bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarja je zlatila jasno nebo. Žeje mladi dan svital skozi okence ter se boril zmagovito z bledo svetlobo brleče luči poleg postelje. Kako čudno bledo je bilo mrličevo obličje v tem dvojnem svitu! Sveča je bila skoraj dogorela, hitro vtakne drugo; pospravi po sobi, kakor je spodobno, kadar je mrlič v hiši. Tisto, kar mu je bil izročil Zaplotnik za svojo mater, vtakne v posteljo pod zglavje. Nato se napoti proti trgu poročit gosposki, kaj se je zgodilo v njegovi hiši. Gredoč se je hotel zglasiti pri Sódnikovih ter potolažiti Andreja, da se mu ni več bati. Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse grlo: „Seljan, Seljan! stoj, za pet krvavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetnice v nebesih pomagajte!" Seljan se obrne proti nji: „Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera?" „„Oj, oj! Tam v Sódnikovem bukovju —šla sem bila gobe brat —— pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! Tam, v Sódnikovem bukovju, pri tisti raztreščeni stari bukvi, leži človek mrtev, krvav, prav dobro sem videla, da je krvav!"" „Kdo je tisti človek?" „„V obraz ga nisem videla, nisem se upala blizu; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale!"" „Pojdi z mano pokazat!" „„Za ves svet ne! Lahko ga najdeš pri tisti stari bukvi, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sami"" „Prav, pa pojdem sam!" reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti trgu. Tesno je bilo Seljanu pri srcu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskati. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mrtvega moža. Ta mož je bil Andrej Sódnik! —— V prsih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, se je bila že strdila; truplo je bilo mrzlo, trdo —— nič pomoči! Kdo je to storil? —— Tako bi bil vprašal vsak drug človek; Seljan je predobro vedel, čigava roka je Andreju Sódniku zasadila nož v srce. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila prva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? Kdo je bil priča njegove smrti? Dvema je bilo znano, kaj ima Sódnik na vesti; eden je zdaj nem za večne čase, drugega ne bo blizu; pobegnil je gotovo o pravem času iz dežele. Kdo je usmrtil Sódnika, to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne mislilo, da so ga razbojniki napali in oplenili? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene krvavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiskavati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico vrže nekoliko v stran, tam naj jo najde kdor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko raztrga, češ, da se je branil. Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža prilomastita skozi grmovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana. „Ali je res, kar Jera pravi?" „„Res je, res, da bi ne bilo tako! Toda tu ni treba javkanja, pomagajta, da ga nesemo domov!"". „Za božje ime, Sódnikov Andrej! —— Kdo ga je?" „„Kdo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tu obleka razparana; tu nič, tu nič; nikjer nič. Sódnikova navada ni bila, da bi hodil brez denarja."" „Torej kak razbojnik!" „„To lahko ugane vsak otrok."" „Kaj je pa to?" pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki. „„Vidiš,, kaj sem dejal?"" pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. „„Tako delajo taki ljudje. Vse prazno! Dobro si zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kadar bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko prisežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov!"" — Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sódnikovemu domu. Ko so bili že blizu hiše, reče Seljan svojima tovarišema: „Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat. Čez nekaj časa ga zopet vzdignita in prinesita!" Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji z žalostnim obrazom ter ji reče: „Žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prežalostno novico. Velika nesreča te je zadela; misli si najhujšo!" „„Andrej!"" vzklikne nesrečna žena. „Zdaj, zdaj ga boš videla!" „„Nič! — Glej, tu je!"" Moža sta bila stopila v vežo z mrtvim gospodarjem. „Nesimo ga gor!" reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi. Neso ga v sobo ter polože na posteljo. Nato moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim poudarkom: „Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti bi se ti bila lahko še večja zgodila, tebi in tvoji hiši! Bog te tolaži, uboga žena! Jaz moram iti, ali skoraj se vrnem." Liza ga je dobro umela. Ko je bila zvedela, da so Zaplotnika ujeli, in ko je bil takoj potem Andrej zapustil hišo, da ni nikomur povedal, kam gre; ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zbujati strašna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je bilo vse jasno! — Okrajni sodnik je bil silno slabe volje, da mu je Zaplotnik tako ubežal. Lahko si je torej misliti njegovo veselje, ko mu sluga naznani, da bi Seljan rad nekaj ž njim govoril o Zaplotniku. Takoj ga pokliče pred se. Ko je bil Seljan vstopil, zasuče svoj stol proti njemu, vtakne pero za uho ter mu reče prijazno: „To je lepo, oče Seljan, da ste se spametovali; kaj nam torej veste povedati o Zaplotniku?" „„Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite."" „Tako? Res? Vi ste ga zasledili? Kje pa je?" „„Pri meni doma."" „Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo?" „„Sam je prišel."" „Ali bo pa še čakal?" „„Nič se ne bojte, gospod; ne gane se vam iz hiše."" „Zdaj pa le hitro!" Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit. Ko Seljan to vidi, ustavi ga rekoč: „Čakajte, gospod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako." „„Kako to pravite?"" „Gospod, mrliča imam v hiši." „„Zaplotnik mrtev?"" „V moji hiši leži, na moji postelji." Nato mu pove vse, kako je bilo. „Tako, tako!" govori gospod sam zase, ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi nekaj časa molče po sobi. Videti je bilo, da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo. „Ne zamerite, gospod, jaz moram iti," reče ter prime za kljuko. Cesarski uradnik ga prestreže rekoč: „Potrpite malo, mož; vse ni še prav jasno. To, kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svojem času potrdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili." „„Tudi prisežem lahko na vsako besedo."" „Do tega časa morate tu ostati." „„Ne zamerite, gospod: meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite."" „Pozneje, pozneje! Prej je še nekaj drugega treba." „„Dovolite torej, gospod, da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kadar vam je volja; kar pošljite pome."" „Ne tako, mož," reče mu gospod krepko in odločno; „ne smete se geniti odtod, dokler se nekaj ne pojasni. Jaz moram ravnati po svoji dolžnosti." V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro ugenil, kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda, rekoč: „Kaj mislite, gospod okrajni sodnik? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil?" „„Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Še vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati. Če imate čisto vest, tem bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže." Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal je vsaj zvedeti, kam meri sodnikov sum: „Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom?" „„Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali, da nam pomagajte iskati Zaplotnika. Vaše vedenje se nam je vsem zdelo jako čudno. Že takrat bi bil človek lahko kaj napačnega mislil. Takrat niste hoteli čisto nič vedeti o tem človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskati ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Zaplotnik svoje pribežališče?"" Seljan je že hotel reči: Ne! Ali ta kratka besedica mu ni hotela iz grla. „Vidite, mož, kaj molčite? Tajiti ne morete, lagati nočete; to vendar še priča, da niste star, trdovraten grešnik. Znani ste bili torej s tem človekom?" „„Gospod, kakor gotovo je Bog v nebesih: jaz nisem bil znan ž njim, nikoli ga nisem videl, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo."" „To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?" „„Moja hiša je na samoči, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod!"" „Vam se tako zdi, drugi sodijo drugače." „„To menda tudi ne bo nič napačnega, da sem ga vzel pod svojo streho, to je bila moja krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti?"" „Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat?" Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče: „Gospod! Lahko bi vam odgovoril, da je bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj zatisne oči, še predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se ne bom, raje rečem, kakor je bilo: Tega nisem mogel. In še to vam rečem: Ko bi se mi še kedaj kaj enakega pripetilo, ravnal bi ravno tako. Jaz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. Če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj!" Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec. Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni sodnik: „Peljite tega moža v zapor!" == XXII. == „Kaj? Seljan? Turška motika! Take druščine bi se pa vendar ne bil nadejal! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan?" S temi besedami je bil Seljan pozdravljen, ko je stopil s sodnim služabnikom v ječo. Maček, okrajni berač in potepuh, ki se je bil ravno tačas tukaj naselil, postaren, bosopet človek, zabuhlega obraza in meglenih oči, je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni zmenil zanj; molče je sedel na klop, ki je bila ob zidu. „Dober dan bi ti rekel," nadaljuje Maček, „ali v to vražjo luknjo ne posije nikdar dan, kakršnega je Bog ustvaril. Kaj molčiš kakor tat, Seljan? Ne bodi vendar tako presneto moški. Le čakaj; samo dva, tri dni bodi tukaj sam, pa boš videl, kako rado se ti bo govorilo; s čelešnikom se boš rad pogovarjal, samo da ti ga imel. Tožilo se ti bo še po meni, le molči! Jutri menim, da me zopet izpuste, ali pojutrišnjem. Kaj sem pa storil? Nalezel sem se ga bil zopet, hvala Bogu, in malo sem ropotal po trgu, kali; saj veš mojo navado, in vteknili so me, kakor že tolikokrat, da se malo ohladim. Kaj boš pa potlej, ko boš sam? Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščanska, da so te poslali k meni? — — Nič odgovora! —— Kaj se tako napenjaš in stokaš, kakor bi korenine pulil? Zdaj ti nič ne pomaga, ljubi moj Seljanko! —— Meni se zdi, da se sramuješ moje druščine; Bog vedi, kateri je na boljem, ti ali jaz? Vidiš, ljubi moj prijatelj; kolikokrat si mi pridigoval, naj se poprimem dela! Ej, prijatelj, kaj imaš zdaj od tvojega dela? Časi je bolje, da človek nič ne dela, vsaj nič hudega ne stori. Mene so samo malo priprli, va se mi hudobni duhovi iz glave izpuhte, ti pa kdo se, kedaj boš zopet drvaril ali pa celo nikdar več ne!" „„Pusti me v miru!"" zavrne Seljan nadležnega človeka in začne zopet premišljevati svoje nevarno stanje. Ali Maček mu ni dal miru s svojim klepetanjem: „Pusta druščina to! Jaz nimam sreče; zakaj me niso samo malo prej sem posadili, da bi bil videl tistega preklicanega Zaplotnika; to ti je bil drugačen mož, duša! Morebiti bi se bil še kaj naučil od njega. Ali — on ven, jaz notri, toliko da se nisva srečala." In zopet čez nekaj časa: „Prej si ti meni dajal dobre svete in nauke, zdaj naj ti jih pa jaz. Veš kaj, prijatelj, ako boš še kedaj travo teptal, pusti sekiro ter vzemi palico v roko; beraški stan najlepši stan; ptič pod nebom ne živi tako brez skrbi kakor berač postopač. Dela nič, davka nič; toča mu ne škodi, če ga ne dojde ravno na polju, in goveje kuge se mu ni bati; in toliko se tudi še zmerom nabere, da je za to ljubo žganjče. Kaj hoče človek več na svetu?" V tem ko je moral poštenjak poslušati tako zasmehovanje iz umazanih postopačevih ust, so se zunaj zbirali črni oblaki nad njegovo glavo. Popoldne je moral Seljan zopet pred okrajnega sodnika. Temno obličje gospodovo ni mu obetalo nič dobrega. „Ali poznate to?" vpraša ga gospod ter mu pokaže nekaj v zamazan papir zavitega. „„Poznam!"" odgovori mirno Seljan. „Ali veste, kje se je to našlo?" „„V moji postelji, v zglavju."" „Kaj je notri?" „„Ne vem."" „Tako? Ne veste? Vidite, to se zopet ne zlaga. Prav nerodno se zagovarjate, Seljan." „„Nerodno ali ne, jaz resnico govorim."" „Kdo je to vtaknil v vašo posteljo?" „„Jaz."" „Ali je vaše?" „„Moje ne!"" „Čigavo je?" Za odgovor mu Seljan vse pove, kakor se je godilo. Nato reče gospod: „To je torej Zaplotnikovo, ali prav za prav: bilo je njegovo?" „„Kakor sem rekel."" „In vi pravite, da vam je to sam izročil?" „„Tako je, kakor sem dejal."" „Čudno je samo to, da so sami stari, ne ponarejeni bankovci notri." „„Kaj je notri, to meni nič mar. Čudno se vam zdi, da je denar dober, meni ne; kaj ga ni mogel prej izmeniti? Svoji materi morda vendar ne bo pošiljal ponarejenega denarja!"" „Čudno je pa vendar, da bi se tak potepuh, tako hudoben človek, tako trdovraten grešnik svoje matere spominjal o svoji zadnji uri." „„Gospod, menda ga ni tako popačenega človeka na svetu, da bi mu ne tlela iskrica blagega čuta na dnu srca; in kedaj bi naj se mu ta iskrica razvnela, če ne o zadnji uri? Čudna ura je zadnja ura, gospod; Bog jo daj srečno nam vsem!"" „To ste prav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?" „„Na to ne morem nič gotovega odgovoriti."" „Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil za zavetje, ki ga je dajal hudodelniku, da je bil ta denar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo —" Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče: „Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponarejalcu potuho dajal in zavetje!" Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ga je le še bolj potrdilo v mnenju, da je Seljan Zaplotnikov deležnik. Za zdaj je bil s svojim preiskavanjem in zaslišavanjem zadovoljen. Slugi veli, da naj moža odvede v ječo. Hitro se je bilo zvedelo po trgu in okolici, kaj se je zgodilo s Seljanom. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi si mislili; vsi so poznali in čislali poštenega drvarja; ali je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako izpremenil, da bi bil v zvezi s tistim Zaplotnikom, ali pa celo, da bi bil Sódnika — — ne, kaj takega vendar ne; morilec Seljan ne more biti! Vsi do malega so upali, da se stvar razjasni in da se Seljan skoraj spozna za nedolžnega. Ali kaj drugi ljudje! Ko je Jerica slišala strašno novico, je bila nekaj časa kakor omamljena. Ko se je zavedela, bila je njena prva jasna misel: v trg k očetu! K njemu mora, naj bo, kar hoče; prosila bo, jokala se in rotila gospoda, da jo pusti pred očeta. Ni ji bilo treba prositi. Po dolgem, temnem hodniku je stopal ravno sluga s svojim jetnikom, da bi ga peljal v ječo, ko jima pride uboga deklica naproti. Ko zagleda svojega očeta, zavpije sirota: „Kaj ste storili, oče!" Seljan jo napol resno, napol žalostno pogleda rekoč: „Kako govoriš, dete! Tvoj oče ni nič hudega storil." „„O saj sem vedela, da ne!"" reče ter se oklene z obema rokama okoli vratu starega moža; „„saj sem vedela, da ste nedočžni, oče; vprašati sem vas hotela samo, česa vas dolže hudobni ljudje, ubogi oče!"" „Bodi mirna, hči," tolaži jo oče. „Zaupaj v Boga kakor jaz; brez njegove volje ne pade vrabec s strehe. On je poslal svojega angela Danielu v levnjaku, on bo branil tudi tvojega očeta. Dopustil je, da se mi godi krivica, on že ve zakaj; o svojem času me bo tudi opravičil. Moli, prosi ga, da mi okrajša čas izkušnje in pokore; vendar zgodi se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, in mirna bodi! Ne sramuj se nikogar, vsakemu smeš prosto pogledati v obraz ter mu reči: Moj oče je nedolžen!" Z olajšanim srcem je zapustila deklica svojega očeta. == XXIII. == Nekaj dni potem sta dva voza drčala po cesti v trg. Drugi, z dvema konjema, bližal se je bolj in bolj prvemu, kateri se mu, dasi je imel samo enega konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti bi se bila vendar še nekaj časa hitala, ko bi jima ne bil prišel precej strm klanec na pot. V klanec ne podi voznik, ako je trezen. In trezen je bil Brezarjev Anton, ki je sedel v prvem vozu, tudi na potu iz mesta, če je bil še tako dobro prodal svoje blago. Ko torej pride do pod klanca, dene vajete iz rok in stopi z voza. V tem trenutku ga je bil drugi voz došel, in mož, ki je sedel na njem, ogovori Antona: „Glej, glej, nikoli bi ne bil verjel, da ima tvoja Liska še toliko ognja v svojih starih udih; in še priganjati je ni treba. Zdaj pa lepo polagoma!" In tudi on stopi z voza ter se bliža Brezarju, rekoč: „Kaj me ne poznaš, da me še ne pogledaš, Anton?" Brezar se res ni bil precej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; da ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilico, naj se vse razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: „Ti, Matija?" „„Matija Sódnik, Andreja Sódnika sin!"" „Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpremenil. Kam pa kam?" „„Čudno vprašanje! Ali povej mi, kaj ti pa je, Anton? Tako si bled, in zdi se mi, kakor da bi se tresel; morda vendar nisi bolan!"" „Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanagloma si mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem koga!" „„Ti si še kakor si bil nekdaj; v šoli si se vselej tresel, kadar te je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali zdaj si mož in mene se vendar ne boš bal?"" Ali Brezar se je res bal svojega starega prijatelja in tovariša, posebno ker ga je videl tako veselega! Vpraša ga, da bi le kaj govoril: „Kako kaj, kako, Matija!" „„Nič napačno, hvala Bogu! Srečo sem imel, veš, Anton!"" „Dolgo te ni bilo, dolgo!" „„Morda je bolje, da me ni bilo; obhodil sem nekaj sveta in ne zastonj! Kako pa doma, Anton?"" „Še precej; mati so zdravi in meni tudi ni nič hudega." „„To me veseli, Anton; ali kako je pri nas doma?"" „Tako, tako!" — — „„Samo to mi povej, ali so vsi zdravi?"" „Zdravi so vsi!" „„Da so le zdravi, drugo me ne skrbi. Veš, Anton, da se mojemu očetu ne godi posebno dobro, da naša hiša ni več trdna, kakor je bila nekdaj, to sem že vedel, ko sem šel z doma. In tudi pozneje sem slišal, da so oče v veliki stiski. Prišel bi jim bil rad precej pomagat in upal sem od dne do dne, da mi bo moči priti; ali opravila so me zadrževala. In pa našemu očetu, veš, tudi ne škodi, če se malo meče, saj veš, kaki so. Bog ve, da sem jim vse iz srca odpustil, kar so mi storili; ali lepo vendar ni bilo, kako so me pognali od hiše. Lepo maščevanje bo to; kako se ga veselim! Poglej, tu le notri je nekaj, da bo za silo in še malo več. Sitnost bo pa vendar; očeta bo treba lepo prositi, da se tako ponižajo in si dajo pomagati. Prav pametno bo treba ravnati ž njimi, če ne, poženo me zopet, kakor so me že."" „Torej srečo si imel, Matija; kdo bi ti je ne privoščil iz srca! V tovarišijo te je vzel tvoj prejšnji gospodar, kakor se govori?" „„Tako je; in menim, da to tudi njemu ni na škodo."" „In svojo edino hčer ti daje za ženo?" „„Tako? Tudi to se govori?"" „Ali ni res?" „„Nekaj res, nekaj ne. To je, da mi jo daje, to je res; ali pri ženitvi je treba dveh, jaz nisem do zdaj sklenil še nič gotovega; saj se tako ne mudi. Pustiva zdaj to! Kaj oče?"" Brezarju se je zazdelo pri teh besedah, da se je kobilici nekaj odpelo; hitro skoči torej popravit. Čez nekaj časa ga Matija dojde. „Gorko je, gorko!" reče mu Brezar ter si briše pot s čela. „„Meni se ne zdi. Ali odgovoril mi še nisi, kako je očetu!"" „Saj sem ti rekel, da so vsi zdravi." „„Anton? zakaj tako čudno poudarjaš, da so vsi zdravi, kaj to pomeni?"" Zdaj se mu Brezar ni mogel izviti; moral je govoriti. „Vprašal si me, ali so vsi zdravi doma; zdravi so vsi, kolikor jih živi, ali —" „„Ali — —!"" Zdaj je Matija obledel. Brezar ga prime za roko, pogleda ga žalostno ter pravi: „Matija, prijatelj moj! Zdaj pokaži, da si mož. — — Velika nesreča je zadela vašo hišo; očeta ne boš več videl — —" „„Oče so mrtvi, ali kaj praviš?"" „V gozdu so bili najdeni, ubiti. —— Razbojniki —" „„Razbojniki? V naših gozdih?"" „In vendar mora biti tako; oropani so bili!" Molče sta stopala prijatelja v goro. To molčanje je hudo delo Brezarju. Da bi samega sebe in svojega prijatelja, ako mogoče, pripravil na druge misli, začne mu pripovedovati o Zaplotniku. Mladi Sódnik ga molče posluša. Naposled si misli Brezar: Ker že govorim, naj mu vse povem. Vedel je sicer, da Matija rad ima Seljanovo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mu torej pove, kaj se je zgodilo Seljanu. V tem sta bila dospela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Brezar sede na svoj voz in požene, da se je kar prašilo za njim. == XXIV. == <center>Snoči pa je slan'ca pala na zelene travnike ...</center> Samo te dve vrstici prelepe narodne pesmi začuj in otožnost ti obsenči radostno dušo. Ali ni pa tudi zares žalosten pogled: mlada narava, katero je v cvetju zamorila strupena slana! Mlado zelenje, ki je bilo sinoči še tako zdravo, krepko in veselo, kako velo, začrnelo visi po drevju, po grmovju; zvončki, jagelci otožno povešajo glavice; ptiči prej tako glasno veseli, letajo zdaj pobiti po vejah, peti se jim noče! Trdega srca mora biti, kogar bi ne ganil ta pogled. Človeku se zdi, kakor da bi kaj takega ne smelo biti; prava mačeha se mu vidi narava, ki skrbi tako za svoje otroke; on sam se čuti tako osamljenega, tako nesrečnega na svetu; in da solnce ravno zdaj tako lepo, tako veselo sije z jasnega neba doli na vso to nesrečo: to je pravo bridko zasmehovanje! Ali če je že to žalostno, kolikanj žalostneje še je videti žalujočo, potrto družino, kateri je nemila smrt vzela gospodarja, očeta! Ženo videti, ki žaluje po možu, otroke, ki zastonj poprašujejo po svojem očetu! Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bila sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bil je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesrečo pogreznila to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila. „Prepozno!" To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina. „Vse vem, mati!" odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazalo materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega, ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli za zmerom iz hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda: Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina. Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar najprej mogoče, prej ni imel miru. Mlademu Sódniku je bilo hipoma vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Seljan po nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč: „Zdravi, mati, skoraj se vrnem." Žena ga pogleda s solznimi očmi: „Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!" „„Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči: za otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mirno živeli."" Nato urno odide. Znance in prijatelje je srečaval na svojem potu k okrajnemu oblastvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede izpregovoril z nikomer. Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori: „Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!" „„Seljana menite, kaj?"" „Da, Seljana, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice." „„Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi."" ,,Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite, gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel." „„Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!"" „Ne tako, gospod dovolite, da smem k njemu v zapor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti. Jaz ga hočem omečiti, gospod, da bo govoril, mora govoriti. Predno preteče pol ure, bo vam vse jasno in Seljan bo prost." Gospod sodnik je majal glavo; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je uradoval. Slednjič mu reče: „Če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim." „„Vpričo vas bi mož ne govoril."" „Ni da bi moral biti ravno jaz, tudi kdo drug bi smel biti z vama; samega vas ne smem pustiti k njemu." „„Če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj poskušal rešiti nedolžnega človeka."" Bridko je govoril te besede; gospodu je bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: „Žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra." Mladi Sódnik še enkrat poskuša: „Gospod, imejte usmiljenje z menoj, saj menda veste, kaj se nam je zgodilo! Ali hočete, da naj obupam, da naj — — Vse bi lahko zdaj storil! Jaz ne morem imeti na vesti krivice, ki se godi temu poštenemu možu; ali jo hočete imeti vi? V svoji oblasti me imate, storite z mano, kar vam drago, ako pride kaj napačnega iz tega. Rekel bi, da vam dajem svojo glavo v zastavo, ali to vem, da ni nič; nate, vzemite to za poroštvo." Rekši položi predenj polno listnico. Uradnik mu jo da nazaj, rekoč: „Ni treba! Jaz vam verujem in zaupam, ali vendar, Matija Sódnik, veliko zaupanje vam hočem izkazati; upam, da se ne bodem motil!" Nato pozvoni slugi. Ko ta pride, veli mu: „Peljite tega moža k Seljanu" —— — Prepočasi je stopal stari sluga mladeniču. Ko slednjič vrata zaškripljejo, ko zagleda Matija starega, drvarja, ki je sedel sključen na klopi, stoji nekaj časa molče, potem mu reče z žalostnim glasom: „Zakaj ste tukaj, oče?" Seljan vstane ter mu gre naproti: „Oče mi praviš, Matija? Takemu človeku oče? Premisli, kako govoriš, Matija!" „„Še enkrat vas prašam: Zakaj ste tukaj, oče?"" „Zakaj sem tukaj? Čudno vprašanje! Vsak otrok, vsaka stara ženica v trgu ve, zakaj je stari Seljan zaprt, in ti bi edini ne vedel? Ali te niso vsi obsuli takoj, ko so te zagledali, in ti pravili, kaj sem storil? Če si hotel samo to vedeti, ni ti bilo treba sem hoditi." „„Oče, jaz se ne menim za to, kaj ljudje govore; tudi ne prašam vas, česa vas dolže. Prašam vas samo, zakaj molčite, zakaj ne govorite resnice!"" „Kaj praviš, Matija? Uganke niso za staro glavo. Zdaj pa jaz tebe nekaj prašam: Ali si bil doma, Matija?" „„Vse vem, vse vem, oče!"" „Kaj torej iščeš tod? Doma ti je dovolj skrbi; pusti me in pojdi, mene ni škoda!" „„Zakaj ste tako trdovratni, zakaj se sami krivega delate?"" „Kdo zlomka ti pa pravi, da se sam krivega delam? Kaj meniš, da sem sam prišel in rekel: Zaprite me, to in to sem storil!" „Četudi tega niste rekli, ali vi molčite, ko vas dolže; lahko bi govorili, eno samo besedo — in oproščeni ste."" „Kakova je tista sama beseda? Ti ne veš, kaj govoriš, mladič!" „„O predobro vem, kaj govorim; težko mi je, ali govoriti moram. Zakaj ne rečete: Jaz nisem bil, ta je bil?"" „Kdo?" „„Naš oče!!"" V tem hipu skoči Seljan proti njemu, kakor da bi mu hotel usta zamašiti z roko. „Kaj govoriš, Človeče!" „„Rečena je strašna beseda!"" Seljan je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel ni, da je mladi Sódnik samo slutil resnico, da je hotel samo potrdila od njega. „In ko bi bilo res, kar praviš, ali tebi pristoji tako govoriti? Ti me siliš, da naj izdam, ovadim tvojega očeta? Lep sin si ti, da ti je tako sveto ime tvojega nesrečnega očeta! Zakaj ne greš sam ter ga ovadiš? Če si že tak, ne sili me, da naj bom tudi jaz!" „„O vi ne veste, kako mi je hudo, da moram tako ravnati; ali drugače ne morem. Pustiti ne smem, da bi vi po nedolžnem trpeli za drugega, bodi si tudi za mojega očeta. Resnica mora na dan!"" „Matija, ker je že tako, govoriva pametno, moško besedo! Poglej me! Kaj meniš, koliko let mi bo še živeti? Kaj me še čaka dobrega na svetu? Trudil sem se in ubijal vse svoje žive dni; zakaj mi ne privoščiš, da si tu odpočijem; kaj mi je hudega tukaj?" „„Ali sramota, sramota!"" „Ej, pusti jih, naj govore, dokler se jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo že molčali. Sramota! Saj ravno zato sem in hočem biti tukaj, da ne bo sramote. Kaj meni sramota? Ali vaša hiša, tvoja mati, ti, brata, sestri — vašega do zdaj čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spoštovani živite in spomnite se včasi starega Seljana, ki ni napačen človek; ali ga pa tudi pozabite! Siliš me, da naj govorim; dobro! Govoril bom torej, četudi ne, kakor ti hočeš; do zdaj sem tajil, zdaj hočem očitno reči, da sem kriv!" „„Ko bi mene ne bilo! Dejte, potem bom pa jaz tudi govoril! Vas ni škoda, pravite; dobro! Ali ste sami? Nimate li žive duše na svetu, za katero ste dolžni skrbeti? Kaj hočete zapustiti svoji hčeri, če ji še nočete ohraniti dobrega imena? Kaj naj počne Jerica, uboga sirota? Zanašate se name; ali kdo vam je porok, da se ne premislim tudi jaz? Težko je možu živeti z ženo, ki ima takega očeta."" Nič odgovora! Globoko zamišljen je stopal Seljan po ječi. Matija je videl, da mu je zadel pravo struno; prigovarjal mu je dalje: „Ne mislite na nas; mi moramo prenašati svojo nesrečo; otroci morajo trpeti za svojega očeta, tako je na svetu! Vendar hočem storiti, kar mi je mogoče: prodati mislim domačijo, zapustiti z vso družino ta kraj ter se naseliti kje daleč odtod, kjer nas živa duša ne pozna. Še prej pa hočem poravnati očetovo krivico, kolikor mi je moči. — Čas poteka, odločite se, oče! Pomislite, da ne govorim sam, z mano vred govori in vas prosi nedolžna sirota: Imejte usmiljenje s svojim otrokom!" „Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti glej!"" Nato mu poda roko. Matija ga zapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stala pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik, kar je bilo potrebno, da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez pomiselka. Ko je bilo to končano, še obrne Matija k uradniku, rekoč: „Gospod! Še nekaj me teži; jaz nisem učen človek, zato ne vem, kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika —— da bi jim bil milostljiv! Jaz sem dolžan storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite s tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi." Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sódnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijazno roko. Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekako olajšana sta bila oba. Matija si je bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. == Konec.== Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogokaj izpremenilo. Sódnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa so tržani govorili o Sódniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasom je potihnila govorica; čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti. Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem; Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbeli tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu! Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mirno kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sódnikovi. Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Bog varuj! Take sreče ni bilo na Seljanovem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zdaj pa zdaj je pač tudi z rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držala v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam! In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni vedela zakaj; voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči. Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo hišo, je takoj uganil, kaj pomeni ta nenavadna prikazen. Jerica mu priskače naproti ter se mu oklene vratu, „pol smeha, pol joka." Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu. „Torej si vendar prišel!" mu reče Seljan vesel, „saj sem dejal, da ne boš tak!" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! Liza se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. Andrejče in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je rastlo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu je pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča. In Nósan? Govorilo se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, kjer je našlo pribežališče že toliko potepuhov, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno. [[Kategorija: Josip Stritar]] [[Kategorija:19. stoletje]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] gr2vaaqqpcwtmhmtzyz31h2st8nu772 207278 207277 2022-08-04T22:24:17Z Sandraj88 8626 /* IX. */ wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Sódnikovi | poglavje= | avtor= Josip Stritar | opombe= | dovoljenje= javna last | obdelano=4 | spisano= 1878 | vir= http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-W6HQ0VRJ.pdf (izdaja 1921) }} {{rimska poglavja s piko|24}} == I. == Korenova krčma v Prilesju ni imela kaj posebnega; bila je kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčmar. Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni jih vabil s ceste notri, ni jim nosil vina na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim, s kmetom in gospodom. V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho. In če se je vendar včasi kdo tako izpozabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča – Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri, in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobrodejnem nočnem hladu. Vendar se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je bilo še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena; tudi vozniki se niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so povžili. Koren ni točil „na brado". Saj mu pa tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, ako ga je zdravnik zapisal kakemu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je bila mala sobica polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav in drugi manjši gospodje so se pa tudi sami radi zglašali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Korenovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega samopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo pokušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana – vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekako samo naredilo — in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa — kapljica se blešči kakor čisto zlato, ,,kakor cekin" — potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba je sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasi, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki — bodi ga Bog zahvaljen — so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake besede. Starejši, suh možiček, ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: „Ali si že slišal, Martin? Sódnik gozd prodaje, ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri." „„Komu? pa ne zopet onemu suhopetemu dolgohlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja?"" „Prav tistemu!! Škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani. Še nekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi se zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!" In za tolažbo črnogledi prorok krepko potegne iz kozarca. „„Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar."" „Sódniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa še dva taka." „„Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za Sódnika. On bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lehko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa bi še bel kruh jedel v petek in svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva ni kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da „pri gobcu molze". Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, to mora biti veselje, toliko polja in takega; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njegove njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej, tisto ni nič, na pol kmet, na pol gospod; ne tič, ne miš."" „Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero konj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, „tibo bistahor," to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori." „„To bi še vse nič ne bilo, ali tiste vražje podobice, ki jih mečejo, kjer se snidejo, in za kak denar! In pa tisti dobri prijatelji, ki se mu dobrikajo in ga ružijo; tisti Nósan, ki se ga drži kakor klop kože!"" „In pa tisti sin na Dunaju, kako se ponaša ž njim; moj Valentin tu, moj Valentin tam, pa vsak mesec stotak na Dunaj, koliko pa še vmes! Ne verjamem, da bi bilo kedaj kaj iz njega." „„Mlajšega pa, ki se trudi in ubija doma, nič prav ne more; prekmečki mu je, kali; meni bi bil desetkrat ljubši."" „Kaj praviš, ali ima res že toliko dolga?" „„Govori se, da mu hranilnica v mestu že nič več ne da na zemljišče."" „To bi se že še prenašalo, ali pravijo, da je tudi drugje zadolžen, da ga imajo že oderuhi v pesti." „„Ne verjamem; tako nespameten Sódnik vendar ni. Saj mu tudi ni sile, dokler ima še toliko zemlje, ki jo lahko prodaje. Mene bi ne bilo skrb, naj mi izroči vse, kar ima, premoženje in dolgove, skoraj bi bilo vse v redu."" „Sódnik pa izročiti! Poskusi, pridi mu z dobrim svetom, hitro ti pokaže, odkod si doma." „„Saj veš, to so samo tako besede; beseda ni konj. Kaj bi si tujo glavo belil, dovolj preglavice imam s svojim siromaštvom."" V takih pogovorih sta bila poštenjaka, ko se začujejo krepke stopinje v veži. Vrata se odpro in zaporedoma vstopi petero mož. Brez posebnega pozdravljanja gredo v stransko sobo. Videti je bilo, da Korenova hiša ni bila njih prva postaja. Čez nekaj časa pride Koren sam z vinom za njimi. Bila jih je glasna družba. Drugi so bili kakor so navadno premožni tržani; odlikovala sta se samo prvi in zadnji, vsak po svoje. Prvi je bil srednje velikosti mož, krepak, rejen, širokih pleč, gladkega, rdečega lica, precej trebušen. Ali svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, še nekako ponašal se je ž njo. Oblastno, široko razkoračeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja se komaj sme reči, bila je za gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke škornje, pokrivalo, skratka: vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da je bil videti zadovoljen s svojim stanom, da se ni šiloma delal za gospoda. Na mazincu desne roke je imel, kar tudi ni gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavitna čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glasno in jasno govorilo: Jaz sem jaz, Andrej Sódnik. Poslednji med njimi mu ni bil nikakor podoben: dolg, suh človek, v dve gube se je držal, kakor bi se bal, da bi se ob prečnik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem životu samo toliko, da mu je za silo kosti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi koraki, vendar se ne more reči, da je bila njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, zadej nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kljukast nos, da se mu je skoraj brade dotikal, široka usta, ki so se vedno nekako neprijetno osladno režala: vse to skupaj se ne strinja v moško lepoto. Pa še nekaj. Pravi izkušeni poznavatelji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo „križem gleda", da ji celo daje ne vem kaj čudovito mikavnega. Saj tudi česen —— ne bodi grdo reči —— ni posebno imeniten, sam ob sebi je grozovita jed; vendar nekoliko, prav malo, „za eno misel" tega plebejskega sadeža je nekaterim jedilom prava zabela, tudi na gosposkih mizah. Križem je gledal človek, katerega opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepšala ta napaka. Se prav neprijeten je bil človeku, ki je ž njim govoril, njegov pogled, ker se ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu je kak mešetar, zakotni pisač ali celo potepuh; ta človek je utegnil v svojem življenju že vse biti, morda celo — za silo — pošten. „Bog sam vedi, kaj ima Sódnik s tem Nósanom, da ga vedno vodi s sabo? Meni je ta človek zopern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko so bili možje odšli v sobo. Dasi so bile duri odprte, ni mu bilo treba tiho govoriti, tako glasni so bili novi gosti. „„Jaz se pa ne čudim,"" mu odgovori Martin; „„ta človek ti je za vsako rabo; neumen ni, še prav prebrisan je in prekanjen. Sódnik že ve, zakaj ga ima; tudi za norca, kadar se mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palico, če je treba. Sódnik je nagle jeze, nad njim se lahko znosi, ako nima ravno drugega pri sebi. Dobro življenje ima ta nepridiprav, Sódnik ni skopih rok."" „Saj sem vedel, da ne bo brez tega; že „mečejo" možje, Nósan pa preži. Tega pa vendar ne, da bi ga pustili ž njimi igrati." „„Za kaj bo pa sirota igralo? Ti možje ne igrajo za mačje solze."" „Koren ne vidi rad, da se pri njem igra, ali kaj hoče? S takimi možmi vendar ni, da bi se spri." Moža sta bila s svojo pijačo že skoraj pri kraju; vsak še en požir, pa bi bila odšla v božjem strahu, ko bi ne bil vstopil mlad človek, z bičem v roki, ki ga nasloni v kot. „Glejte, glejte!" pozdravi ga Jernej, „Brezarjev Anton; redka prikazen; odkod pa, odkod?" „„Iz mesta,"" odgovori Anton ter prisede k njima. „„Nekaj pšenice sem bil peljal v mesto; kobilica se mi je malo pohabila na nogi, pa sem moral ustaviti."" „Pa en požir ti tudi ne bo škodil; saj si ga redkokdaj privoščiš, dasi ti ni take sile. Pij, Anton!" „„To bo premalo za oba,"" ugovarja Brezar, vendar vino pokusi, da bi ne žalil moža. Potem mu natoči svojega, ki mu ga je bila deklica prinesla. „Dobra kupčija?" vpraša Martin čez mizo. „„Bo že, bo že."" Rekši natoči tudi njemu. „Ne bom se ga branil, veš, Anton; saj te ne boli, če plačaš en poliček ali dva. Ko bi bili mi tako, saj bi ga tudi. Kaj tebe skrbi? Lepo domačijico si si ustvaril, brata izplačal, mati pa ti tudi ni na potu." „„Ko bi ne imel matere, ne vem, kako bi bilo."" „Prav praviš, dobra gospodinja; kaj bi tisto? Ali vendar veš, Anton, ker smo ravno možje skupaj in dobre volje; mlajše gospodinje ti bo treba v hišo." Lahna rdečica oblije mladega Brezarja pri teh besedah; kdor ga je videl, moral je reči, da je zal mladenič. V zadregi iztoči vse vino svojima tovarišema in pokliče drugega; potem reče, da bi kaj govoril: „Rad bi vedel, katera bi me hotela." „„To je pa zopet tako neka beseda, da ni ne v peto ne v šesto,"" modruje Jernej, ki je hotel pomagati svojemu tovarišu. „„Jaz bi pa rad vedel, katera bi se branila takega moža; raca na vodi!"" „Jaz bi pa vendar tudi vsake ne hotel." „„Moška beseda! Menim, da ne; ti lahko izbiraš."" „Kaj pomaga izbirati? Ko bi jo izbral, ko bi me tudi ona hotela, ako pa oče ne?" „„Kako da ne? Vesel mora biti vsak takega zeta, takega gospodarja; kar počneš, vse se ti posreči; premoženje ti rase in vzhaja kakor kvas na peči. Eden gori, drugi doli, tako je na svetu."" „Jezik za zobmi, kdo te kaj vpraša? ti zgaga suho rebra, kljukasta!" začuje se v tem trenutku iz stranske sobe. Te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom. Družbica v prvi sobi je bila umolknila. Čez nekaj časa izpregovori Jernej potihoma: „Sódnik je videti slabe volje nocoj; gotovo zopet izgublja, in to ni nikomur prijetno, tudi Sódniku ne, četudi je že vajen izgube; zdaj pa vse leti nad ubogega Nósana, kakor da bi bil on kriv." „Zakaj ga pa ima?" pristavi Martin. Brezar je molče, gledal v kozarec, ki ga je hitro vrtil med rokama. Cez nekaj časa pride Sódnik ves razjarjen. Jezno odpre vrata ter zakriči v vežo: „Kaj to? Žive duše ni; vina gori! Strela!" Ko nazaj grede zagleda Brezarja za mizo, obstoji ter se zadere nad njim: „Kaj pa ti tukaj, potepuh?" Brezarju šine kri v obraz, pri tej priči vstane ter ga gleda; prsi so mu nemirne plale; vidno se je boril sam s sabo; slednjič mu mirno in dostojno odgovori: „Jaz nisem potepuh; za svoje denarje smem piti kakor drugi za svoje." „Kaj je to: kakor drugi za svoje! Mi smo možje, ti si berač. Jaz sem Andrej Sódnik, da boš vedel, strela! Če nocoj vse zapravim, komu to kaj mar, strela! Ali to ti pa pravim, dobro si zapomni: naj te še kedaj vidim, da govoriš z mojim dekletom, kosti ti zdrobim, zmeljem te kakor solnčni prah. Dobro si zapomni, kar sem dejal, strela!"" In s težko svojo roko, z debelim prstanom na mazincu udari jezno ob mizo, da vsa posoda od nje zveneč odskoči. Na ta ropot priteče Koren mirit srditega moža. Roko mu položi na ramo, govoreč: „Saj si pameten, Sódnik, miren bodi, pa zlepa mu povej, kar imaš." „„Kaj meniš, da sem pijan, kali?"" huduje se, vendar že nekoliko mirneje, Sódnik. „Kdo te je kedaj pijanega videl? samo malo razvnet si, drugega nič." „„Tako se govori! In ko bi ga tudi malo imel v laseh, komu to mari, saj ga imam za kaj!"" Tudi Jernej in Martin sta se bila ojunačila, ko je bil prišel Koren; tudi ona sta ga mirila, ko že ni bilo več tako treba. Sódnik se skoraj zaničljivo obrne k njima: „Z vama ne govorim. Tu sedita pa pijta; če nimata za kaj, tu je drobiž!" Rekši vzame iz listnice petak ter ga jima vrže na mizo. Nato se obrne zopet k Brezarju, ki je molče sedel: „S tem le človekom govorim; s teboj govorim, mladič; pazi, da se ti kaj ne zgodi. Tiste misli si izbij iz glave, dobro ti svetujem; dokler bo gibal ta le moj, berač ne dobi moje hčere." Mirno, da so se mu vsi čudili, mu odgovori Brezar: „Naj bom berač, kakor vi pravite, dasi nisem še nikogar prosil, tudi vas ne, in Bog daj, da bi mi ne bilo nikoli treba. Toliko vam pa rečem: Anton Brezar se ne vriva nikomur; on ni in ne bo nikoli s kakim dekletom —— onegavil očetu za hrbtom. Čese bo kedaj ženil, snubil bo pri ljudeh, kateri se ga ne sramujejo. — Kaj sem dolžan?"" Plača, kar je imel, ter mirno otide. „Glejte, glejte; to pa še ni bilo tako napačno govorjeno," reče Sódnik, ko je Brezar vrata zapiral, zdaj že do dobrega potolažen. Malo sram ga je bilo, zlasti Korena, da se je bil v pričo njega tako prenaglil; zdaj je bilo zopet vse dobro. Samo Jernej in Martin sta bila nekako v stiski, ne vedoč, kaj bi počela z lepim novim petakom, ki je ležal pred njima. Da bi pila zanj, tega vendar ne, dasi je bila ta misel precej zapeljiva; ali nazaj ga dajati, kako, da bi ne razjezila ponosnega moža? V tej stiski jima pride Koren na pomoč; on vzame denar ter mu ga ponudi, rekoč: „Spravi, spravi, Sódnik; moža že lahko sama plačata, saj nista še tako na zadnjem koncu." „„Ne spravim ga ne; kar sem dal, to ni več moje,"" brani se Sódnik. Pri tej priči pristopi Nósan: „Možje čakajo!" „„Na, pa ti spravi; ti se ga ne boš branil, Noše!"" Nósan se ga res ni branil; zarezi se, kakor cigan belemu kruhu, ter spravi bankovec. Tako se je bilo slednjič vse dobro izšlo. Sódnik je imel poslej več sreče pri igri. Dobre volje je bil in pozno domov grede je okrogle prepeval: Mamca, lepo vas vprašam, oj kje ste vi doma? i. t. d. == II. == Drvarji niso nikoder na glasu, da bi bili posebno olikani in priljudni možje, ne pri nas, ne pri drugih narodih. Vsako opravilo daje človeku, kateri se ž njim navadno peča, neki poseben značaj, njegovemu mišljenju in vedenju, da celo njegovemu obličju. Po svojem opravilu je drvar nekako podoben mesarju, ki tudi ne sluje posebno zaradi svoje rahločutnosti; surovost je naravno zvezana z njegovim stanom. Nekaj surovega, brezčutnega je tudi v drvarjevem stanu, tudi on nekako življenje mori. Ali nima morebiti drevo zares življenja? Poglej lepo visoko, košato bukev: kako krepko se spenja kvišku, kako oblastno razprostira svoje veje in mladike, svojega življenja vesela! In mladi zarod poganja in zeleni veselo pod njo; pod njenim krilom stoje mlade bukvice ter rasto in se razvijajo in kvišku spenjajo po zgledu svoje matere. Ptiči se izpreletavajo po njenem vejevju, v njenem zavetju si stavijo svoja gnezda. List šepeta z listom, ko diha po nji večerni hlad, in ona prijazno pripogiblje svoj vršiček. Ali ko pribuči vihar, kako se zvijajo, stokajo in pokajo njene vejel Ali ni to življenje? Ali glej, ko je še tako krepka, da bi morda lahko živela še sto let in vsako leto rodila nov zarod iz svojega semena, približa se ji logar, udari ji smrtni pečat v mehko kožo in zaznamovana je za smrt. Ne dolgo, in pride mož, grčav kakor ona, s sekiro na rami, ogleduje lepo drevo, ali ne, ker se mu morebiti smili, drvar je trdega srca, preudarja samo, koliko drv bode dalo in njemu koliko truda; nato dene sekiro z rame, pljune si v roke in sekira zapoje — drevesu mrtvaško pesem. Drvar je bil Seljan, s katerim nam je zdaj seznaniti prijaznega bralca; drvar, nič drugega. Imel je sicer malo hišico, kake pol ure od trga, in košček njivice za zelenjavo; ali to ga ni moglo rediti. Sekira mu je kruh služila; v gozdu je prebil največi del svojega življenja, po zimi in po leti. Gozd mu je bil pravi dom, hišico je imel samo za prenočišče. V gozdu nam ga je iskati, če ga hočemo videti. Od daleč že čujemo krepke udarce njegovega orodja; prijetno se razlega in odmeva glas po gozdu od drevesa do drevesa. Glejte ga tam! Stara bukev leži na tleh, kakor je dolga in široka. Spodnje veje so se ji polomile, ko je padala; toliko manj bo truda. S svojim pomagačem jo je bil dopoldne podrl Seljan; zdaj se sam trudi ž njo. Pridno vihti svoje orodje; seka in klesti ji neusmiljeno veje. Dan je gorak, pot mu kaplje s čela; ali to ga malo moti; zdaj pa zdaj si ga obriše z rokavom svoje hodnikove srajce —— golorok mora biti človek pri takem delu! Lep mož ni naš Seljan; nekoliko prekratek je; njegova rast je šla premalo kvišku, zato je videti nekako potlačen; vse je pri njem bolj na široko, tudi obraz; čela se mu malo vidi; krijejo mu ga lasje, ki so kakor dež v pratiki. Drobne, sive oči mu žare pod nenavadno košatimi, gostimi obrvmi. Njegov obraz je suh, koščen, lice upalo, a zdrave rjave barve, kolikor ga ne krije ščetinasta brada. Ali poglejte njegove prsi, kako so široke, krepke, kolo bi smelo iti čez nje. S to pestjo bi medvedu čepino razdrobil, in to obilno stopalo bi lahko namesto kamena kolesu podložil v klancu. Odurno bi bilo to obličje, ko bi po teh širokih ustih ne šinil zdaj pa zdaj neki dobrohoten nasmeh; tedaj pa se človeku vidi, kakor da bi solnčni žar obsijal star parobek. Spodnji konec drevesa je okleščen; prišel mu je že skoraj do srede. Zdaj si sme vendar privoščiti nekoliko počitka. Se enkrat krepko mahne, da veja daleč odleti; potem se nasloni na sekiro, krepko se oddahne ter pogleda na nebo, kako visoko je še solnce. Po njegovi sodbi bi utegnila biti ura pet; morebiti tudi že nekoliko čez. To meroma je tisti čas, ko se sme po božjih in človeških postavah nekoliko odpočiti vsak pošten delavec. O tem času je pač že tudi počival naš oče Adam, ko je zemljo kopal v potu svojega obraza. A ne samo odpočiti se je zdaj čas, tudi založiti je treba kaj in splakniti si suho grlo. Kmet na njivi izpreže svoje vole; plug na njivi pustivši, gre s svojo živaljo na kraj njive v travo; vola se paseta vklenjena; on pa leže, ako mogoče, v senco pod drevo, vzame iz prta kos črnega kruha za malo južino, potem pogleda v vrč, ki sloni ob drevesu; dobro, ako je malo mlačnega vina v njem, če pa tudi ne, gre sam ali pa deklica z vrčem po vodo k bližnjemu studencu. Take misli so hodile tudi poštenemu Seljanu po glavi. Zagozdo črnega kruha je imel, vrč tudi, samo da ni dišal po vinu. Južinal bi bil zdaj tudi on, ko bi se mu ne bilo nekaj posebnega pripetilo. Oziraje se kvišku je bil zagledal dva ptiča, ki sta mu nemirno letala nad glavo, zdaj pa zdaj celo zaganjala se vanj. Mož, ki je bil v gozdu doma, takoj ugane, kaj pomeni to letanje. Ptiča sta ga morebiti že prej obletavala, ali on je bil preveč zamišljen v delo. „To pa ni samo ob sebi," govori s seboj, „pogledati je treba." In mož gre ter ogleduje posekano drevo. Dolgo mu ni bilo treba iskati. Skoraj sredi debla zagleda čisto pravilno okroglo votlino, da bi otročja roka ravno lahko vanjo segla. Mož se veselo zarezi, rekoč: „Saj sem vedel, kaj bode; mlade imata tu notri, mlade. Ali kako bi in kaj bi? To je žaltava stvar! Rad bi vama pomagal, ali s svojo lopato ne morem poseči notri, da bi vama izvlekel ta drobiž, ki tako žalostno čivka. Tu je treba pameti, to ni, da bi se kar tako!" Mož se ne pomišlja dolgo. Sekiro vzame v obe roki, a ne za toporišče, za železo jo prime ter začne previdno vrtati in dolbsti z njo, da bi ne poškodoval kakega mladiča. Ko je bila luknja dovolj prostorna, seže vanjo z roko ter izvleče zaporedoma petero mladih žoln. Skoraj godne so že bile in strašansko so kričale in branile se s kljuni in perotmi. On in ona pa sta še bolj kričala in se mu zaganjala v glavo. Ko jih je imel v roki, začne zopet premišljati: „To bi bilo; ali kaj pa zdaj? Tako ni, da bi jih pustil; prehladno bi jim bilo po noči. Treba bo poiskati kje kake druge luknje. Ali kje?" Luknja se je kmalu našla v stari bukvi, dasi ni bila tako lepo okrogla. „Za silo bo že; zdaj pa mir tu notri in tam gori!" In Seljan spravi mladiče zaporedoma v luknjo. Nato gre k drugemu drevesu, kjer je imel spravljeno svojo obleko, pol hleba prosenega kruha, vrč in svoje kadilo. Iz tega, upamo, je razvidel prijazni bravec, da Seljan, četudi drvar, ni bil hudoben človek. Želimo mu torej, da mu naj dobro tekne kratki počitek in mala južina; pošteno si je zaslužil oboje! Ali star grški pregovor že modro pravi: Mnogo je vmes med ustnami in med čašo v desnici. To je izkusil tudi naš Seljan. Že je bil sedel v mah mah pod drevesom, že je razgrinjal prt, v katerem je imel imel kruh zavit, da bi se ž njim okoristil, okoristil, ko začuti nekoga za hrbtom. Obrne se, da bi videl kdo ga moti v samotnem gozdu. Nadejal se je kakega lovca ali pa kake stare ženske, ki bere gobe po gozdu. Motil se je. Ženska je bila res, ali stara ni bila, tudi gob ni brala, dasi je imela košarico v roki. Mlada je bila in, bogme, lepa tudi. Ko bi jo bil srečal kak pesnik v gozdu, ne rečemo o ravno, da bi se mu bila zdela kaka gorska vila. Lahno je res stopala z drobnimi nožicami, tako da se je komaj mah udiral pod njimi. Ali vilo si moremo misliti samo belo — belo bela obleka! Deklica pa, ki se je bližala Seljanu, ni bila bela ne po licu ne po obleki. Lice ji je bilo nekoliko orjavelo, kar mu pa ni nikakor kazilo lepote; kakor mu se pas ploh ni nikakor kazilo lepote; in oblečena je deklice v tistem bila kakor se sploh deklice nosijo v tistem kraju. Da ji je obleka nekako posebno lepo pristojala, tega ni bila obleka sama; njena zasluga je bila samo to, da se je lepo prijemala lepega lepega životka, kar ni bilo težavno. Deklica je bila tenka čez pas, da bi jo bil Seljan lahko obsegel s pednjem ene roke; ali zategadelj ni bila slabotnega života kakor kaka bledolica mestna gospodičina; krepka in čila je bila in vesela tudi. Radost ji je sijala iz črnih oči. Tako gleda mlada srna iz gošče! Ali si je kaj enakega mislil Seljan, ko je nekoliko časa molče gledal deklico, ne vemo, to pa je gotovo, da ni bil nevesel njenega prihoda. Š bolj na široko so se mu raztezala usta, nego po navadi; znamenje, da je mož vesel. Tudi deklica je bila vidno vesela starega, golorokega drvarja. Prvi izpregovori Seljan: „Jerica, kaj pa ti tod?" Jerica odgovori: „Oče, kaj ne veste, da je danes vaš god?" „„Moj god? Glejte, glejte, moj god! Bo pa že, če ti praviš, da je. To je pa vendar lepo, Jerica, da se spominjaš godu svojega očeta. Jaz nimam časa kaj takega misliti."" „Rada bi bila že zjutraj prišla, ali bilo je toliko opravka pri hiši, da se nisem upala prositi, naj me izpuste malo k vam. Popoldne pa si nisem mogla kaj, prosila sem mater Korenovo in radi so me pustili." „„Kako si me pa našla?"" „Sosedova Katra mi je povedala, da delate tu nekje v gozdu. Slišala sem vas že od daleč, za glasom sem šla in zdaj sem tukaj." „„Sedi, sedi malo semkaj, Jerica, trudna boš; gorko je, in lahko tudi malo prigrizneš z menoj. Vi imate sicer boljšega pri Korenu, ali človek se ne sme preveč razvaditi; Bog ve, ali bo vedno tako."" Predno sede, začne deklica odkrivati košarico, ki jo je bila postavila na tla. „Kaj pa imaš tu notri?" vpraša oče; „jagode so že precej minile, tudi časa nimaš, da bi jih brala." Jagod res ni bilo v košarici; bilo je nekaj drugega, kar je stari Seljan gotovo čislal nad vse jagode, tudi ko bi mu jih bil kdo prinesel o božiču. Jerica mu poda iz košarice kos prijetno dišeče mrzle teletine, pol hlebčka lepega belega kruha in slednjič kar je bilo Seljanu pač najljubše, še polič rumenega vina, ki se je tako zapeljivo lesketalo v solncu. Seljan ni vedel, kam bi se dejal, ne kaj bi rekel od samega veselja; kar samo se mu je smejalo. Slednjič, da bi vendar kaj rekel, pravi, kar morda ni bilo najprimernejše: „To bo pa vendar malo preveč, Jerica, kaj?" „„Nič ne bo preveč ne, oče; le poskusite,"" mu odgovori hčerka. In Seljan poskusi. Ako bi bil sam, začel bi bil brž ko ne svojo južino z vinom. Zdaj pa, ko je bila hčerka pri njem, bil bi morebiti prej vse pojedel, potem še le pil, ko bi ne bila prišla Jerici o pravem času dobra misel. Natoči mu vina v kozarec, ki ga tudi ni bila pozabila, ter mu ga ponudi: „Pijte, oče!" „„Na tvoje zdravje, Jerica!"" Ker je pil mož svoji hčeri na zdravje, menda ni nespodobno, da je izpraznil posodo na en dušek. „To se je prileglo; dobro vino, raca na vodi!" In mož dleskne krepko z ustnicami. „„Mati Korenova so dejali, da je najboljše, kar ga imajo." Dobro vino je Seljanu še le prav jezik razvezalo. „Zdaj mi pa prav po pravici povej, Jerčka, kako se ti godi?" „„Kako se mi godi? Dobro, prav dobro, zakaj bi se mi pa ne, jaz si ne želim nikdar nič boljšega, oče!" „Ali veš, dete, služba je vender le služba, kaj bi tisto, saj sem jo jaz tudi že poskusil; in ženski je še težje." „„Jaz prav rada služim, kaj mi pa je?"" „Da ne stradaš ravno, to že vem; Korenova ni skoporoka in on tudi ne, dobri ljudje so Korenovi, ni da bi jim kaj rekel. Ali pa —— ni morebiti žena malo preostra?" „„Natanko so Korenova mati res, ali to je tudi prav. Vse mora biti storjeno, kakor se spodobi; nerednosti in nesnažnosti ne trpe in tako je prav. Čepa človek stori svojo dolžnost, potem ni boljše žene. Do zdaj mi niso še rekli hude besede in upam, da mi je tudi ne bodo. In celo oče Koren, vi ne veste, kako so dobri! Skoraj za hčer me imajo pri hiši, prav razvajajo me."" „Kdo bi pa tebe rad ne imel? To je že prav, da lepo ravnajo s teboj. Ali nekaj drugega me skrbi, Jerica." „„Kaj, oče?"" „Prešibka si, preslaba za težka dela. Ko bi šlo po moji želji in volji, bi ti nikdar in nikjer ne služila." „„Jaz prešibka, oče? Vsako delo mi je igrača. In kaj pa delam tako težkega? Pospravljati po hiši, krave molsti, ob košnji seno grabiti, kadar je kaj več ljudi, polič vina na mizo prinesti in denar pobirati; kaj bi se to ne zmoglo? In prijetno je tudi. Za druga, težja dela imamo hlapca. Jaz sem prav vesela in zadovoljna; kaj pa vi, oče? Kako se morate vi truditi ves božji dan. Ali le molčite, oče. Počakajte, da bom nekaj časa v službi, zdaj sem še le komaj leto dni; kar bom prislužila, vse bo vaše, oče, da se vam ne bo treba tako ubijati."" „Kaj govoriš, Jerica! Zame ne skrbi; od mladih nog sem vajen dela in krepak sem tudi. Sekira mi je kakor pisarju pero. Kaj bi začel brez dela? Dolgočasil bi se. Saj mi že nedelje noče biti konec. Da ne morem zate več storiti, to me peče." „Ljubi oče, kaj pa hočete še storiti? Kaj me niste dali v mesto, da sem se izučila kakor malokatera hči premožnega kmeta? Kaj nisem za vsako delo?" „„O dokler je še rajnka živela, Bog ji daj dobro! to smo se še gibali. Ona je toliko z delom prislužila, da smo te mogli v mesto dati. Res, lepo si se izučila, vse znaš; zato pa menim, da bi bilo dobro, Jerica, ko bi se s časom poprijela kakega drugega, lažjega dela. Veš, Jerica, ker že tako govoriva, prav rad bi te nekaj vprašal, kar me že dolgo teži. Samo ne vem, kako bi — nočem te žaliti —" „„Govorite, oče, nič se ne bojte!"" „Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal ž njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, ne meni, ne mojemu otroku." „„Kaj menite, oče?"" „Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem tako le sam pri delu, ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti." „„Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči."" „Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam; ali ljudje so včasi nadležni, sitni; prijazna moraš biti z vsakim." „„Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi —— oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se rnu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se ne dotikaj!" „Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet drugače." „„Pa Jerica tudi drugače, vsakemu po svoje. Ondan sem bila enega izplačala; škoda, da vas ni bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče."" „Veš, Jerica, ko bi jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpozabil, kakor da bi se s takim dekletom smelo kar tako — jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem — ali ko bi kaj takega slišal: pri Bogu milost, z uma bi bil, s to le sekiro bi ga — Bog mi grehe odpusti!" Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil. Široko se zareži in pomežika sam sebe vesel. Solnce je bilo še za moža visoko; polič prazen, kruha malo, teletine nič. Deklica vstane, rekoč: „Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!" „„In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Z Bogom, Jerica!"" Deklica odide. Seljan pa zavihti sekiro ter začne obdelavati ubogo bukev, da so iveri in veje kar tako v stran letele. == III. == Sódnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vseh drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva v trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela bolj imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje prav za prav ne more vrstiti med kmečke hiše. Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; z enako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajček, bili so vsi enaki, enako krepki. Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko prileti starka s črvičem v kljunu, prestreže on in to tako dolgo, da je do dobrega nasiten; kadar že več ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse pod se spravi in brez usmiljenja jih gazi — pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je nekako središče; vse ostale so, kakor da bi bile samo prizidane. Taka hiša je bila v trgu, o katerem govorimo, Sódnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in ponosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sódnikova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; cesta je bila narejena ob nji. Ne samo letna številka nad vrati in pa tu pa tam kaka poka v zidovju je pričala o veliki starosti Sódnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več ne zida. Trdno, debelo zidovje, primerno majhna okna, pri tleh z železjem prekrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhinja, iz veže na vsako stran po dve sobi, ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride — to ni kakega siromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pametovalo, prebivali so v nji Sódniki. Skoraj samo ob sebi se ume, da je bil vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil tudi Andrej Sódnik. Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja: hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolarniča, drvarnica, žitnica in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim, pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo. V tem lepem domovju je zdaj gospodaril Andrej Sódnik s svojo ženo Lizo. Imela sta petero otrok: tri sine, dve hčeri. Najstarejši, Valentin, je bil na Dunaju, mlajši, Matija, je že začenjal gospodariti, kolikor mu je oče pustil; starejša hči Ana je pomagala gospodinjiti materi; najmlajša dva, Andrejček in Zalka, nista še pomagala nikomur. Poslov je bilo v taki veliki hiši tudi petero: dva hlapca, dve dekli in pastir. Nenavadno gibanje in kretanje je bilo danes pri Sódnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa ljubega gosta, morebiti pa tudi oboje skupaj. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imela mati in Ana dela čez glavo. Andrejček in Zalka, sitna kakor muhe, sta jima bila povsod na poti, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa tudi iz sladkosnednosti. Zlasti Andrejček je bil silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zavrnila od ognjišča, stikal je po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal. Dolgo mu ni bilo treba iskati; v shrambah Sódnikove matere je bilo mnogokaj, kar se prilega otročjemu grlu. Ko je bil našel posodo z neko posebno dobro sladkarijo, pride mu še sestrica na pomoč. Tiho sta lizala. Ko ju Ana zagleda, je že bila posoda skoraj prazna. To je bilo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari poredneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil spekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s tem kuhinjskim orodjem; parkrati je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli; in vendar ni bilo tako težko; kuhalnica je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sódnikova mati silno nerodna. Vendar se ne more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najlepših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče, kakor je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko opazoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsenčuje to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobna je bila Ana. Taka bode pač ona, ko pride v njena leta, Bog ji daj življenje in zdravje; samo skrb naj ne obsenči nikdar tega cvetočega lica, in tiha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega jasnega očesa, če ne od veselja! Dobra gospodinja bo kedaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga prime za ramo ter ga zasuče proti vratom, rekoč: „Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa tebe ni tudi nič treba; samo za napotje si tukaj, izgubita se oba!" Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne, da bi se ji dal kar tako. Obrne se proti nji, zapreti ji s pestjo; potem vzame sestrico za roko in odide ž njo na dvorišče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednem prepiru. Kjer je le mogel, obrnil je temu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v svoji posebni oblasti. Velikega ni tako rad razdražil, če ni že moralo biti; še prilizoval in dobrikal se mu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi, ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dal bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpeti. Ko pride na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. „Veš kaj, Zalka?" reče svoji sestrici. „Kaj meniš, ko bi ta le dva psa v ta jarem vklenila?" Psa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvorišča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. „Ti ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kako sklatil." Deklica gre res psa odpenjat, Andrejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je izpodletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj deček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: „Le čakaj, ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesta! Zdaj, zdaj bodo tukaj!" Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkorači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih ter se mu pogumno odreže: „Očeta se toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne store!" „„Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne morejo bosega videti?"" „Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, predno oče pridejo, bom že obut." Tako se je končala pravda med hlapcem in sinom. Ali. brez posledka vendar ni bila. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad za našal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče in sin v vednem prepiru. Andrejčku ni šlo nikakor v glavo, zakaj bi ne smel tudi on bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. Prav sovražil je obutalo, iznebil se ga je, kjer je le mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos okrog po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali zdaj se je bilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra misel. „Veš kaj, Zalka?" pravi svoji sestrici, „pojva očetu in Tinetu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj." Nekoliko časa potem sta veselo koračila po cesti, očetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: „Kaj praviš, Drejče, kaj mi prinese Tine z Dunaja? Lani mi je bil prinesel lepo punčiko, prav po gosposko napravljeno, s kakršnimi, je dejal, da se igrajo deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako." „„Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako igrala kakor drugi otroci! To ti je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače ima cesarjeva hči!"" „Kaj meniš, da Tine ni bil nikoli pri cesarjevih na kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik povabijo vselej, kadar je kaka velika pojedina." „„Kaj pa da! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanuje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da bi na Tineta mislil."" „Kaj pa dela cesar?" „„Kaj dela! Denar dela! pomisli, koliko časa je treba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš oče; koliko ga imajo pa še drugi! Kaj misliš, da se denar tako hitro dela? Vinarji, to je še in desetice, ali petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako! Potem se mora pa še vojskovati in vladati; zakaj ga pa imenujejo vladarja? Kaj veš ti, kaj je to: vladanje!"" Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrejček sam, dasi za dve leti starejši, težko da bi bil prav natanko vedel, kako se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kakovo je to opravilo; v zadrego bi ga bila spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. „Ti, ki si tako pameten in vse veš, pa mi povej, zakaj pravijo v molitvi cesarju naš presvetli cesar? Kaj je res tako svetal?" „„Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni roki drži zlato jabolko, v drugi pa zlato palico, ki se ji pravi žezlo, in tako vlada!"" Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo vendar nekoliko svitati v Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. „Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako bi dejal?" „„Žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otrok! Kadar je, položi seveda jabolko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada."" To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, še imenitnejše stvari po glavi. „Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?" „„Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu, kjer prodajajo igrače, majhen „hlapon"; prav tak je, kakor je na železnici, samo da je manji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi mi Tine kaj takega prinesel!"" V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklice je bilo že malo strah, ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: „Pojdiva domov, Drejče! Bog ve, kedaj pridejo; mati bodo hudi, da sva šla tako daleč sama." Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pridrči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: „Vidiš, tam le so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu, oče so pa Tine." In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, šel je voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: „Oče, Tine, dober večer!" Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: „Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?" Pogumno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: „Mene strah! Do mesta bi šel vam naproti, če ni drugače. Tako si vendar prišel, Tine? Zdaj bo pa veselje!" „„Kako pa doma, vsi zdravi?"" vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. „Vse zdravo!" „„Kaj pa ti, Zalka? Le hitro gori!"" Rekši se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojega brata, pa v zadregi je tudi bila. Ko je bilo vse v redu na vozu, požene oče. Konj zbere svoje zadnje moči, šine kako strela po cesti, po trgu in že stoji pred Sódnikovo hišo. Tu jih je že vse čakalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakal, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič. Sódnik vrže vajete čez konja, ki ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi izpregovori: „Kaj se gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka primeta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja izprezal, ter mu reče: „Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!" „„Kaj hočeš?"" odgovori Luka ter gladi z roko potnega konja, „„gospoda je gospoda!"" == IV. == Vsak Človek ima svoj god, siromak in bogatin. To je lepa naprava. Čese vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik. Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar; časti se, svoje cerkve ima po vsem vernem svetu in svoj god in praznik tudi, kakor kateri si bodi drug svetnik. Svojo cerkev ima tudi v Prilesju, majhno, skromno, vendar čedno, prijazno cerkvico. Na vzvišenem prostoru stoji sredi vasice, tako da se od nje vidi daleč po deželi. Poslopje je nizko, tudi zvonik se ne dviguje mnogo nad streho; najvišim stavbam ni da bi ga prišteval; petletnega dečka roka zažene zlahka kamen čez njegovo „jabolko". Tudi „veliki zvon" sv. Roka v Prilesju ne sluje zaradi svoje velikosti in teže po svetu; korenjak bi ga nesel nekoliko korakov v desnici in morda manjšega tudi še zraven v levici. Vendar se zvečer kaj prijetno razlega njijin glas po dolini, četudi morebiti ne prav tako, kakor onih slavnih „zagorskih zvonov", ki tako „prelepo pojo" v lepi narodni pesmi. Sv. Rok in njegova cerkvica v Prilesju praznujeta danes svoj god. Sv. Roka dan je bil pač že nekoliko dni prej, ali obhaja se danes, v nedeljo. Cerkev ne more odločiti vsakemu svetniku posebej svojega posebnega zapovedanega praznika, kdaj bi potem ljudje delali? Manjših svetnikov spomin se obhaja prihodnjo nedeljo po pravem godu. Pobožnega bravca prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako ni to vse prav in spodobno razloženo. Pripovedovavcu je treba govoriti o tako raznovrstnih stvareh, da ne more biti v vseh strokovnjak; in tako dolgo je že, kar ni pisatelj te povesti videl sv. Roka v Prilesju! A tega se pa še dobro spominja, kako lep, jasen dan je bil to nedeljo, ko je bil „shod" pri sv. Roku v Prilesju. Pravi shod! Shajali so se ljudje praznično oblečeni od vseh strani iz okolice častit svetnika, ki je vse leto pozabljen samotaril na prileskem griču. A danes je bil lahko zadovoljen s svojimi čestilci. Prej ta dan je bil cerkovnik, navadno pošten krojač, cerkvico pridno osnažil, pajčevine po kotih ji potrebil ter jo tudi olepšal, kakor je vedel in znal. Človeku ni moči natanko vedeti, kako je teličku, ki ga izpuste prvič na pašo, ko prestopi prvič za svojo materjo okorni prag zatohlega hleva s svojimi neokretnimi nogami. A to je gotovo, da je vesel, kakor ni še nikoli bil, ko se nov svet odpira njegovim očem, ko poskuša prve poskoke, z repom kvišku, na prostem, zelenem pašniku. Vse mu je novo, vse ga zanima, veseli in ponosen je tudi, ker se zdaj tako pase kakor velika živina, četudi še ne zna tako spretno muliti, zelene trave kakor drugi, kakor modra mati njegova!. Čekaj misli, če se pozneje še spominja tega časa, zdi se mu gotovo ta dan silno imeniten, da najimenitnejši trenutek v življenju; v tem trenutku je takorekoč stopil prvič v življenje, postal je pravi ud vaške čde, in to ni kar si bodi! Tako nekako se godi tudi otroku, ko ga vzemo prvikrat v cerkev; tak imeniten trenutek v njegovem življenju je, ko stopa deček v prvih hlačicah z materjo ali očetom — dečku se pač bolj spodobi, da gre z očetom, deklici z materjo —— prvič k maši. Silno ponosen je, modro se drži in stopa kar najširje more; s konca celo poskuša ustrezati očetovim korakom, kar ga pa hitro utrudi; nazaj grede že dela svoje navadne korake. Ako bi se morebiti kdo spotikal ob to nekoliko nenavadno, izvirno primero, želeli bi mu skoraj za kazen, da naj se spotakne; če si malo nos pobije — samo prehudo ne! — tudi nič ne škodi, naj bode drugekrati bolj previden in pameten! Po tej opazki se vrnimo k otrokom, ki gredo prvič k maši. Naravno je, da se v vaseh, ki imajo nekoliko delj do župnijske cerkve, za to imenitno opravilo izvoli navadno dan, ko je shod v njih podružnici. Več dni, da, več tednov prej se začne pripravljanje in poučevanje otrok, kako naj se vedo, da bode spodobno, Bogu in ljudem po volji. Mati zabičuje svojemu sinku, svoji hčerki, kako naj vedno roke „gori drži" in v oltar gleda, kaj delajo gospod. Bog ne daj ozirati se po cerkvi! Otrok posluša lepe materine nauke, obeta in gotovo tudi sklepa v svojem nedolžnem srcu, da se bo ravnal po materinih besedah; ali če hočemo odkritosrčno govoriti, moramo reči, da včasi posluša, kakor pravijo, samo z enim uše­som; nehotoma mu misli uhajajo v stran,ana posvetne stvari. Nove obleke se veseli, in „odpustki", kateri ga čakajo, mu rojijo kakor muhe po glavi. Tako je povsod, tako je bilo tudi v Prilesju in v bližnjih vasicah, spadajočih pod svetega Roka. Ali tukaj je bilo še nekaj posebnega, kar je silno mikalo mladi zarod. Matere so natanko pripovedovale in razlagale svojim otrokom vso zgodovino sv. Roka. Toda glavna oseba v povesti mladim poslušavcem ni bil sam svetnik, vse njih misli so se vrtile ob njegovem psičku, ki stoji, kakor pravijo, v velikem oltarju s kruhkom v gobčku poleg svetnika in ga tako lepo gleda! In res je bilo tako. Podobar samouk ga pač ni bil izdelal s kako posebno umetnostjo; nekako lesen je bil, seveda ker je bil iz lesa; malo okoren tudi, glavo je imel nekoliko predebelo, zabuhlo, ali poznalo se je vendar, da je žival pasjega plemena, ne kaka mačka ali morebiti ris! Tudi kruhek je bil dobro narejen; videlo se je, da je iz bele moke; lepo rumenkast je bil, dobro pečen in čez sredo zarezan. Ne smemo se torej čuditi, da je mlada pobožnost ves čas svoje radoglede oči strmeč upirala v ta proizvod krepkega, zdravega realizma! Ta dan je bil Prileščanom najimenitnejši v letu. Svojega posebnega v pratiki zaznamovanega sejma niso imeli, kakor sosednji tržani, ne za živino ne za blago; svetega Roka praznik jim je bil tudi za semanji dan. Veliki trgovci pač niso obiskovali tega sejma, a manjši prodajavci, ki nosijo svoje blago oprtiv od hiše do hiše, so imeli tu svoje bivališče. Vsega je bilo na izbiro, česar si more želeti preprosto kmečko srce, moško, žensko in otročje: usnja, sukna, klobukov, blaga ženskim za krila, lepo pisanih rut, raznih dragocenosti, ki jih kupujejo mladeniči dekletom za „odpustke", prav po ceni; otročje oko se ni moglo nagledati raznovrstnih igrač, katere so bile tu razložene; vozovi, konji, noži, piščalke, vse se je dobivalo, samo da oče ali mati niso bili pretrdi; tudi za usta je bilo vsega dovolj. Kdo bi pa tebe tu pozabil, ti pošteni in spoštovanja vredni zastopnik izvirno-domače, prave slovenske obrtnije, ti neutrudni „nositelj" —— ne morebiti kake „ideje" —— a dobrega ilovega in lesenega blaga; ti pravi hišni prijatelj vsake slovenske poštene gospodinje! Mnogo prepira je med vama, ti hvališ, ona graja, ti prigovarjaš, ona se brani; tako daleč sta si narazen, človek bi mislil, da nikdar ne prideta skupaj; a slednjič se vendar pogodita, kup je gotov in oba sta zadovoljna — na tihem. Največ pa je pri tem prepiru trpel ubogi lonec, za katerega sta se pogajala, zdaj si ga ti s sključenim kazalcem razbijal, da bi pokazal materi, kako je trden, kako lep glas ima; zdaj ga je zopet ona poskušavala ravno tako, samo malo menj krepko. Dobro znamenje, da je izdelek tvoje umetne roke res dobro, trpežno blago! Pozdravi te Bog, ti ponos kranjske dežele, pošteni Ribničan! Vse te pozna, vse se ti posmehuje; kdor utegne, te oponaša, tebe in tvojo govorico; natvezajo in nakladajo ti vsakovrstne neumnosti; ti jih voljno prenašaš s svojim suhim blagom po svetu; neumnega, smešnega se delaš sam, ljudem na veselje in kratek čas, da rajši kupujejo tvoje blago: lonce, sklede, latvice, čase, lesene žlice, sita, rešeta in česar je še treba pri hiši. Malo pravih slovenskih rodoljubov, da niso v otročjih letih zajemali s tvojo žlico iz tvoje sklede! Bodi mi zdrav ti in tvoj zvesti tovariš, suhorebri konjiček. —Kdo ga ne pozna tega tvojega konjička? Lep res ni, ne mlad ne gladke kože, „da bi se muha na njem raz česnila"; plaši se ne, razpetega dežnika se ne boji, ne otročjega krika; zato pa je neutruden, potrpežljiv, z malim zadovoljen kakor ti; tudi ti nisi mlad in lep, ne dobro rejen, a korenjak in poštenjak si od nog do glave! Po božji službi, ki so jo mladi gospod iz trga opravljali z neko posebno slovesno dostojnostjo, začne se živo gibanje in kupčevanje na prostoru pod cerkvico, kjer je bil tudi Ribničan razložil svoje blago, konjiček pa se je pasel po travi. Množica se počasi razdeli v posamezne gruče. Znanke stikajo glave ter si tožijo svoje križe in težave; potem se razhajajo nakupovat. Možje si tlačijo in prižigajo pipe; pogovarjajo se in modrujejo o vojski, o letini in davkih, o raznih občinskih zadevah; mladeniči ogledujejo in presojajo dekleta, ki stoje skonca ločene od njih; a sčasoma se nekako samo naredi, da se sovražni stranki približata, združita in pomešata. Treba je samo, da eden, najpogumnejši začne, potem gre vse samo. A vse to se ne vrši, da bi ne bilo nekega reda. Razločiti je lahko, da skupaj stoje in se pomenkujejo po dva, mladenič z deklico; to je menda bilo od nekdaj tako in bi tudi utegnilo ostati tako. On izkuša zvedeti od nje, kaj bi rada, da naj ji kupi „za semenj", kar ni tako težko, kakor bi si morda kdo mislil. In potem gresta od prodajavca do prodajavca, dokler najdeta, česar jima treba. Deček se drži svojega očeta, ne da bi se bal, tako majhen ni. Tudi on ima svoje želje in potrebe, ali sam svoj še ni, da bi imel svojo mošnjo, kakor jo ima starši brat, ki si lahko kupi, kar hoče. Očeta je treba prositi, da se omeč in mu da nekaj drobiža, drugo si že sam oskrbi. Že se oglašajo posamezne piščalke in trobentice, tam ena, tam druga in tretja in čez malo časa se vname taka godba, da bi si človek mašil ušesa. Zdaj je še le pravi semenj. Skoraj bi bili pozabili omeniti še neki poseben stan, brez katerega si človek ne more misliti pravega shoda. To so stvari božje, katere ne sejejo in ne žanjejo, a vendar se rede in žive, časi bolje, gotovo pa bolj zlahka nego kmet gospodar, ki si prideljuje skopi živež s svojo družino v potu svojega obraz. Berači in beračice prihajajo na shod od daleč naokrog, svojo desetino pobirat. Privoščimo jim jo iz srca obilo in obrnimo se k imenitnejšim gostom. Sódnik stoji tam pred cerkvenimi vrati s svojim Valentinom v pogovoru z duhovnim gospodom, katerega je bil vzel na voz. Sódnikovi so se bili pripeljali na dveh vozeh, gospodar, gospodinja in Valentin z duhovnikom na enem, vozil je Sódnik sam, na drugem Matija, Ana, Andrejček in Zalka; za voznika sta bila zdaj Matija, zdaj Andrejček. Poldne je odzvonilo. Na kosilo je bilo treba misliti, ali prav za prav na južino, kakor se pravi po kmetih. V srečnem Prilesju se je danes jelo „z veliko žlico". Po stari in recimo tudi lepi navadi je vabil vsak Prileščan svoje sorodnike in znance, ki so bili prišli na shod, „v gostje". Tega so se ljudje tudi nadejali, vendar se je vsak branil in izgovarjal, človek bi bil mislil, da ne bode moči nikogar pregovoriti; ali slednjič so se vendar vsi omajali, tako da je imela vsaka hiša v Prilesju svoje goste. Ali takega Prileščana ni bilo, da bi se bil predrznil Sódnikove vabiti pod svojo streho. Tudi Koren ne, ki je zdaj pristopil k možem. Vendar se napotijo čez nekaj časa vsi proti njegovi hiši: Sódnik s Korenom, Valentin in duhovni gospod, ki ga je bil Sódnik povabil na kosilo. Druga Sódnikova družina je pozneje prišla v Korenovo hišo, kakor je bilo zgovorjeno. Kako so gledala dekleta lepega Valentina, ki je tako moško stopal na strani duhovnega gospoda! Vse je kazalo, da je mladi gospod prišel iz velikega mesta. Kako okusno je bil napravljen! Vaški krojač je radovedno ogledoval njegovo suknjo, ali bi pač znal on tako narediti? Čevljar se je čudil njegovemu elegantnemu obutalu, ki je bilo tako lepo po nogi ustvarjeno; zdaj mož ve, kako se na Dunaju dela! Valentin se ni menil ne za krojača, ne za čevljarja; ali kar se tiče deklet, ne moremo tega reči. Prav radovedno, skoraj nekako predrzno jih je ogledoval. Z obličja in pogledov, z vsega vedenja se mu je bralo: Jaz sem pač vajen lepih mestnih gospodičen, razvajen sem; vendar za silo tudi te niso, da bi dejal. Ti pa oni je celo grede pomežiknil, in ko bi ne bilo očeta in duhovnega gospoda, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Tu ne smemo pozabiti še nekih starih znancev. Tudi Brezarjev Anton je bil prišel in posrečilo se mu je, da se je vendar sešel s Sódnikovo Ano, ki se je sprehajala z materjo po sejmu. Govoriti ni mogel ž njo, a vendar ji je nekaj v roko stisnil, nihče ni videl, kaj. Zaplotnik ga prestreže in moral je ž njim. Da ni bilo brez Nósana, to se umeje samo ob sebi; tudi tega nam ni treba praviti, kje je obedoval; njega ni bilo treba vabiti. Pošteni Seljan je bil danes za deset let mlajši videti, tako se je bil olevil. Na kosilo bi ne bil šel mož k nikomur, ko bi ga bil tudi kdo vabil, danes je moral biti pri svoji Jerici, taka priložnost je redka. Kdor ni bil nikamor vabljen, ni mu tudi bilo treba stradati, samo da je imel kaj cesarske podobe v mošnjičku. Dva krčmarja iz trga sta točila, vsak na enem koncu; in prigrizka se je tudi kaj dobilo. Tako je bilo vse veselo in dobre volje v Prilesju — vsaj enkrat v letu. Ali pravo življenje se je začelo še le popoldne, po litanijah. Stari ljudje so bili precej odšli; ali mladega sveta je ostalo dovolj in vedno ga je še prihajalo od vseh strani. Trije godci so neutrudno godli pod lipo, same vesele, same okrogle, ki pete privzdigujejo. In pete res niso dolgo mirovale; mladeniči so sukali dekleta in s petami bili ob tla, da je bilo veselje. Vino se je cedilo po okornih, neuglajenih mizah, da je bilo greh. Tako vsaj je sodil berač, ki je skonca od strani gledal to pregrešno potrato;. potem se pa ojunači, približa se mizi ter ponižno prosi, naj tudi njemu privoščijo blage kapljice, katere je Bog dal tako obilo. Za njim pride drugi, tretji in tako so imeli tudi berači dober dan. Po poldanski službi boži odide Sódnikova družina razen Sódnika samega in Valentina. Njima se je pričelo še le zdaj pravo veselje. Zvečer je imel Koren hišo vso polno ljudi; celo veliko družinsko sobo je moral izprazniti za ta večer. Gospode iz trga ni bilo nocoj; prav so čutili, da je tak dan tu kmet gospod. V mali gosposki sobici so bili zbrani sami kmečki veljaki. Sódnik jim je bil za starejšino. Tak večer ne more biti brez godbe. Ko se je bilo stemnilo, so prišli godci v Korenovo hišo. Kjer so godci in mladi ljudje, tam je tudi ples. Koren sicer ni bil prijatelj takim hrupnim veselicam, ali nocoj ni moglo biti vse po njegovi glavi. Jerica je imela dela čez glavo; kakor postrv se je sukala in švigala med veselimi gosti. Dobre volje je bila in z vsakim prijazna. Njen oče je sedel v prvi sobi za mizo med svojimi znanci. Obličje se mu je žrilo od samega veselja, nekoliko pač tudi od dobre Korenove kapljice, ki jo je mož slastno srkal; tak večer je samo eden v letu! Tu morebiti kdo poreče: Kaj bi ne, saj ni njega bolelo! Ali to ni tako. Res bi ga bil lahko zastonj pil, kolikor bi hotel; Koren bi mu ga bil z veseljem dajal, ali tega mož nikakor ni hotel; tudi drvar ima svoj ponos, in tako je prav. Seljan je hotel biti kakor drugi gosti. Moško je torej sedel med svojimi tovariši, pa veselo in ponosno je gledal svojo hčerko, ki se je sukala tako urno, tako brhko. Dokler ni bilo še toliko ljudi, prisela je večkrat k svojemu očetu, da sta se malo pogovorila, pogovorila, celo vina iz njegovega kozarca se je zdaj pa pa zdaj nekoliko z ustnami doteknila. Zdaj je bil mož zadovoljen, da ga je pogledala, kadar je mogla. In tako so švigali prijazni pogledi semtertja so švigali prijazni pogledi semtertja med njima, kakor med dvema, ki se rada imata. „Kar je res, to je res, Seljan," nagovori sosed na desni strani srečnega očeta. „Kolikor jih je tukaj, take ni, kakor je tvoja Jerica, To ti je tako nekako gosposko in vendar zopet ne gosposko; sam ne vem, kako bi dejal." „„Res, prava igračica je to tvoje Jerišče,"" pristavi mož na levi strani. „Kako praviš, igračica?" zahudi se razžaljen oče nad njim. „Veš, Zabukovec, take mi ne smeš govoriti, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Z mojo hčerjo ni da bi se igralo; ne svetoval bi nikomur, da naj poskusi." „„Nu, nu, kaj bi se precej tako togotil, Seljan!"" teši ga mož, „„saj ne mislim tako. To je samo tako beseda —"" „„Nič moška beseda,"" ga zavrne Seljan. „„Govorimo, kakor možje govore, kaj ni res, Mejač?"" „Prav praviš, Seljan, govorimo kakor možje. Jaz pravim tako: Srečen, kdor jo dobi za ženo. Samo da ne bo hotela vsakega, kdor bi jo rad." „„Jerica je pametna, kakor stori, tako bo prav."" Nato mu pošepeta Mejač na uho, da bi ne slišali drugi: „Sódnikov Matija —— saj veš, da jo ima rad — to bi ne bil napačen ženin; samo z očetom bo križ." „„Tisto bo, kakor bo volja božja,"" mu odgovori Seljan precej glasno. „„Vrivala se pa moja hči ne bo nikomur v hišo."" Mož bi bil morebiti še govoril; ali videl je nekaj, kar mu je ustavilo govorico. Tudi Valentin je bil takoj razvidel, da je Seljanova Jerica —— on je menil, da je navadna natakarica —— med vsemi dekleti najlepša. Vajen lahkih zmag, nekoliko tudi že vinjen, jo prestreže, prime jo čez pas, naj se enkrat zasuče ž njim. To ni bilo samo ob sebi še nič nespodobnega; ali Jerica res ni imela časa. Brani se mu torej, da ne utegne. Toda Valentin se ne da tako zlahka odpraviti. On da, ona da ne! Slednjič ko vidi mladi gospod, da se deklica ne da pregovoriti, jo hoče sloma objeti in poljubiti. Deklica se brani. Seljan je nekoliko časa srdito gledal ta boj, ko pa vidi, da se ga Jerica ne more iznebiti, plane razjarjen izza mize: „Gospodič, pustite dekle, to je moja hči!" Osupel ga gleda Valentin, držeč dekle za roko. „„Vaša hči, kaj potem? Saj vam je nočem snesti, dotekniti se je pa vendar smem, saj kraljeva hči vendar ni, kali!"" In Valentin jo poskuša zopet objeti. „Jaz pa pravim: V stran roko!" zakriči mož nad njim. In kakor z železnimi kleščami mu prime in stisne roko, s katero je držal dekleta. Jerica je bila prosta, stopi za očeta, bala se je zanj. Valentin se trese od jeze in sramote. Na to kričanje priskočijo možje mirit. Koren prigovarja Seljanu, naj bode miren; Sódnik pa stopi svojemu sinu na stran, Seljanu nasproti. To je Valentina še bolj razdražilo; sram ga je bilo, da mu je prišel oče na pomoč, kakor da bi se ne mogel sam ubraniti starega moža. Premoški je bil, da bi sedaj odjenjal, zlasti ker je bilo toliko prič. Srdito zamahne nanj. A pri tej priči ga prestreže Koren. Sódnik se ni genil; čutil je, da bi sinu ne bila na čast očetova pomoč, vsaj dokler ni velike sile. Seljan je mirno stal. „Pusti ga, pusti, Koren," roga se mož, „naj poskusi; rad bi zvedel mladič, kaka je Seljanova pest. Naj udari, on dvakrat, trikrat, potem pa jaz enkrat, samo enkrat, pa bo mir, možje!" Valentin se bori s Korenom, kateremu zdaj oče sam prigovarja, naj ga izpusti, da usta zamaši drvarju. Ali Koren je vedel, kaj dela, kaj bi bilo, ko bi odjenjal. On je poznal Seljana. Sódnik je to menda sam izprevidel, bil je torej v hudi zadreg; časti se ni bilo nadejati njegovemu sinu, ne njemu z nobene strani. Kdo ve, kako bi se bila stvar končala, ko bi ne bil pri tej priči primahal Nósan s svojimi dolgimi rokami na bojišče. „Po žandarje, po žandarje! Kje so žandarji?" kriči kakor ptič v precepcu. In po vsej sili rine skozi množico, da bi šel po stražo. Lahko bi jo bil našel, daleč bi mu je ne bilo treba iskati. Kjer je semenj ali shod, tam so gotovo tudi žandarji blizu. To so vsi dobro vedeli, ali take pomoči si ni želel nobeden; tako z uma vendar niso še bili. Neprijetno ime „žandar" jih je vse nekako streznilo, kakor da bi jih bil z vodo polil. Koren izpusti Valentina in gre mirit Nósana, naj bo pameten, tu ni treba žandarjev. Jerica prosi svojega očeta, naj sede mirno za mizo. On se ne brani. „Če pa ti praviš, pa naj bo, pa sedem; mirno bom sedel, samo tebe naj nihče ne nadleguje." In mož sede za mizo. Ta konec ni bil posebno časten za Valentina; ali kaj je hotel? Oče ga prime za roko ter ga odvede v stransko sobo, rekoč: „Pameten bodi, kaj se boš s tako muho pijano!" Dobro, da zadnjih besed Seljan ni slišal; v pogovoru je bil z Jerico; prosila ga je, naj gre domov, da bi ne bilo zopet kakega prepira. In tako je storil. == V. == Lepe počitnice je imel Valentin; veselica se mu je vrstila za veselico, vsak dan mu je bil praznik. Z veseljem so ga sprejemali, kamor je prišel; kjer je bil on v društvu, tam je bilo življenje. Zlasti vesela ga je bila uradna gospoda, možje, žene in dekleta. Uradnik na kmetih! Človek bi si skoraj ne mogel želeti lepšega življenja. Čislan povsod, vse se mu klanja in tudi rado ga ima, ako ni od sile napačen, osoren človek, ako zna le kolikaj občevati z ljudmi. Treba mu ni, da bi se poniževal, prilizoval; takega vedenja kmet ne spoštuje, še celo sumno mu je; vsak po svojem stanu! Kako lahko si je pridobiti spoštovanje, zaupanje, ljubezen našega kmeta! Kako z malim je zadovoljen, kako hvaležen, ako le vidi, da ga gospod ne zaničuje, da ga ima le nekoliko rad! Zares lepo je življenje uradnikovo na kmetih. Končavši svoje uradne posle je prost, sam svoj gospod, kakor malokdo. Ves svet je njegov, obrne se, kamor hoče. Ako hrepeni po zelenju, ni mu treba se vozariti po celo uro in požirati prahu, da se odtegne mestnemu hrupu in soparnemu zraku, ki mu sapo zapira, da najde miren kotiček, kjer se odpočije. Svoj vrt ima lahko, samo da ga veseli; motiko vzame lahko v roko in koplje, da si ude okrepča, da se prijetno utrudi, izpoti; kako mu potem diši prosta večerja! Gozd ima blizu, tekočo vodo; vzame puško, če ga je volja, ter pohaja po gozdu; ni da bi moral ravno uboge zajce plašiti in pobijati; če je dobrosrčen, pusti zajce, pa lešnike bere; puška na rami mu je samo zastran lepšega, da se mu ne čudijo ljudje: Kaj pa ta mož tako sam po gozdu iztika, ne vedi pokaj! Kaj pa še celo, ako ga veseli rastlinstvo, živalstvo, ako rad zbira cvetice, lovi metulje! Kje bi imel tako priložnost temu lepemu, nedolžnemu veselju? Prijetno družbo ima zvečer pri vinu s svojimi vrstniki, in zakaj bi včasi ne sedel tudi med kmete! Tu sme govoriti, kar se mu ljubi, peti na glas, tudi domov grede; ni se mu treba bati nadležne ponočne straže, ki nima rada veselih, glasnih ljudi. Napravijo se družni izhodi; zdaj je tega god, zdaj tega; sejmovi so, cerkveni shodi, ženitovanja, nove maše. Zdaj pojdemo obiskat onega gospoda župnika tam na samoči; mož bode vesel, da vidi zopet gosposko suknjo. Tja se pojde peš, nazaj se bodemo veselo drdrali pozno po noči, v mesečini na župnikovem vozu. In tako življenje bi ne bilo prijetno! Na deželi je pravo življenje, v mestih se životari. Tako govori človek, kateri je na mesto privezan; drugače sodi gospoda na kmetih. Poprašujmo, kako malo jih najdemo, da so zadovoljni s svojim stanom; da se jim njih življenje zdi tako lepo, kakor si ga misli mestni prebivalec! Ti blagruješ nje, oni tebe; nasitili, naveličali so se vsega, po čemer ti tako hrepeniš. Kako čudno, nestanovitno, vedno nezadovoljno je človeško srce! Človek išče sreče vedno drugod, kako bi jo mogel najti! Ti meščan hrepeniš po čistem zraku, po zelenju, po miru in tihoti; petje ptiča na veji, pastirja na paši je tebi pravi užitek; tvoj vrstnik, ki ga je usoda zanesla med „trde kmete", sanja o sijajnih mestnih ulicah, o lepo opravljenem svetu, ki se sprehaja po njih; o glediščih, besedah, plesih, o raznih zabavah, ki jih je najti samo velikem mestu. Če pa že moška gospoda na kmetih ne zna ceniti svoje sreče, kaj naj pa še le rečemo o ženski, o gospeh in gospicah? Skoraj vsaka se sama sebi smili, nezadovoljna je, nesrečno se čuti skoraj vsaka; zdi se ji, da je kakor kaka zakleta kraljičina v pripovedki; žarna vrtnica v puščavi, kjer je nihče ne vidi, kjer se nihče ne čudi njeni lepoti, njenim izbornim lastnostim. Kako bi pa moglo biti drugače? Gospod okrajni sodnik, pristav, davkar se je ženil v mestu — kaj bi s kmetico, ko bi bila še tako lepa in tudi premožna! — izbral si je deklico, gospico, čedno, morebiti celo lepo — vsaj njemu se zdi lepa — učila se je nemško govoriti, morda celo malo francosko; oblačiti se, vesti se zna in kretati v družbi, na plesu; romane bere, podobe ogleduje v „Bazarju"; prijateljicam piše pisma, ki jih mali ne sme brati; zdaj malo pošiva, potem se dolgočasi, zdeha se ji. Čuj, vojaška godba na ulicah, hitro k oknu! Izprehodi, obiski, klepetanje in obiranje pri kavi, zvečer gledišče, tako se ji dan konča. In jutri zopet tako! Lepa je, izobražena, nekaj ima, gospodinjiti zna tudi za silo — pa bi je ne bil vesel vsak uradnik! Ali, gorje, treba je z možem na kmete, v dolgočasno vas, v skromen trg. Sirota! Kje so tu veselice, družbe, gledišča, plesi, „besede"; kdo naj tu zavistno ogleduje novo krilo, klobuk iz mesta? Kaj ve kmetica, kaj je lepo, moderno? Vesela mora biti, če najde kako vrstnico, tovarišico; ali izbire ni in premembe. Lahko si je torej misliti, kako vesela je bila gospoda v trgu vselej, kadar je prišel Sódnikov Valentin na počitnice iz velikega mesta. Oženjeni so bili trije, okrajni sodnik sam, davkar in pristav. Davkar je imel dve čedni hčeri; eni je bilo že čas iskati moža, in mlajša bi se ga tudi ne bila branila. Gospa davkarica je bila dobra mati; in Valentin je bil ves tak, kakršnega si želi mati, ki ima hčer dozorelo. Čez kaki dve leti bode imel svojo dobro službo, in toliko časa Olga še lahko čaka. Res je malo na lahko stran ta Valentin, ali mlad je še in mlademu človeku se mnogokaj odpusti. Vse kaže, da bode kedaj dober mož in Olga ga bode tudi znala v Istrah prijeti, ako treba, zlepa seveda, z ženskim orožjem. Da je bogatega, veljavnega očeta sin, to tudi še nikomur ni škodilo. Olga je tudi lahko vesela takega ženina; zal mladenič je, ljubezniv, pameten, izobražen. To je Olga že sama zapazila, kakor kaže; tudi on jo rad vidi, mati ima ostro oko. In ako bi se tudi morebiti pozneje premislil ter si izvolil Ireno, to bi tudi ne bila tako velika nesreča. Olga ali Irena, ona ima obe enako rada, ena ga mora dobiti, samo previdnosti je treba, in te je imela dovolj gospa davkarica. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Valentin malo doma. Na kosilu je bil zdaj pri okrajnem sodniku, zdaj ga je povabil gospod pristav, največkrat pa davkar, ali pravzaprav davkarica, ki je bila gospodinja in gospodar v hiši. Zvečer je bil navadno v gostilni z gospodi, včasi je bil tudi oče ž njimi. Očetje so radi skoporoki, vsaj sinom se tako zdi; nerad jim gre denar iz roke, zlasti za stvari, katere se jim ne zde tako potrebne kakor sinom. In takih stvari je mnogo: kaj je treba sinu že kaditi, v gostilno zahajati, kaj treba tako drage suknje? Sódnik ni bil tak. Valentinu ni bilo treba dolgo prositi in moledovati, kadar je hotel denarja. Sódnik je rad imel, da je bil njegov sin lepo oblečen, da si je kaj privoščil, da je dajal za vino v veseli družbi. Večkrat ga je sam vprašal, ali ima še denarja; Bog ne daj, da bi kdo zanj plačeval. Sódniki niso imeli nikoli te navade. Konec takega pogovora je bil navadno, da mu je ponudil petak, desetak za vino, za cigare, rekoč: „Človek mora živeti po svojem stanu; kdor zahaja med gospodo, ni da bi zaostajal za njo; ti moraš, kakor vidiš druge. Če kade drage cigare, ni da bi ti kadil navadne." Ali ni veselje imeti takega očeta? Nocoj je bil Valentin pri davkarjevih povabljen „na zajca". Gospod davkar ni bil posebno bistra glava, a svojo službo je zvesto opravljal v pisarni. Ko so bile neukretne številke vgnane in v red spravljene, je bil mož prost kakor mlado žrebe na paši. Za hišo mu je žena skrbela, sam bi ne bil mogel tako. Kar je ona ukrenila, bilo je dobro; naprej ji je bil dal, enkrat za vselej, svoje privoljenje in odobrenje za vse njene naredbe. Srečen mož je bil ta davkar in žena je bila tudi zadovoljna; v lepi zakonski složnosti sta živela. Prepira ni bilo med njima; za prepir je treba dveh, in davkar je bil miroljuben mož. Če je hotela žena kedaj dušek dati svoji hudomušnosti — najboljša žena ima svoje slabosti, svoja nesrečna trenotja — morala si je koga drugega iskati; možu se ni ljubilo, da bi ji ustrezal, da bi jo samo poslušal. Kadar so se začeli temni oblaki zbirati na zakonskem nebesu, vzel je mirno puško čez ramo ter krenil proti gozdu. Dober lovec je bil, skoraj vselej se je vrnil na večer z zajcem, ki ga je prosto v roki nesel po trgu, da so ga lahko vsi videli —— torbe ni nosil. Dober pomočnik pri tem mu je bil dolgopeti Nósan; med raznovrstnimi svojimi opravili je imel tudi to, da je vedel za vsakega zajca po okolici, kje leži, kam se hodi past, kje in kedaj ga je najlaže zalesti. Slehrno jutro je hodil poročat davkarju o stanju divjačine, katero je imel vso prešteto, kakor pastir ovce. On sam ni nosil puške; ljudje so dejali, da je tudi ne potrebuje, da s svojimi dolgimi nogami lahko zajca doteče in z roko ujame za ušesa ali za bedro. Govorilo se je, da se je že mnogokrat tako pregrešil zoper lovsko pravico; a dokazati mu niso mogli. Lahko je torej davkar ustregel svoji ženi, kolikorkrat je želela zajca na mizo. In to željo, njemu povelje, mu je izrekla večkrat. Bila je na glasu daleč okoli, da zna zajca napraviti, kakor nobena druga. Kdo bi ne želel, da poleg njenih drugih lepih lastnosti preide tudi ta na njeni hčeri, ali vsaj na njo, ki je namenjena Valentinu, da bi še večkrat v svojem življenju tako dobro večerjal kakor nocoj! Zajec, kakor ga je bila napravila gospa davkarica, je bil pravo središče mali družbi; okoli njega se je sukal s konca ves pogovor. „To je pa res, gospa," prikloni se Valentin gospodinji, „takega zajca nisem jedel na Dunaju, in vendar smem reči, da poznam tam boljše gostilne. Ali ne samo v gostilnah, tudi v družinah ne znajo napraviti zajca." Take pohvale je bila že vajena gospa davkarica, vendar jo je vedno rada slišala, zlasti iz Valentinovih ust; prijazno mu odgovori: „Težko je ustreči takim gospodom, ki so vsega dobrega vajeni; posebno pa tu na kmetih, kjer ni vsega dobiti, česar bi bilo treba. Človek bi že vedel in znal kako, ali kaj, ker ni! Potrpljenja je treba, pomisliti je treba, da smo na kmetih. Veseli nas, da vam vsaj ena jed diši, kakor pravite. Najboljša pohvala gospodinji, kuharici je, ako gost rad in mnogo je. Še ta le košček, gospod Sódnik!" Valentinu ni nič pomagalo, da se je branil; rad ali nerad, moral se je spraviti nad kos, ki mu ga je bila žena z vilicami položila na krožnik. Gospoda davkarja ni bilo treba siliti; zadovoljen in vesel je mirno použival slastno jed, katere mu je bila naklonila Nósanova dolgopetost in lastna puška, a tako okusno pripravila dobra žena. V pogovore se mož ni rad vtikal, a zalival je tem pridneje. Olgi niso bili po volji taki podli pogovori o pečenem zajcu; ali pa je samo iskala prilike, udeleževati se pogovora. Nekako zaničljivo se nasmehne Valentinu, ki je sedel poleg nje, ter mu reče: „Gospod Valentin! Do zdaj nisem vedela, da vam je jed, kakor se vidi, tako imenitna stvar. Raji bi nam pripovedovali, kako je na Dunaju." Skrbna mati se je bala, da bi to hčerino posvarilo gosta ne razžalilo. Precej, ko je bila Olga začela, ji je odmigavala z očmi, da ne tako; toda zastonj. Valentin ni bil tako tankočuten; še rad je imel take pogovore, ki so nekako zbadljivi, vendar ne razžaljivi, zlasti z ženskim spolom. Mirno torej odgovori svoji lepi sosedi: „Vam torej se zdi jed tako neimenitna stvar. S svojega ženskega stališča čisto prav mislite in govorite; a moški smo nekoliko bolj na debelo; naše potrebe niso tako zračne kakor so vaše. Ženski in moški spol sta si različna, vsak ima svoje kreposti in svoje slabosti. Močan, krepak bodi mož tudi telesno, ne samo dušno; mehkost, nežnost pristoji ženski. Moč in krepkost dobivamo iz hrane; iz tega sledi, da učeno govorim, to, da naj mož dobro je in pije. Jesti in piti je pol življenja, veli stari slovenski pregovor. Nekateri celo mislijo, da je to vse življenje, in po tej misli tudi ravnajo. Tako mišljenje je enostransko. Kar se mene tiče, ljubezniva gospodična, ni me čisto nič sram naravnost povedati, da nikakor ne zaničujem dobre jedi in pijače. Kaj pa vi menite, gospod davkar?" Mož mu molče prikima, da se zlaga ž njim. Žena je bila v zadregi in strahu, kaj pride iz tega. Nič dobrega, kali! Toda ugovarjati mu zdaj še vendar ni mogla; to bi bilo nji sami na kvar, ker si je toliko domišljevala, da je dobra kuharica. Čakati je bilo treba boljše priložnosti, da pride, ako treba, svoji neprevidni hčeri na pomoč. Valentin nadaljuje z lahnim nasmehom: „Ker sem že tako odkritosrčen, pa naj še to povem: Jasno in odločno se izpovedujem tu čestiti družbi in ako je treba tudi vsemu svetu: ko bi se jaz kedaj ženil, bi moja nevesta morala znati dobro kuhati." To je bilo Olgi vendar prehudo; nekako nevoljno mu odgovori: „Tak gospod, tako mlad in že tako govori! Če ne zahtevate drugega od svoje prihodnje žene, če vam je že dovolj, da zna samo dobro kuhati, potem vam ne bo težko izbirati; vsaka kuharica vam bo dobra." Predno je še mogel Valentin odgovoriti poredni deklici, oglasi se Irena, ki je do tedaj molče poslušala: „Ne tako, Olga, to ni prav, da podtikaš gospodu Sódniku, česar ni trdil. On ni dejal, da mora biti njegova žena samo dobra kuharica, da drugega ne zahteva. To bi res ne bilo lepo. Gospod Sódnik hoče, in to, kakor se meni vidi, po pravici, da naj njegova žena zna skrbeti za dobro jed, še tega morebiti ni potreba, da bi jo znala sama pripraviti. Poleg tega bo pa gotovo zahteval od nje še mnogo drugih dobrih in lepih lastnosti, treba ni, da bi jih naštevala. Kaj ne, mati?" Mati vesela porabi to ugodno priliko: „Prav praviš, Irena, tako misli gospod Sódnik; in prav misli. Žena ima dolžnost skrbeti za svojega moža, da se dobro počuti, da je zadovoljen v svoji hiši, da ga ne tarejo navadne, vsakdanje skrbi, gledati tudi na to, da dobiva na mizo, kar mu diši, kar mu tekne; žena mora biti skrbna gospodinja, dobra kuharica. In taka bode, upam, kedaj tudi naša Olga, gospod Sódnik; in če dobi moža, znala mu bode tudi skrbeti za dobre jedi, verjemite mi, gospod Sódnik!" Davkar je pridno prikimaval in pritrjeval svoji zakonski polovici. Olgi ni bila ta pomoč materina nič kaj po volji; trdovratno je molčala. Valentin je imel tu priliko in tudi neizogibno dolžnost pokloniti se gostoljubni gospe. „Nikoli nisem dvomil, gospa, da bode Olga kedaj izvrstna žena. Boljše učiteljice bi ne mogla imeti, samo taka naj bode, in gotovo bode, kakršna je njena mati in — srečen, komur poda svojo roko." Te besede so bile jako vljudne in prijazne materi in hčeri, ali obetale so malo; trdnega upanja ni bilo staviti nanje. Olga na to: „Zdaj pa govorimo kaj drugega. Vi ste bili po svetu, gospod Sódnik; povejte nam kaj novega, kaj zanimivega nam, ki tičimo v tem zapuščenem, pozabljenem kotu." „„Prav rad bi vam ustregel, gospodična; ali kar vas najbolj zanima, o tem je meni težko poročati."" „In kaj mene najbolj zanima?" „„Kako se nosijo dunajske žene in dekleta."" „In vas ne?" „„Ne porečem, da ne; ne tajim, da rad gledam okusno opravljene ženske, in take prilike je na Dunaju toliko, kolikor malokje. Dunajčanke slujejo po pravici, da se znajo oblačiti; vsi tujci trdijo, da se morejo v graciji ž njimi meriti samo še Parižanke. To je vse res, ali kako naj vam to popišem! Jaz nisem strokovnjak; moje oko sodi splošno; kake so posameznosti, ki se strinjajo v prijetno celoto, tega vam ne morem razložiti. Tudi bi vam malo koristilo; ženske zanima samo vedeti, kaka je najnovejša noša; o tem pa je težko govoriti; ženska noša se dandanašnji izpreminja kakor oblaki na pomladanjem nebu, ki nam kažejo vsak čas drugo podobo."" „In to se vam ne zdi prav? Ženske morajo vedno premišljati in ugibati, kako naj se oblačijo, da bodejo lepše, da bodejo bolj ugajale moškim očem. Oko se hitro naveliča vsake stvari, bodi si še tako lepa." „„Nam je to že prav, vsaj meni; ali je pa tudi onim, ki morajo plačevati drage obleke, tega ne vem, tudi ni treba, da bi me to skrbelo."" „In kadar bodete morali tudi vi?" „„Kako bode takrat, tega še ne vem."" „Zdaj nam pa še to povejte, gospod Sódnik, ali so Dunajčanke res tako lepe, kakor se govori in piše? Človek bi sodil potem, da so vse same izbrane lepote, žene in dekleta. Vi veste, kaj je lepo; govorite, vam bodem verjela." Tako vprašanje iz mladih ženskih ust spravi moškega v zadrego. Valentin se ni dolgo pomišljal. „Jaz ne vem, gospodična, ali si smem prisvajati toliko razumnosti o tej stvari, kolikor mi je vi tako prijazno prisojate. Sklicaval bi se zopet na tujce, ki so prehodili mnogo sveta in trdijo, da ni v nobenem mestu videti toliko ženske lepote vkup kakor na Dunaju; toda vi hočete slišati mojo sodbo." „„Da, vašo sodbo, gospod Sódnik, govorite!"" „Jaz sem bil še malo po svetu, zato ni, da bi razsojal, ali Dunajčanke res v lepoti presegajo vse druge ženske na svetu. To pa moram reči, da so zares lepe; jaz si skoraj ne morem misliti lepših; težko je reči, katere so lepše, žene ali dekleta. Kak poleten večer na „ringu", v mestnem parku, v „pratru", ali pa tudi kako lepo zimsko popoldne —— to vam je prava „galerija" raznovrstnih lepot od zlatolase, modrooke, nežne severjanke do ognjevite rojakinje južnih krajev." „Glejte, glejte, gospod Sódnik; tako vnetega vas nisem še nikoli videla, tako navdušeno niste še nikdar govorili, tudi ne o —— pečenem zajcu!" To je bilo malo na debelo povedano; ali bodimo pravični: nobena ženska, mlada ali stara, bodi si še tako pametna, ne sliši rada, da moški tako navdušeno govori o ženski lepoti, razen o njeni. Pristaviti moramo tudi še to, da je velik razloček, kako se kaka beseda govori in kdo jo govori. Te besede niso prišle iz nežnih ustec lepe Olge tako trde, kakor se morebiti bero. Kdo ve, kako bi ji bil Valentin odgovoril, ali Olga mu ni dala časa, in to je bilo pametno. „Ko bi bila jaz omožena, ne smel bi moj mož nikdar na Dunaj, kjer pravite, da je toliko lepot; to mora biti strašna nevarnost." „„Kdor ima tako ženo, gospodična Olga, temu ni nobena ženska nevarna; vam bi bilo lahko držati ga doma; nikamor bi si ne želel od vas. In ko bi tudi šel kedaj na Dunaj, saj bi ne hodil brez vas."" „Da bi jaz kedaj Dunaj videla! Rada bi ga res, ne tajim; ali tega veselja ne doživim, prej sodnega dne! Kolikokrat sem že prosila in nagovarjala očeta! Ni jih omečiti, na to uho so gluhi; vesela moram biti, da me vsako leto enkrat vzemo s seboj v mesto; ali kaj je naše mesto proti Dunaju? Oh!" „Jaz pa menim, gospodična, da vam ne bode treba dolgo čakati, samo treba, da hočete odločno." „„Kako to?"" „Moža si je treba izbrati, moža!" „„Izbrati! To se kar tako izbira! Vi ste poredni, gospod Sódnik! Kdo bi pa hotel takega dekleta, ki ni ne meščanka ne kmetica?"" „Na vaše zdravje, gospod Sódnik," oglasi se v tem imenitnem trenutku gospod davkar, ki je bil med tem pogovorom prinesel boljšega vina na mizo. „„Na vaše, gospod davkar, in vaše ljubeznive družine!"" odzdravi mu Valentin. Davkar je bil natočil vsem male kozarce; vsi so pili, tudi Olga in Irena. Dolgo časa so potem še skupaj sedeli in se razgovarjali o raznih stvareh. Valentin je bil nocoj posebno dobre volje, ljubezniv in gostobeseden, da ga je bilo veselje poslušati. Govorili so vsi vprek brez posebnega reda; še davkar sam se je vtikal v pogovor; dobro vino mu je bilo razvozlalo jezik. Tudi Irena je bila nenavadno zgovorna. Valentin jim je pripovedoval o Dunaju, kako tam ljudje žive in se kratkočasijo; govoril jim je o glediščih, plesih in besedah, o galerijah, palačah in vrtovih. In znal je lepo govoriti. Pozno je že bilo; mladi ljudje niso bili zapazili, da je gospod davkar zakimal; žena ga je zastonj drezala. Ko slednjič mož celo precej glasno zasmrči, izprevidi Valentin, da je čas vstati in se napotiti domov. == VI. == Bližal se je čas, ko je bilo Valentinu zapustiti očetov dom, prijazno davkarjevo družino, vse znance in prijatelje ter odpotovati v dalnje, tuje mesto. Kako težka je ta ločitev mlademu učencu, zlasti ako je ubožen, in slovenski učenci navadno niso bogatini! V najlepšem času, ko je vse drevje polno lepega, zrelega sadja, ko se v vinskem kraju bliža vesela trgatev, ko se po njivah pase in kuri, vriska in poje, ko je povsod vsega obilo; ravno sedaj ga kliče neizprosno povelje, stroga dolžnost v dolgočasno mesto, v tesno, zatohlo izbico, kjer mu bo treba pri knjigah sključenemu tičati, učiti se mnogo, a malo jesti! Vsega tega se ni bilo bati našemu Valentinu; rad je bil nekoliko časa doma, kjer ga je vse rado imelo, vse mu streglo; ali tudi v mestu ni pogrešal ničesar; stradati mu ni bilo treba, zato je oče skrbel; za razveseljevanje in zabavo je znal skrbeti sam in z ukom si ni preveč belil glave. Ločitev od očeta in matere, od bratov in sester res človeka malo boli, ko se roke podajejo, ko se morebiti tudi kaka solzica obriše — ženske so mehkega srca — ali to se hitro prebije; sede se z očetom na voz, oče poči z bičem in voz zadrdra po gladki cesti. Če se tudi obrneš nazaj, prah za vozom ti zakriva pred hišo stoječe domače ljudi: e kaj, saj so vsi krepki in zdravi, in predno mine leto, se zopet vidimo! Ali kaj pa Olga, Irena, ali pa more biti še kje kako drugo mlado žensko lice? Ali se ti ne bo po nikomur tožilo, Valentin? Nekoliko časa morebiti; dolga je pot do Dunaja, kraji so res prijetni, ali Valentinu že znani. Ko človek sedi tako sam v vozu, prihaja mu na misel to in ono; zakaj ne tudi podoba lepega dekleta, ki je bila tako prijazna ž njim, ki se je tako žalostno držala, mu tako gorko stiskala roko pri odhodu! Ali ko ga objame zopet velikega mesta hrupno življenje, mu izgine prijazna podoba skoraj iz spomina. Valentinovo srce ni poznalo prenapete sentimentalnosti; on se je veselil svoje srečne mladosti, brezskrbno je užival življenje, in kje bi se tako lepo živelo in uživalo, kakor v sijajnem velikem mestu! Valentinovo geslo je bilo: „Danes tukaj, jutri tam". Povsod sije solnce, povsod je veselih ljudi, povsod lepih deklet in kratkočasja. Olga, Irena! Prijetna igrača ena in druga; zakaj bi ne bil prijazen ž njima, ali precej resno ljubiti, zavezati se za življenje, ko je človek še tako mlad, to bi bilo nespametno, in mladi Sódnik je bil pameten. Težko je vrabca ujeti; nastavi mu zanke, natrosi vmes svetločrnega prosa ali rumene pšenice; blizu ga ne bode; ali pa prileti, previdno pohodi zanke, da mu niso več nevarne, nazoblje se zrnja in potem veselo odleti; to je: vrabec zna živeti. Prebrisana mati si, gospa davkarica, ali s takim ptičem boš imela križ in težavo, če se morebiti kaj posebnega ne pripeti. Iz tega, kar smo rekli, je razvidno, da ni šlo Valentinu slovo nikdar ne vem kako do srca, tudi zdaj ne, ko je četrtič odhajal na Dunaj. Gospoda iz trga je imela navado praznovati Valentinov odhod zvečer v veseli družbi pri vinu. Tudi letos so se bili zbrali pri Korenu pred odhodom tisti večer, sami moški seveda; ženskim to ni spodobno; od njih se jemlje slovo na domu, od vsake družine posebej. Gospod okrajni sodnik je bil nocoj posebno dobre volje. Majhen možiček, sivolas, dasi še v najboljših letih, s črnkastimi, kratko pristriženimi brkami pod precej krepkim nosom, je bil ta okrajni sodnik vesten uradnik, blaga duša, vesel družabnik. Ko je bil pred nekimi leti prestavljen tja nekam na Gorenjsko, kaj store kmetje? Pomenijo se, izvolijo troje mož in ti gredo naravnost v glavno mesto, „da ga prosijo nazaj", in res so ga izprosili. Prihodnje leto že se vrne na svoje prejšnje mesto, a ne sam, kakor je bil odšel; ženo je pripeljal s seboj. Stara ni bila ta žena, ne grda, vendar se je začelo kmalu govoriti, da zakon ni posebno srečen. Škoda dobrega moža; zares dober mož je bil ta okrajni sodnik, žena ne tako. Nekako nepriljudna, osorna je bila, tudi s svojim možem; on jo je rad imel, prav iz ljubezni jo je bil vzel; upal je, da bode imel lepo domače življenje na stare dni. Motil se je mož; vendar tiho in mirno je prenašal svoj zakonski križ, kakor se spodobi blagemu možu: najboljšemu prijatelju se ni nikoli pritoževal. Žena ga je imela v strahu; zdaj ni smel več pohajati, koder se mu je ljubilo. Tolikanj bolj dobre volje je bil, kadar je prišel zopet v družbo z njenim dovoljenjem, ali pa proti njeni volji, to se ni vedelo. Tako je bil tudi nocoj dobre volje, mladostno razposajen pri Valentinovi odhodnici. Valentina je posebno rad imel, vabil ga je tudi večkrat na dom, a Valentin ni rad k njemu zahajal; z njegovo gospo sta se gledala nekako pisano; ona je rada pikala in on ji tudi ni dolžan ostajal; moža pa so veselili ti nedolžni prepiri. Zdaj ni bilo žene zraven in to je bilo dobro. Ko se je bil mož že nekoliko razgrel, začel je z Valentinom mnogokaj govoriti, česar bi žena ne bila smela slišati, morebiti tudi najboljša žena ne. Spominjal se je lepih časov, ko je bil on na Dunaju; spominjal se je mnoge deklice, ki je zdaj pač že postarna ženica, ako še živi; pravil je, kako so razgrajali in rogovilili po Dunaju, on najhuje. A reči moramo, da mu niso vsega verjeli, kar je pripovedoval; v takih pogovorih, v veseli moški družbi se vsak mož, bodisi sicer še tako moder, rad malo širokousti — človeška slabost, vsakemu znana, kaj bi jo tajili! Tudi gospod pristav je bil glasan; ker je videl postarnega gospoda svojega višjega tako veselega in razposajenega, postal je tudi on gostobeseden; tudi on se je spominjal dunajskega življenja; naročal je celo Valentinu, naj pozdravi to in ono, ko pride na Dunaj, kar pa ne verjamejo, da bi bil Valentin storil. Najmirnejši med njimi je bil gospod davkar, on ni nikoli videl Dunaja! Ko se je čas že bližal polnoči, je začel okrajni sodnik dajati za vino, da se je vse cedilo; Valentin mu nocoj ni smel braniti, a storil je tudi on svojo dolžnost. Koren je pridno vina nosil, Jerice ni bilo blizu. Vesela in glasna je bila družba, a prepira se nocoj ni bilo bati. Pelo in govorilo, ali že bolj kričalo je vse vprek, bilo je tudi nekaj nižjih uradnikov zraven. Trkali so s kozarci, bratovščino so pili, se objemali in sezali si v roko; vse je bilo ginjeno, celo solze so si brisali; seveda take solze niso kdo ve kaj prida; tudi se prav ne ve, kje imajo svoj vir, v žalosti, v veselju ali —— v vinu! Da vse povemo: ko so se pozno po noči peljali domov, so vriskali in ukali kakor vaška mladina; zakaj bi ne bila tudi deželna gosposka kedaj vesela! Drugi dan popoldne je bilo vse pripravljeno za odhod; voz je že stal na dvorišču, samo napreči je bilo še treba. Vse je bilo nekako tiho po hiši in po dvorišču. Sódnikova mati, navadno že ne posebno vesela, je bila zdaj še bolj molčeča in otožna; zdaj pa zdaj si je obrisala skrivaj solzo iz očesa. Valentin je bil šel po kosilu z doma ali po kakem opravku ali pa samo na izprehod. Mati ga je ves čas tako malo videla doma in še danes, zadnji dan, je tako malo govoril z njo. To je ženo pač nekoliko bolelo, ali tožila ni; vajena je bila na skrivnem trpeti. Andrejček in Zalka sta bila na dvorišču pri vozu; deček je ogledaval in poskušaval to in to, ali je vse v redu; vrtil je kolesa, ali so dobro namazana, privzdigaval je zdaj prednji, zdaj zadnji konec, skakal na voz in poskušaval, kako se sedi. Govoril ni nič, tudi on je bil videti slabe volje. „Nu, Drejče!" ga vpraša Zalka, „zakaj pa nič ne poveš? Kaj so dejali oče, ali te vzemo s seboj?" „„Ej, kaj bodo dejali!"" odgovori ji bratec precej nejevoljno. „„Obregnili so se nad menoj, da se naj poberem. Kaj sem pa hotel! Oče so danes slabe volje, Bog ve, kaj jim je? Vselej, kadar pride tista rogovila rogovilasta, tisti Nósan k njim, gre vse narobe. Jaz tega človeka kar videti ne morem; ko bi bil jaz oče, izpokal bi ga iz hiše, da bi ga ne bilo nikoli več nazaj. Bog ve, kaj imata zopet danes. V očetovi sobi sta, pa neke papirje pregledujeta in premetavata. Oče so strašno hudi, jeze se, vpijejo in kolnejo, da je strah. Slišiš?"" In res se je vpitje slišalo z gornjega konca hiše notri doli na dvorišče. „Pojdiva na vrt, Drejče, mene je tukaj strah!" reče deklica svojemu bratu ter ga prime za roko. „Glej, Nósan gre doli; da bi ga le sem ne bilo, teciva!" Nósan ni šel na dvorišče, zavije naravnost proti vratom, in korači urno ven na cesto. Čez nekaj časa pride Valentin. Ko zagleda voz na dvorišču, obstoji, potem se mu bliža počasi. S komolcem se vpre na voz in polglasno sam s seboj govori: „Zadnji čas je zdaj; na potu bi bilo prepozno. Biti mora! —— E, kaj se mi pa more zgoditi? Pojmo!" Rekši se napoti gori proti očetovi sobi. Vse je kazalo, da mu ta pot ni prijetna. Sódnik je bil sam v sobi; sedel je na mizo naslonjen, polno listov je bilo okoli njega. Ko zasliši Valentina, obrne se proti njemu. Valentin je takoj izprevidel, da bi ne bil mogel priti v neugodnejšem trenutku. Ali poskušati je bilo vendar treba. „Kaj bi rad, moj sin?" ga vpraša oče. Njegov glas ni bil nepriljuden, še celo nekako mehak je bil; dober začetek! „„Danes torej bo treba odriniti, oče,"" odgovori mu sin, ne vedoč prav, kako bi začel. „Vse je pripravljeno, ali si tudi ti že gotov?" „„Poslovil sem se povsod; moje stvari so tudi zložene; vse je v redu, samo še nekaj —— neko prošnjo imam, oče!"" „Govori! Saj veš, da ti storim rad vse, kar morem." „„Kaj bi vam razlagal, saj veste, oče, slišite in berete, da je zdaj na Dunaju velika draginja; vse se podražuje od dne do dne, hrana, stanovanje, obleka!"" „Torej meniš, da boš odslej več potreboval, Valentin? Ali veš, tudi pri nas gre trdo za denar; časi niso več, kakršni so bili nekdaj. Vendar govori, koliko pa, koliko, če že ne moreš res več izhajati s tem, kolikor sem ti do sedaj pošiljal?" „Ne, oče, prizadeval si bodem, da ne bo treba. Nekaj drugega vas moram prositi, oče! Težko mi je, toliko ste že potrosili zame; ali kaj hočem, sila kola lomi. — — Nekaj dolga imam na Dunaju, oče!"" „Dolga? —— Zakaj mi pa nisi prej povedal? To ni dobro, da začne človek že mlad dolgove delati, sin! To ni dobro, verjemi svojemu očetu, on ve, kaj so dolgovi!" Tako ni Valentin še nikoli slišal svojega očeta govoriti. Raje bi bil videl, da bi se oče jezil; ali tako mirno je govoril in tako žalostno! Valentinu je bilo nekako tesno pri srcu. „Kako pa vendar to, da si dolgove delal; zakaj mi nisi raje precej pisal?" „„Začetek je bil ta, da sem nekim prijateljem in znancem posojeval; vi ne veste, oče, koliko je siromaštva med našo mladino na Dunaju! Dobrega srca sem; če me kdo prosi, ne morem mu odreči."" „To je prav, da je človek dobrega srca, da pomaga potrebnim, ako more. Ali čez svoje moči se ne sme, gledati je treba, da se daje samo takim, kateri so zares potrebni in vredni in da tudi vrnejo, kadar morejo. Bojim se, da si bil malo lahkomiseln, sin; to ni dobro!" Valentin je molčal, nič napak mu ni bilo, da ga je oče karal in svaril; sedaj prvič, zakaj ga ni prej nikoli! „Kdo je pa tebi posojal?" „„Vi ne veste, oče, kako lahko se na Dunaju dobiva na posodo; kakor hitro vidijo, da je človek iz premožne hiše, in to precej spoznajo, prav vrivajo mu denar, na dom mu ga nosijo, seveda ne iz krščanske ljubezni, obresti so oderuške! Jaz sam ne vem, kako sem tako nagloma tako globoko zagazil."" „Koliko pa je dolga?" Zdaj je bilo treba poguma. „„Pet sto!"" Ko je treščilo, nastane mir nekoliko časa. Oče je dolgo molčal; potem reče mirno, a tehtno: „To je mnogo denarja, sin!" „„Samo še sedaj, oče; samo sedaj še mi pomagajte. Besedo vam dajem, da je sedaj zadnjič; nikoli več ne bodem tako lahkomiseln, oče!"" Sódnik vstane ter začne hoditi po sobi; to ni obetalo nič dobrega. Čez nekaj časa obstoji pred sinom, rekoč: „Kaj pa, ko bi ti dejal, da nimam toliko gotovine pri domu!" Takega ugovora se Valentin res ni nadejal. Vendar hitro si pomaga: „„Če nimate, pa lahko dobite, oče!"" Nič odgovora; Sódnik stori zopet nekaj korakov po sobi, potem se ustavi, kakor prej, pred sinom: „In če ti rečem, da ne morem dobiti!" Te besede so Valentina zares prestrašile; vendar nekoliko se potolaži, ko oče pristavi: „Pri tej priči in toliko dobiti! Kje in kako?" Valentin ni vedel, kaj svetovati očetu, in ko bi bil vedel, to se vendar ne spodobi. Mislil si je: Zakaj nisem prej razodel očetu, kje me čevelj žuli! Nekoliko časa oba molčita. Valentin je stal, oče je hodil po sobi. Kdor bi bil zdaj opazoval Andreja Sódnika, bi bil lahko videl, da je možu hudo pri srcu, da se sam s seboj bori, ali bi molčal ali govoril. Čez nekaj časa gre ter pogleda skozi vrata, da bi kdo ne poslušal. Potem zapre vrata ter veli sinu: „Sedi, Valentin! Sama sva; govoriti moram s teboj, kakor nisem še nikoli; Bog ve, da ne rad. Ali ti moraš vse vedeti, vse; morebiti sem že predolgo molčal." Valentin sede, oče primakne svoj stol k njegovemu, potem začne: „Vedi, sin, da ni vse tako, kakor ti misliš; mlad si še in ne veš, kaj so skrbi. Odganjal sem ti jih, dokler sem mogel, kakor mati otroka muham brani. Tvoj oče ve, kaj so skrbi, dasi ti ni do zdaj nikoli kazal žalostnega lica. Ne bodem ti našteval, sam dobro veš, kaj sem storil zate, za vse svoje druge otroke skupaj ne toliko; in to morebiti ni bilo prav. Ali kar je, to je. Kar sem storil, storil sem ti rad, ničesar ti ne očitam. — — Odslej ne bodem morebiti mogel več toliko. Časi so se spremenili, Valentin! —— Poglej ta pisma. Ne brani se, jaz hočem, da vse veš." Valentin pogleda ona pisma in obledi. „Zdaj veš, česar še tvoja mati ne ve; in to še ni vse. Pestili so me, prodal sem gozd, dvakrat toliko je bil vreden; eno luknjo sem zamašil, drugo odmašil, žalostno gospodarstvo! In zdaj me za drug dolg terjajo, jaz sam ne vem, kaj bo. — Toliko dovolj za sedaj; hudo ti je, vidim; nerad sem te žalil, ali moral sem govoriti, da bi mi kedaj ne očital, zakaj sem molčal. Tako še s tvojo materjo nisem nikoli govoril. Kar si slišal, ohrani zase, svet ni, da bi moral vse vedeti. Morebiti se vendar še kako izkopljemo, dasi zdaj še ne vem, kako. Pameten bodi, sin; uči se pridno, da dobiš skoraj službo, da prideš pod streho, predno prihruje huda ura. Za zdaj bodi miren; kolikor bodeš potreboval za prvi čas, dobiš; za tvoj nesrečni dolg bodem skrbel, da ga skoraj poravnaš. Več ti ne morem obljubiti. Pojdi, poslovi se, čas je, da odrineva skoraj." Molče odide Valentin. To je bila danes žalostna ločitev, da še nikoli ne tako. Na večer sta oče in sin veselo drdrala proti mestu; to je: vesel je bil edini lisec, ki je dirjal po gladki cesti, da so ga komaj pete dohajale. Oče in sin sta vso pot malo govorila. Valentin je bil zamišljen, po ušesih so mu zvenele, recimo tudi v prsih so mu odmevale žalostne besede matere, ki jih je govorila sinu, ko mu je podajala roko in brisala si oči: „Zdrav ostani, Tine! Bog ve, ali se bodeva videla še kdaj; ne pozabi Boga in spomni se včasi svoje uboge matere!" == VII. == Na tihem je trpela Sódnikova gospodinja. Skrbno njeno oko je videlo skrivne poke, katere so se kazale tu pa tam po veličastnem poslopju lepe Sódnikovine; majali so se mu prej tako krepki talni stebri; v strahu in trepetu je pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vse zgrudi in razruši. Molče je trpela, molče izpolnjevala svoje težke dolžnosti. Žena, pravijo, podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo resnice. Kaj pomaga možu, naj se še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, katera vse, kar je nanesel, skrbno hrani in umno ureja, da se množi, rase in lepo vzhaja kakor kvas na gorkem! Najpridnejši gospodar se slednjič utrudi, naveliča se dela, ako vidi, da ni blagoslova pri hiši, da vse narazen leze, gine in se taja kakor sneg spomladi; ako nima prijetnega, mirnega doma, da se odpočije po trudu in skrbeh viharnega dneva. In kar je najimenitnejše, kdo naj mu skrbi za otroke doma; kdo naj pazi na nje, hrani jih, uči in odgojuje, da mu bodo na veselje sedaj, na čast, tolažbo in podporo v starih letih? Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske žene. Blagor možu, kateremu je sreča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor on svoje; lajša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, če mu jih tudi ne nasiplje s cveticami. Vesel je naj bode, časti jo naj in ljubi; ravnopravna mu bodi; nikdar naj iz gole oblastnosti in samoglavnosti ne seza v njeno področje; naj ji zaupa vedno in povsod, kakor ona njemu. Nikdar naj je ne žali brez potrebe, vedro naj bo njeno čelo, jasno njeno oko, da razliva blagodejno svetlobo, radost in zadovoljnost po vseh obrazih, po vsi domačiji. Pomisli naj, da mu podpira tri hišne ogle res, a tudi samo tri; da more hiša stati, treba tudi četrtemu podpore, in tega more in mora podpirati sam gospodar. Liza Sódnikova je bila iz ubožne hiše. Andreju ni bilo treba gledati na premoženje, ko se je ženil; lepo ženo je hotel imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred svetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa žena; to troje se lepo ujema, to je bilo po Sódnikovem srcu. In vse to troje je zdaj imel. Lepa je bila Liza, da je slula, lahko se reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne samo lepa, bila je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen — poleg vse svoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemurna. Ali ni sama vedela, kako je lepa, kar je težko verjetno, ali je pa tako malo čislala telesno lepoto: gotovo je to, da ni kazala nikoli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar se ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojem vedenju in govorjenju, v hoji in noši neki prirojen, plemenit ponos, ki je lahko doma v nizki koči kakor na gosposkem dvoru. Ali v tem ponosu ni bilo čisto nič neprijetnega, odurnega; tako lepo ji je pristojal, da bi si je človek ne bil rad mislil drugačne. Čudno in vendar resnično: tak ponos ni v nikakem nasprotju s pravo skromnostjo; reči bi se smelo skoraj, da sta si brat in sestra, tako lepo se zlagata. In tako je bilo v resnici pri Sódnikovi nevesti. Ta ponos ji je pa bil tudi dobro orožje, katero jo je branilo mnogoterih sitnosti in nadležnosti, ki se tako rade bližajo lepi ženski, bodisi dekletu ali pa tudi zakonski ženi. Nenavadna ženska lepota hudim jezikom pa osam zrelo medno jabolko — to je objedanje in glodanje! Lepa Liza, prej ubožno dekle, zdaj bogata žena Sódnikova je imela mir, dasi je povsod hudih jezikov dovolj kakor osa — s tem je vse rečeno. Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sódnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bil je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sódnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Če je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona v svojih, tako je bil mož svoboden v svojih naredbah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu: kaj se govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko jo je zavrnila, rekoč: „Moj mož že ve, kaj dela." In take žene bi človek ne bil vesel? Štiri in dvajset let sta tako v miru in zložnosti vkup živela. V prvi polovici te dolge dobe je vedno solnce sreče sijalo na Sódnikovo domovje; a sčasoma so se začeli prikazovati in vzhajati oblaki ob robu obnebja; sivi oblaki, ki so se množili, gostili, slednjič prevlekli vse nebo; grom se je čul izza gora; vihar je šibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas se je bilo bati hude ure. Sódnikova žena je vse to videla; čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je molčala. Vendar zamolčati ne smemo, da je imela trenutke, ko so ji vstajali mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav ravnala, da ni poslušala dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila predenj, lepo ž njim govorila, prosila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler je še čas, s poti, katera vodi v gotovo pogubo, morebiti? Ne, Liza je poznala svojega moža, njegovo oblastnost in trmoglavost; razdražila bi ga samo, morebiti bi bilo potem še huje. Andrej Sódnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji ženi ne; morebiti nji najmanje! Imela je samo enega človeka na svetu, kateri je vedel, kaj trpi; ž njim je govorila, njemu je potoževala, kadar ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bolečine; ta je bil njen sin Matija. Matija ni bil podoben svojemu očetu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varčen; kakor hlapec se je trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapec, samo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič je bil Matija; vedel je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se bliža, kaj mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne predrugači, ako se ne zgodi kako čudo. Ali pomagati tudi on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka skrbnost in pridnost odvrniti preteči propad, tedaj bi bilo vse dobro; toda Matija je predobro vedel, pregloboko čutil, da je vse njegovo prizadevanje kaplja na razbeljeno železo! Kaj pomaga kopati in vodo na jez napeljavati in nabirati, ako je zatvornica vedno odprta! In zatvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi zinil kako svarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme — ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti — sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet? Vendar tako potrpežljivo kakor mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu je ušla včasi kaka huda, srdita beseda; ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se je tako izpozabil; tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sta tako govorila, bila sta vedno sama. Ana je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru. Bilo je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sódnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomer ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nósan, hudobni duh Sódnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivne pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. Nósan ni bil zdaj več tako pohleven in potuhnjeno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, da pojde sam k očetu, ako se ona ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela početi uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se ojunači ter sklene iti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobi. Mož se začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo ogovori: „Kaj bi rada?" „„Andrej!"" začne žena, položivši mu roko na ramo; „„koliko let živiva že skupaj?"" „Jaz ne štejem let, nimam časa, dolgo se mi že zdi." „„Štiri in dvajset let, to je lepo število v človeškem življenju."" „Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?" „„Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta čas?"" „Če nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš." „„Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?"" „Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj?" „„Morebiti ni bilo prav, da se že nisem prej."" „Žena!" „„Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. —Težke skrbi imaš, Andrej!"" „Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje." „„Kaj sva si obljubila pred oltarjem?"" „Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!" „„Andrej, ali nimaš res nič zaupanja do svoje zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?"" „Jaz nisem vajen tožiti." „„Umičeš se mi; ali povem ti, da ne pojdem odtod, predno mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!"" „Pravica? Ti imaš kako pravico? Kdo ti jo je pa dal? In če se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela škopnika pod životom, kje imaš ti pravico se pritoževati? Kaj si mi prinesla v hišo?" Tega se Liza ni nadejala; prvič je zdaj slišala to besedo; kakor meč ji je segla v srce. Dolgo časa molči opirajoč se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da se je prenaglil; grdo, nemoško je bilo tako očitanje; sram ga je bilo, zato izpremeni glas ter govori: „Ali sem ti kdaj očital, da sem te vzel, kakor si bila? Ali si bila zato meni spoštovana? Ali si česa pogrešala do sedaj, kaj?" „„Ti me ne umeješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim se ne dela, ne stradanja, ako treba; in če bodem morala na stare dni iz hiše, v službo pojdem, za deklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim, ne zase!"" Mož nič na to. Čez nekaj časa povzame zopet žena besedo: „Ali smo res že tako daleč, Andrej, da ni več pomoči?" „„Kaj ne bo pomoči! Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta me pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že zopet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, od tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!"" „Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič s teboj govorim in morebiti zadnjič; zdaj moram vedeti vse. —— Koliko je tistega dolga?" „„Moja skrb; saj sem ti rekel, da tebe ne potrebujem."" „Ne govori tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla jaz nič pomagati; moja dolžnost je, storiti kar morem. Glej, rada dam vse, kar imam; vzemi in prodaj vse, kar si mi kdaj dal in nakupil, zlatnino in srebrnino in praznična krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj vse, samo da se rešimo iz te stiske. Kaj bi počela s to ničemurnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!" To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan, tako v srce zadet, se spne po koncu kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sódnik. Od jeze bled se zadere nad ženo: „Zdaj sem pa sit tega moledovanja, zadnjikrat: Pojdi!" „„Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omeče?"" In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je še bolj razkačilo. „Se tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim." „„Tepel me pa menda vendar ne boš!"" „Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!" „„Moj Bog, moj Bog!"" V tem trenutku se odpro vrata; Matija viharno vstopi; pri vratih je poslušal. Ko je slišal zadnje besede, ni se mogel več zdržati; moral je materi na pomoč. Ko ga oče zagleda, zagrmi nad njim: „Zdaj pa še ti! Ravno prav si mi prišel, paglavec! Tebi tudi ni nekaj prav, ki tako potuhnjeno hodiš. Zgovorila sta se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!" Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Bridko reče očetu: „Bog ve, kdo je tu gospodar!" „„O tako, mladič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?"" „Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!" „„Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! Ti nisi in ne boš nikdar!"" „Vi tudi ne; saj bo skoraj vse prodano, beračit pojdemo po svetu." „„Zdaj sem še jaz tu gospodar, jaz, Andrej Sódnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti: Poberi se odtod, iz moje hiše! Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi ne prideš več pred oči! Ako te jutri zjutraj zagledam, spodim te s palico kakor psa od hiše. Ti še ne poznaš Andreja Sódnika. Bog ne daj, da se srečava. To je moja zadnja beseda!"" Rekši vzame klobuk in odide. == VIII == Pozno ponoči je že bilo, ko je Matija, pripravljaje se na pot, zbiral in skladal svoje stvari; najpotrebnejše obleke je hotel vzeti seboj samo toliko, kar je lahko v roki nosi popotni človek. Peš bode popotoval Sódnikov sin, dasi je voz in konj na izbero pri hiši. Jutri zjutraj pred dnevom zapusti očetov dom; kakor hlapec, ki gre iz službe, pojde iz domače hiše; da bi ga le nihče ne videl, srditemu očetu ne sme pred obličje! Sódnik je bil z doma, kakor po navadi; vse je bilo mirno po hiši. Razen matere ni vedel nihče, kaj se je godilo med očetom in sinom. Vsi so mirno spali, samo mati ni mogla zatisniti očesa. Matija je bil že skoraj zvršil svoje žalostno delo, ko se odpro vrata ji vstopi mati. Vsa objokana sede poleg njega na stol. Čez nekaj časa izpregovori in reče žalostno sinu: „Torej je sklenjeno, ti moraš iti?" „„Saj poznate očeta!"" „O kaj pa da ga poznam, da bi ga ne tako!" „„Ne žalujte, mati!"" „Ti pač ne žaluješ, tako z lahkim srcem odhajaš!" „„Kaj sem pa dobrega imel doma? Očetu sem trn v peti, hlapca imajo raje; iz njih ust nisem čul prijazne besede, kakor da bi jim bil ne vem kaj storil."" „Saj ti tudi nisi bil nikdar prijazen ž njim." „„Mati, jaz se ne morem prijaznega delati, ako nisem; če ne smem govoriti, kakor mislim, raje molčim; zato sem molčal, dokler sem mogel. Ali ko sem po nesreči blizu prišel in slišal, kako so z vami ravnali, tedaj nisem mogel več molčati; in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi prej ali pozneje."" „Ali pomisli, da je vendar le tvoj oče; sin mora potrpljenje imeti z očetom."" „„Če nisem prav storil, Bog mi odpusti; ali jaz nisem mogel drugače, mati!"" „Misel je bila dobra, ali to ga je le razdražilo; bojim se, da bo zdaj še huje." „„Jaz ne mislim tako, mati, in to je moja tolažba; morebiti jih pa ravno to strezni, da se zavedo in spoznajo, kam so zagazili."" „Bog daj, da bi bilo tako, ali jaz imam malo upanja. Zdaj, ko pojdeš ti, zdaj ga ne bo nič več držalo, zdaj pojde vse narazen. Sama bom zdaj, čisto sama in zapuščena, brez pomoči, brez podpore, sirota!" In uboga žena se hudo zjoka. Sin jo tolaži: „Ne jokajte se, mati! Kaj menite, da je meni tako lahko pri srcu? Ali zdaj ni drugega; jaz moram iti, umakniti se očetovi jezi." „„To vidim, ali kaj misliš početi, kam se obrniti? "" „Najprej pojdem v mesto; tam se že dobi kaka služba, saj sem se nekaj učil in dela se ne bojim in se ne sramujem nobenega, da je le pošteno. Zame se ne bojte, mati; brez skrbi bodite, Bog ve, kje človeka sreča čaka." „„Ali kaj bo tvoja mati! O ko bi ne bilo otrok, vse bi pustila tudi jaz in šla bi s teboj po svetu. Tako pa moram ostati in trpeti."" „Potolažite se, mati, saj se ne ločiva na večne čase. Bog ve, morebiti se skoraj kaj premeni; mogoče, da me pokličejo oče sami domov, ko se jim poleže jeza. Sódnikov sin pri tujih ljudeh za hlapca, to jim bode strašna misel, meni ni to nič strašnega." „„Ali imaš za pot in da se preživiš, dokler ne dobiš kakega zaslužka?"" „Do mesta ne potrebujem ničesar; in ko bom tam, dalje me ni skrb." „„Ali nekaj moraš vendar imeti za potrebo; gotovine ti ne morem dati, a dam ti, kar imam. Na, tu je nekaj zlatnine in srebrnine; Sódnikova pozdaj ni, da bi nosila ali pa tudi samo hranila take ničemurnosti; kaj bi mi rekli ljudje? Vzemi in prodaj vse; kolikor potrebuješ, hrani zase, drugo mi pošlji; pripomoči moramo vsi, kolikor kdo more, da se poravna dolg. Rada bi ti dala tudi vsa svoja praznična krila, da jih vzameš seboj in prodaš v mestu, meni jih ni potreba; ali tako te ne morem obložiti, da bi bil kakor tovorna žival; pojdem pa sama v mesto, brž ko mi bo mogoče, in tam se zopet snideva."" „Mati, vi ne veste, kako mi je hudo, da moram kaj takega slišati; tako daleč smo prišli! Vendar odsvetovati vam ne morem; storite, kakor se vam zdi, da je treba. Samo to vas prosim, ne silite me, da bi vam jaz to prodajal; prehudo bi mi bilo. Hranite vse skupaj, in ako že mora biti, ako pojdete res sami v mesto, naredite s temi stvarmi, kakor se vam zdi prav, jaz ničesar ne potrebujem, mati!" „„Kakor berač pojde torej Sódnikov sin po svetu!"" „Ne tako, mati! Kakor mlad, zdrav in krepak človek pojde vaš sin po svetu, s težkim srcem pač, da vas mora tako zapustiti, a poln upanja, da se vse skoraj obrne na bolje." „„Bog daj, da se zgodi, kakor upaš, sin. Srečno hodi torej in Bog bodi s teboj povsod. Obljubi mi, da ne pozabiš nikdar in nikjer svoje uboge matere; obljubi mi, da mi boš zvesto in pogosto poročal, kje bivaš in kako se ti godi. Ne čakaj, da bi te oče klical; obljubi mi samo, da se vrneš, kakor hitro dobiš poročilo, da se je nekoliko potolažil, da ti ne brani domov!"" „Vse storim, kakor želite, mati! —— In zdaj pojdite mirno spat, pozno je že, potrebni ste pokoja. Z Bogom, mati!" „„Z Bogom, ljubi moj sin!"" Podasta si roko; nekaj časa tako stojita molče, potem mati odide. Žalostna ločitev, Bog jima daj veselo združenje! <center>***</center> Vse mirno je bilo po trgu, vse je še spalo, samo petelini so dan oznanjevali, ko je Matija odhajal. Krepko in urno je stopal s culo na palici čez ramo. Nikogar ni srečaval, nikogar dohajal, to mu je bilo po volji. Samo koncem trga je čepela stara ženica pred ubožno kočo ob cesti. Ko ga starka zagleda, pozdravi ga prijazno: „Bog daj dobro jutro, Matija! Kam pa, kam tako zgodaj in pa s culo na rami?" To vprašanje ni bilo posebno prijetno mlademu popotniku, ali kaj je hotel? Molčati ni mogel in legati se tudi ne; naravnost ji torej odgovori: „V mesto, strina!" „„Kaj praviš, v mesto?"" čudi se starka ter zmajava sivo glavo. „„V mesto, pa peš, Matija, peš?"" „Zakaj pa ne? dobre noge imam. Kaj pa vi tukaj tako zgodaj, strina?" „Solnca čakam, solnca, starost ne more spati; naduha me tare, naduha. —— Srečno pot torej, Matija, dobro opravi in srečno se vrni."" „Bog daj!" odgovori ji Matija ter zopet urno korači dalje. „„Dober človek ta Sódnikov Matija,"" govori starka sama pri sebi, ko je bil mladenič že daleč od nje; „„dober človek, ne tak, kakor je njegov oče; Bog mu daj srečo!"" Bilo je lepo jesensko jutro; solnce je bilo še za gorami, a na jasnem nebu je bledela luna, zvezde so bile že vse ugasnile. Debele rosne kaplje so visele po travi; in glej, zdaj se že lesketajo kakor biseri v prvih žarkih vzhajajočega solnca. Jutro, zlasti lepo jasno jutro ima neko posebno blagodejno moč do človeške duše. Ko mine na večer dneva luč, ko tihi mrak zagrinja trudno zemljo, vlega se prerada neka otožnost ubogemu človeku na srce; ko je vse tiho, zbuja se skrbi črv, ki je spaval v dnevnem hrupu, ter gloda in razjeda osrčje; kesanje se oglaša, bridki spomini vstajajo, obup se polašča zbegane duše. In celo ponoči! Noč ima svojo moč, nesrečno moč! Kako samega, kako zapuščenega se čuti bolnik v temni, tihi noči! A ko zasije belega dneva svit, splašijo se nočni strahovi, mora beži, ki je tlačila srce, up se povrača z blagodejno, čudotvorno svetlobo mladega dneva. Težko noč je imel Sódnikov Matija, skrbi mu niso dale pokoja; če je za nekaj časa zatisnil trudne oči, mučile so ga neprijetne, težke sanje. A zdaj, ko je stopal v čistem, krepkem, jutranjem zraku, ko je videl okoli sebe vse tako okrepčano, pomlajeno in prerojeno, oživljale so se mu telesne in dušne moči, širile so se mu prsi, prosto in krepko je dihal zdravo jutranjo sapo, tako nekako lahko mu je bilo srce, bistro oko mu je zaupno zrlo v prihodnost. Znana je stara, menda po vsem svetu razširjena vera, da ni dobro človeku, ko stopi zjutraj prvič iz hiše, zlasti ako gre po kakem imenitnem opravku, srečati staro žensko. Ta vera, ki se pač ni rodila kakor druge, enako pametne, v ženski glavi, gotovo ne v stari, ni se uresničila našemu popotniku. Sreča ga je čakala, veselje mu je bilo namenjeno, katerega se morebiti ni nadejal. Ko je stopal v klanec proti Prilesju, začne mu utripati srce. Cesta drži mimo Korenove hiše, vrata bodo že odprta; ko bi ga kdo videl, a kaj drugi? ko bi ga videla — ona! Ne, takega ga ne sme videti, kaj bi si mislila? In ko bi ga vprašala, zakaj gre v mesto, ali bi ji mogel, ali bi ji smel povedati resnico? Ne, ona ga ne sme videti! A vendar bi jo sam tako rad še enkrat videl, poslovil se od nje, tako rad! Sódnikov Matija je bil nekako čuden, poseben človek, malo podoben drugim mladim ljudem. Dasi tako veljavnega in vsaj na videz tako premožnega očeta sin, bil je skromen, resen in priden mladenič; delo mu je bilo največje veselje. V družbo svojih vrstnikov je redko zahajal, dasi bi bil lahko prvi med njimi. Bil je zdaj v letih, ko se začne mladi moški svet ozirati po dekletih. Saj mora mladega človeka, ko pride v leta, skoraj sram biti, ako nima svoje pipe in svoje izvoljene, kakor se ponaša vsak ž njo, ki ima le kolikor toliko ravne ude. Sam si vendar ne bo pripenjal cvetje za klobuk, ko gre v nedeljo k mašil Ko se zbirajo mladeniči zvečer pri vinu in se pogovarjajo o dekletih, vsi sami zmagoviti junaki, ali naj on sam tam v kotu tiči in molči, kakor da bi se zanj ne menila nobena? Kdo ima toliko poguma? Sódnikov Matija je imel ta pogum; on se ni nikoli ravnal po drugih. Mislil je tudi on, da se mu bode treba kdaj ženiti na očetov dom. Izbrati je hotel, kadar pride čas, nevesto, ki bo dobra gospodinja, pridna in varčna, ne glede na bogastvo ali na kako posebno, nenavadno lepoto; če bo poleg tega še čedna in bo kaj imela, tem bolje, a potrebno se mu to ni zdelo, zlasti drugo ne. In tako se je zgodilo, sam ni prav vedel, kdaj in kako, da mu pride na misel Seljanova Jerica. Ukrepal je in primerjal in zdelo se mu je, da bi ona utegnila biti prava. Ali kaj poreče oče? S to mislijo si ni Bog ve kako glave belil; saj še sam ni nič prav gotovega vedel. Rad jo je videl, to je bilo gotovo; in rad je mislil nanjo; ali do tega ni še bilo prišlo, da bi bil dejal sam pri sebi: Ta ali pa nobena! In vprašanje je bilo tudi še, kaj pravi ona. Prijazna je bila res ž njim, zdelo se mu je, da ni z nobenim tako; ali posebnega znamenja mu ni dala še nikdar, da ga rada ima, da si je njega izvolila. Z eno besedo: ljubezen do lepe Jerice je na tihem kalila v njegovem srcu, prave prilike ni bilo do sedaj, da bi bil spoznal in jasno se zavedal, kaj se godi v njem. In ta prilika se mu je bližala zdaj. Po nesrečnem prepiru s svojim očetom je imel glavo tako polno drugih misli in skrbi, da ni utegnil misliti na Jerico. Ali zdaj, ko se je bližal hiši, v kateri je prebivala, zdaj ko je bilo lahko mogoče, da bi se videla, jelo se mu je nekaj čudnega gibati v srcu; tako rad bi jo bil videl, saj je toliko časa ne bode; in bal se je zopet, da bi ga ona ne videla. Ta nasprotna čuta sta se borila nekoliko časa v njem; zadnjič sklene, da se hoče ogniti njenega pogleda; saj ji bo lahko pisal, ako bi je ne mogel pozabiti, in v pismu se lahko mnogokaj pove, kar se ne da tako z besedo, iz oči v oči. Ta misel se mu je zdela jako pametna. Ko pride torej do prvih hiš, krene s ceste na stezo, da bi šel za vasjo in potem krenil zopet na cesto. Steza je držala skozi vrte z zelniki in gredami za razno zelenjavo. Matija je imel danes —— kako bi dejali— — posebno srečo, ali nesrečo? Ko pride do sredi vrtov, nasproti Korenove hiše, koga zagleda? Jerica, zaradi rose podpasana, s koškom v roki je stala tu sredi gredice in nabirala zelenjavo. Še je bil čas, Jerica ga ni bila še zagledala, ker je bila pripognjena in v delo zamišljena; lahko bi se bil vrnil; ali mislil si je menda: Božja volja je, kaj bi se bal? In pogumno stopa proti nji. Ko je bil že tako blizu nje, da je čula njegove stopinje, dvigne deklica glavico in se obrne proti njemu kakor srna, ko jo kaj moti na paši. Matija je bil skoraj po nevedoma vzel culo z rame v levico, prijel palico z desnico, in se ji je tako bližal. Pogumno jo on prvi nagovori: „Dobro jutro, Jerica, tako zgodaj že po konci?" „„In ti, Matija,"" odgovori mu deklica, „„kam tako zgodaj?"" „V mesto!" Ko je videl, da se to deklici čudno zdi, ni čakal, da bi ga dalje vprašala; sam ji reče: „Da, v mesto; zakaj bi jaz ne šel kedaj v mesto, in zakaj ne peš, ako se mi ljubi?" „„Tod v mesto, zakaj ne po cesti?"" Zdaj je bil nekoliko v zadregi; prahu ni bilo še zdaj po cesti, in bližnja pot tudi ni bila okolo vasi. Resnice ji vendar ni mogel povedati, malo laži v taki sili in zadregi morda vendar ne bo toliko pregreha: „Lepša pot se mi je zdela po vrtih." Kdor ni vajen lagati, se mu pozna pri najmanjši poskušnji, da ne govori resnice. Matija je videl, da se deklici ne zdi prav verjetno, kar pravi. Da bi ne zabredel še globočje, ojunači se ter sklene razodeti ji vso resnico. „Veš kaj, Jerica, tebi povem, ravno tebi, česar nisem povedal nikomur. Z očetom sva se sprla, z doma moram, po svetu, sam ne vem kam, najprej v mesto." „„To je žalostno, Matija! Oče so hudi nate? Ne dado se pomiriti?"" „Naš oče so nagle jeze, odgovarjati se jim ne sme, in kar enkrat reko, to je kakor pribito. Čakati je treba, da se sami premislijo." „„In to sem zvedela zdaj, samo tako po naključju? To ni lepo, Matija! Ogibal si se me celo, kaj bi tajil?"" In Matija res ni tajil. Deklica se obrne hitro v stran, da si obriše skrivaj solzo iz očesa, potem mu pravi žalostno: „Mislila sem —— a zdaj vidim, da sem se motila! Ne smem te dalje muditi; z Bogom, srečno pot, Matija!" Poda mu roko, potem hoče oditi; ali Matija ji ne izpusti roke; tako se ne more od nje ločiti. „Ali si huda, Jerica?" vpraša jo čez nekaj časa. „„Kaj bom huda? Kaj si mi pa storil? Ne zameri, da sem tako govorila. Pozabi, kar si slišal; sama ne vem, kako je prišlo, kaj sem mislila; nič nisem mislila, vse je prišlo tako nagloma! Torej ne bodi hud, Matija, in — srečno pot!"" In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. „To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vrnem; drugega mi nimaš nič reči, Jerica?" Deklica molči. „Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali se me ne boš nič spominjala?" „„Kako bi se te ne? Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to mi je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti pravila?"" „To je vse, drugega nič? Torej pa že vidim, da moram iti —— tako —!" „„Matija! ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se —— " Dalje deklica ni mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, na glas se zjoka. Mladenič si ne more kaj: strastno jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasi spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila njemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem v srcu kalila. Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko; tako veselo in tako žalostno mu je bilo srce! == IX. == Človek naj ne obupa, dokler živi; kjer njegovo oko ne vidi več pomoči, rešenja; kjer sodi človeška previdnost, da je vse izgubljeno, zgodi se lahko in zgodi se cesto, da se hipoma vse zasuče, vse izpremeni. Gosti, temni oblaki krijejo nebo, a glej, kakor bi trenil, razdele se oblaki, solnce posije, sreče zorno obličje zasveti in zdajci je vse izpremenjeno. Sreča, ti skrivnostna, nedoumna moč, ti mogočna, samovoljna vladarica človeške usode, kolika je tvoja moč in oblast! Mi smo igrače v tvoji roki, igrače v roki svojeglave ženske. Ne po zaslugah, ne po vrednosti in potrebnosti, po svoji glavi deliš ti svoje darove. Brezsrčna si, neizprosna; materine solze te ne omeče; ne ganejo te zdihljaji otroka. Sovražna si poštenjaku, preganjaš ga vse žive dni; v sanjah ga slepiš, vodiš ga po sijajnih dvorih, kažeš mu svoje darove; a ko poseže željno po njih, zbudi se na svojem trdnem ležišču. Tega se okleneš, da se te ne more iznebiti, zvesto ga spremljaš po vseh potih; kar počne, vse se mu posreči; v zlato se mu izpreobrne vse, česar se dotakne; blago se mu naklada na blago; v svoji preširnosti trosi in razmeta svoje bogastvo; vse zastonj, kup mu rase in rase! In zakaj si mu naklonila svojo ljubezen? Ker ima gladko lice, medeno govorico, ker je beli dan zagledal v blestečem dvoru, ker se ti ljubi tako in ne drugače! Rodu za rodom v hiši si bila zvesta, slednjič se naveličaš te hiše, tega imena, obrneš se drugam in gorje puščaš za sabo. Ali ko misli človek, da si ga zapustila na veke, se premisliš, ako se ti zljubi, in vrneš se mu, ko se te je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda! Razna imena, eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti? Tebe premišljevati ni dobro človeku; del bi slednjič križem roke in mirno bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi, boriti se ni s teboj! Celi narodi so se ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; neomajna postava jim je tvoja volja. In vendar ta vera ne more, ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem vse človeštvo! V trgu, v okraju, ki je prizorišče naše povesti, je bilo tisto pomlad po Matijevem odhodu vse po koncu. Nekaj nenavadnega, imenitnega se je vršilo. Ljudje so stikali glave in modrovali kakor nekaj let poprej, ko je bil počil glas, da se napravi železnica po tem kraju. Železnica! Kaj je to? Dolga vrsta voz, ki jih ne vlečejo ne konji ne voli, morda jih goni sam peklenšček, kali? In potem so ugibali, pojde li železnica skozi njih okraj ali se ga ogne? Sódnik je pač vedel, kaj je železnica, zato jo je sovražil; ko bi bila kaj veljala njegova volja, ne bilo bi železnice ne v njegovem okraju, ne nikjer drugje. Ali vprašal ga ni nihče; možje so prišli in izmerili cesto, koder se je njim videlo; prav skozi okraj res ni šla, ali vendar tako blizu, da so njegovi konji čez nekaj časa praznovali v hlevu; to je bilo konjem pač po volji, a ne tako gospodarju, ki jih je redil. Nekaj podobnega se je tudi zdaj vršilo. Po zimi že se je govorilo, da je kupil neki bogat grof ali baron od nekod iz Nemškega graščino v tem kraju. Kup se je zdel ljudem neverjeten, smešen; vsaj trikrat je bilo posestvo preplačano. Grad je bil star, zapuščen; kar pomnijo ljudje, ni lastnik prebival v njem. Zemlje je bilo res mnogo, ali kaj bo ž njo? Tla so nerodovitna in tudi gozdi niso Bog ve kaj vredni. Ljudje so se posmehovati bogatinu, ki ne ve, kam bi s svojim bogastvom. Ali stvar je dobila drugo lice, ljudje se niso več posmehovali, ko se je razglasilo, da so našli rudo na grajskem zemljišču, železno rudo. Zdaj se je vedelo, kaj namerava novi posestnik; železo se bo torej delalo. To je bilo zopet kaj novega v tem kraju; novo življenje se zdaj začne. To so ljudje čutili, ali vedeli niso, kako bode to novo življenje; bode li njim na korist ali na kvar. Nikomur ni bilo prav jasno, na kako stališče naj bi se postavil nasproti novemu podjetju. Vsak bi si bil rad kaj pridobil iz tega, ali kako? Ugibanje in ukrepanje ni vse nič pomagalo, čakati je bilo treba. Dolgo niso čakali. Ko je bilo kopno, prikažejo se v trgu tuji možje, gospodje, sami trdi Nemci. Zglasili so se najprej pri gospodi, z drugimi še govoriti niso mogli. Bili so silno oblastni možje in denarja so imeli kakor čepinj. Voza jim je bilo treba, taki možje ni da bi peš hodili. Ali v trgu ni bilo dobiti pripravnega voza razen pri Sódniku. In tako se je zgodilo čisto naravno, da so se hitro seznanili ž njim. Sódnik je za silo lomil nemško in vesti se je tudi znal z gospodo. Vozarili so se torej ves dan po grajskem zemljišču, kjer so nekaj merili po okolici za kratek čas in zvečer so sedeli pri Korenu, pili, da se je vse cedilo, dobre volje bili, peli in slednjič igrali; Sódnik je bil vedno ž njimi. Ne more se reči, da so bili novi gosti tržanom in okoličanom posebno priljubljeni, razen onih, ki so imeli od njih kaj dobička, a teh ni bilo mnogo. Večina jih je pisano gledala, bili so jim preoblastni. Posebno mladi moški svet jim je bil gorak; gospodje so bili mladi, čedni in lepo oblečeni; zlate ure so imeli in zlati prstani z dragimi biseri so se jim svetili na prstih. Z dekleti so bili strašno predrzni ti možje, kakor se ni prej nikdar videlo v tem kraju. Zlasti eden je bil med njimi, najmlajši in najlepši in, kakor se je videlo, tudi najveljavnejši, ki je bil posebno preširen in predrzen z mladim ženskim svetom. In tu moramo reči, dasi neradi, da se jih dekleta niso tako ogibale, kakor bi bil pošten človek želel, kakor bi bili zlasti želeli očetje, matere in — mladeniči; vsak zase je vedel, zakaj. Med onimi, ki so bili posebno nezadovoljni s tujci, je bila tudi Sódnikova mati. Sódniku se je bilo posrečilo, da se je, vsaj za nekaj časa, odkrižal najsilnejšega dolga. Liza je bila res prodala svoje dragocenosti in izročila denar svojemu možu. Hudo mu je bilo, ali vzel ga je vendar, molče, ni ji dejal prijazne besede. Pa sedaj je bil še bolj molčeč, z ženo skoraj oduren; ali to je ni žalilo; z veseljem je opazovala, da bolj doma ostaja, da se zopet poprijemlje zanemarjenega gospodarstva. Hodil je na polje, na njive, ukazoval je hlapcem in včasih je celo sam prijel za kako delo. Matija se ni motil, ko je tolažil mater; oče je bil res krenil na boljšo pot, ko je videl dom tako zapuščen. Kar se ni prej že več časa zgodilo, večerjal je celo doma, četudi ne z družino, in če je šel potem na kozarec vina, vrnil se je vselej zgodaj domov. Žena se je na tihem veselila te izpremembe, in upanje, da bode še vse dobro, se je sčasom vračalo v njeno srce. Iskala je pripravne prilike, da bi izpregovorila ž njim besedo o sinu, ki je bival na tujem. Matija ji je pridno dopisoval; dobro se mu je godilo. V mestu je bil dobil službo pri nekem velikem trgovcu; prav za hlapca je bil skonca; a ko je gospodar videl, kako je priden, spreten in zvest, izročal mu je sčasom imenitnejša opravila, slednjič ga je celo pošiljal nakupavat. Trgovec je kupčeval z raznovrstnim blagom, z ježicami, suhim sadjem in enakimi stvarmi, katere je kupoval na drobno po deželi in prodajal z velikim dobičkom na debelo. Matija se je bil čudovito hitro privadil svojega novega življenja, prav veselilo ga je. Z ljudmi je znal dobro občevati, vedel je, kaj je dobro, kaj slabo blago, in ker se je bil gospodar njegove poštenosti do dobrega prepričal, imel je veliko zaupanje vanj. Poleg izgovorjene plače mu je dajal še po vrhu nekoliko od dobička pri kupčiji, in tako sta bila oba zadovoljna. Za sina je bila torej Liza lahko brez skrbi, in ker se ji je bil tudi mož tako na bolje obrnil, bila je žena mirna in zadovoljna. Ali sam hudobni duh ji je bil pripeljal te nesrečne tuje može, ko jih je bilo najmanj treba. Zdaj je bil mož zopet ves izpremenjen; začelo se je zopet poprejšnje neredno življenje. Ni čudo torej, da je iz globočine svojega srca mrzila te zapeljivce. Ne tako Andrej; v svoji bistroumnosti je takoj sprevidel, da bode tu kaj žeti, da ga čaka lep zaslužek; držati se je mož, ki imajo toliko oblasti in toliko denarja v roki. Sreča, se je povračala v njegovo hišo, in on ni bil, da bi ji duri zapiral. Dela bode imel zopet, lahkega, prijetnega dela in živina mu ne bode več praznovala v hlevu. Ni se motil. Zidanja je bilo potreba za novo, velikansko podjetje; vse je bilo razmerjeno in določeno. Tukaj, kjer je zdaj še gozd, bode stalo veliko poslopje, kjer se bode železo lilo, in okrog vsakemu uradniku posebej svojo hišo! To bode pravo mesto; novi graščak mora biti zares bogat in radodaren mož! Treba je bilo iskati človeka, da prevzame zidanje. Ta človek mora biti veljaven mož, ki pozna kraj in ljudi. Ta mož je mogel biti samo Andrej Sódnik. Glavni dobiček bode njegov, drugi dobe, kar jim on da zaslužka, vsega sam ne bode mogel. Hitro je bilo vse dogovorjeno, pri vinu; gospodje se niso krčili, saj ni šlo za njihove žulje, in s tujo roko je lahko gade loviti. Poroštva ni bilo treba, še gotovega denarja se mu je naštelo na roko za razne priprave. Andrej Sódnik je zopet lahko hodil po koncu, in tega mu ni bilo treba velevati. Nazaj je zopet glavo držal grede in oblastno je mahal z rokama, kakor da bi hotel reči: Vse naše! Tu ne smemo pozabiti Nósana poštenjaka. Nekaj časa poprej sta se bila sprla, tako da ga ni bilo več v hišo, kar je Lizo posebno veselilo; zdaj ga je Sódnik zopet potreboval, vajen ga je bil kakor lovec psa, in tako ga je tudi rabil, tako je ravnal ž njim. Psa ni treba prositi, samo zažvižga se mu; Nósan še tega ni čakal, ko je videl, da ga je treba, pa je bil na svojem mestu. In ako hočemo biti pravični tudi proti takemu človeku, kakršen je bil Nósan, moramo reči, da si Sódnik skoraj ni mogel želeti boljšega pomočnika v svojih raznih novih opravilih. Z jezikom ali s peresom, z rokami ali z nogami, kakor je bilo treba, Nósan je bil povsod za rabo. Tudi tuji gospodje so ga bili veseli, zlasti pri vinu. Kratkočasiti jih je znal kakor malokdo in, kar je bilo največ vredno, občuten ni bil, delati so smeli ž njim kakor svinja z mehom, ako se jim je ljubilo; Nósan ni vedel, kaj je zamera. Neko popoldne, ko je Liza sama v sobi pri mizi zamišljena sedela, vstopi Andrej ter jo ogovori: „Nu, kaj pa zopet povešaš glavo kakor bolna kura? Zdaj jo lahko zopet po koncu nosiš; skrbi je konec! Nekaj dolga je med nama; ravno tebi sem nerad dolžan. Na, spravi, za to si lahko kupiš, kar si prodala, ali pa še kaj več!" Rekši položi pred njo nekaj lepih, čisto novih stotakov. Liza jih še ne pogleda, z roko mu jih porine nazaj rekoč: „Posodila ti nisem nič, zato mi tudi nisi nič dolžan; kar sem dala, sem dala rada, da bi le kaj zaleglo. Ta denar spravi, treba ti ga bo na drugo stran." „„Jaz pa pravim, da smo zdaj zopet na trdem; Andreja Sódnika ni tako lahko ugonobiti. Nekako v stiski sem res bil, to se lahko vsakemu pripeti, to ni nič sramotnega, saj še cesar časi na posodo jemlje. Zdaj smo zopet na konju, zaslužka bo — " " „Poštenega?" „Žena, tako se ne govori z Andrejem Sódnikom!" „Ne zameri, Andrej, nič napačnega nisem mislila; ali ti možje, ki so prišli, Bog vedi odkod —— jaz jim nič prav ne zaupam; glej, da se ne boš kesal!" „„Moja skrb! —— Zdaj pa spravi to, jaz nimam časa se pogovarjati s teboj."" „Naj bo, kakor ti hočeš, saj vem, da ne odjenjaš; denar naj tu leži, ko bi ga kedaj potreboval, kar reci mi." „„Ti zmeraj svojo godeš; kakor hočeš, stori, da bo le mir besedi."" Liza spravi denar, mož se obrne proti vratom. Ko je že držal za kljuko, obstoji, kakor da bi bil kaj pozabil. Obrne se proti ženi, vedno še za kljuko držeč: „Res, kaj pa on trmoglavec? Koliko časa se bo še klatil po svetu? Ali se ni še izučil? Ako se ti zdi, velevam ti ne, poročiš mu lahko, da sme domov. Če hoče delati, doma je dela dovolj, jaz se ne utegnem pečati s kmetovanjem. Samo pameten naj mi bo in —jezik za zobmi!" Led se je tajal. Mati je mislila, zdaj je prava prilika govoriti. Prijazno mu reče: „Andrej, torej si vendar spoznal, da si se prenaglil?" „„Kdo prenaglil, jaz prenaglil?"" „E beži, beži, kaj bi se tako trdega delal, kakor nisi, Andrej! Veš, kaj bi bilo prav lepo? Pravo veselje bi mu storil in meni!" „„Napreči, pa hitro ponj! Kaj?"" „Ne, tega vem da ne storiš; ali pisal bi mu lahko, samo nekoliko prijaznih besedic —" „„Ljubeznivi sin, presrčno dete! Kod se sirotišče ubijaš po svetu; ali se ti nič ne toži po domu, po materi in očetu? O pridi, pridi, odpusti svojemu očetu, ki se je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! — Ali bi bilo tako prav, kaj?"" „Ne norčuj se tako, Andrej, saj je vendar tvoj sin!" „„Ti si mu vedno dajala potuho, zato je zdaj tak. To ti pa pravim, zapomni si dobro in tudi njemu sporoči: ako čaka, da bi ga jaz prosil in klical domov, čakal bo do sodnega dne: prej bo pobral vse jezice in oparnice, ves želod in žir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po čem so kosmači!"" Rekši krepko pritisne kljuko ter odide. Te besede niso bile kdo ve kako prijazne; vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrejček s pismom na pošto. Materino pismo ni prav tako govorilo, kakor se je norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, samo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. == X. == Tržani in okoličani so bili vsi kakor vrtoglavi. Mirno in zložno se zigravajo ribice v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka izprememba! Kako gibanje, pehanje, prekopicevanje! Kako hlastno hitanje, katera bo prej, katera več, najbolj vse, ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kedaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; pisano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni po njegovi pameti; glavo maje posmehuje se novemu podjetju, ne obeta mu dobrega uspeha; ali ko izprevidi: tu bode kaj dobička, ne pomišlja se dolgo; zlasti ko je eden začel, potem vse dere za njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba ga je pobirati, naj ga trosi sam antikrist! Vsak skrbi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to početje; to naj premišlja on, ki je stvar začel. Tako so mislili, tako so ravnali Andrej Sódnik in njegovi sosedje. V trgu ni bilo skoraj hiše, da bi se ne bila tako ali tako udeleževala novega podjetja. Tu je bilo dela, dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz s konji ali vola ali pa tudi prosto samokolnico; še tega ni bilo treba, dobro je bilo vsako orodje: rovnica, motika, sekira, lopata. Delo je bilo mnogovrstno, težko in lahko, za moške, ženske in celo za otročje roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, pesek voziti, zemljo kopati, pri zidanju podajati. Razen zidarjev so bili vsi delavci iz okraja; za zidarje so bili seveda Italijani; saj pri nas, in to je sramota, skoraj nihče ne zida svinjaka, da bi ne poklical laških zidarjev. Kjer je bilo nekaj dni popred še brinje in nizko grmovje, tam je bilo zdaj prostorno zidališče. Po njem je vse mrgolelo, kakor po razbrskanem mravljišču. Tako so menda Izraelci zidali svoje mesto, vrnivši se iz babilonskega preseljevanja. Od daleč se že čuje vpitje, šum in ropot; kola krulijo, samokolnice cvilijo, živina se poganja, ljudem se ukazuje, morebiti vse nekoliko glasneje, nego bi bilo potreba. Ne zida se samo, tudi vrti se napravljajo, vsaki hiši svoj vrt. Zidovje rase iz tal, da se že poznajo posamezna poslopja. Tudi ruda se že privaža, da bode takoj dela, ko bode plavž gotov. Deklice jo razbijajo in klepljejo s kladivi, ki so na dolgih palicah nasajena. Deklice, mlade, nedorasle deklice, katere naj bi še v šolo hodile. Glej jih! V vrsti na nizkih stoličkih čepeč pridno in urno udrihajo po debelih gručah, da odskakuje drobiž na vse strani. Glasne so in dobre volje; zdaj prepevajo, zdaj se šalijo in smejejo, da je veselje. In vendar ni veselje. Človek, ki jih opazuje, ne more jih biti vesel. Poglej jih, zlasti starejše; mladi, otročji obrazi in vendar ne otročji! Lica jim niso okrogla, rdeča, kakršna se vidijo po navadi na kmetih; nekako vela so, upala, rekel bi skoraj: trudna; zdravje je izginilo z njih telesno, morebiti tudi dušno. In te oči, ti pogledi! preradovedni se mi zde, prerazumni v tej mladosti. Ne skrivajo se, radi se obračajo v tujca, ki ogleduje malo družbo; po moških se že obračajo. In čuj, kako govore med seboj, kako se odrezavajo moškim, ki jim nagajajo!! Sam glas že ima v sebi nekaj neotročjega, nedekliškega. Blaga sramežljivost je izginila s teh lic, iz teh oči, iz tega govora, morebiti celo nedolžnost! Ne, ne bodimo preostri, morebiti krivični; naša sodba ne bodi prenagla; upajmo, da se še nobeni izmed njenih mater ni treba sramovati svoje hčeri. Ali bistro, vajeno oko se ne da slepiti: prva slana je pala na te mlade cvetice. Pojdimo s tiho željo; angel varuh naj razprostira nad njimi svoja krila! In vendar se človek, ki ima kaj srca, ne more tako lahko iznebiti žalostnih misli. Kako strašno hitro se stvari preobračajo na slabo! Spomladi so še bile vse te deklice kakor metulj, kateremu ni še ne dež ne veter oskrunil pisanih kril, ne človeška roka. Pet, šest mesecev samo in že taka izprememba! Žalost obhaja človeka o takem premišljevanju. In vprašamo: ali je vse, kar tu govorimo, prenapeto, črnogledo? Kdor je imel priliko opazovati enake prikazni, kdor je hodil po mestih in krajih, kjer so tovarne, kjer „cvete" ona „velika obrtnija", s katero se bogate dežele tako ponašajo: vprašamo ga, ali ni opazoval že sam enakih prikazni med mladim ženskim svetom; ali ga niso obhajale enake misli? Zato se mi ne čudimo, kakor se je čudila gospoda v trgu, da se gospod župnik, izobražen, blagosrčen mož, pravi duhovni pastir svojim vernim ovčicam, ni mogel nikakor prav sprijazniti z novim podjetjem. Ne da bi ne bil imel srca in razuma za njih telesno blagostanje, ali nevarnost je na drugo stran velika! On je poznal nevarnost, ali kaj je mogel? Posamezen človek ni da bi jezove postavil splošni povodnji. Tu ne pomaga braniti, tu je zastonj vse poučevanje in svarjenje! Še neka čudna bolezen se je bila v tem času prijela ljudi v tem okraju, prava kužna bolezen. Kaj je velika fabrika brez premoga? Graščinski gozdi, kakor smo že rekli, niso bili kdove kaj prida; zanemarjeni so bili, brez umnega gospodarstva, brez pravega varstva; drva je v njih sekal skoraj, kdor je hotel; in ko bi bili še tako veliki, vsake stvari je kedaj konec, gozdi počasi rasto. Premoga bi bilo treba za kurjavo; tako so govorili tuji gospodje. Ta glas se je bil hitro raznesel po vsi okolici; kdor je utegnil, začel je iskati tega čudnega kamena po gozdih, dasi ga morebiti še nihče ni videl svoje žive dni; samo to so vedeli, da je črn in da gori. Pravi apostol te nove vere je bil Nósan; njemu se je valilo to črno kamenje noč in dan po glavi, tako da mu je bilo slednjič vse črno pred očmi. Ko bi ga našel, če tudi na tujem zemljišču, to je vedel, da se sme kopati tudi na tujem — to bi bila sreča, to bi bilo bogastvo! Potem bi bil Nósan mož, da bi se mu vse odkrivalo. Dolge številke so mu rojile po glavi, skoraj brez konca. Pokazal bi tem ponosnim gospodom, kako se govori z Nósanom, ki ga zdaj tako prezirajo, tako v nič devajo. Kolikor je utegnil, hodil je sam z onimi dolgimi nogami in iskal po gozdih; razkopaval in razgrebal je kamenje kakor kokoš, ki išče glist. Sreča mu ni bila ugodna. Iz glave si je moral izbiti, dasi mu je bilo težko, lepo misel, da bode sam imel vse bogastvo, ki je v zemlji zakopano. Pridružiti si je moral tovariše, pomagače: več oči več vidi. Ni mu jih bilo treba iskati, ljudje so mu sami prinašali raznovrstno začrnelo kamenje in to, ker ni imel sam pravega domovja, v Sódnikovo hišo, kjer se je bil zdaj stalno ustanovil. Sódnik ni kazal posebnega zaupanja, da bi bilo iz tega kaj; ali Nósan mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pridobil na svojo stran. Uboga gospodinja je morala trpeti, da so ji nanesli vso kuhinjo polno te navlake. Zvečer se je poskuševalo, kar se je bilo naneslo čez dan. Okrog ognjišča so bili zbrani Nósan, Sódnik, učitelj, ki se je jako zanimal za te poskušnje, potem neki krojač, ki je bil, za vse novo vnet, šivanko zamenil z okorno rovnico. Tu so kurili, da je vse pokalo, in kamenje —— pekli. Kamen za kamenom je moral v ogenj, kakor se hlebci devajo v razbeljeno peč; tam so se pridno pekli in belili, ali vžgati se, goreti ni hotel nobeden. Učitelj je stal s knjigo v roki poleg kupa, jemal kamen za kamenom v roko, ogledoval ga in obračal ter, primerjal, je li tak in tak, kakor je bil premog popisan v knjigi. Nekaj se mu je zdelo, da je tako, a drugo se mu zopet ni prav ujemalo. Sódnik je nekaj časa potrpežljivo gledal te učene poskušnje, ali slednjič si ni mogel kaj, da bi se ne ponorčeval: „Možje, meni se zdi, da že diši po premogu, kaj pravite?" To je bilo nekaj, vsi začno vohati. „Meni se tudi zdi," pravi Nósan vesel; „kaj pa vi, gospod ,ludi magister'?" Nósan je rad z učiteljem zinil kako latinsko, k jo je bil kje pobral. „Jaz sem nahoden," odgovori učitelj, bodi si, da je bil res, ali pa ni hotel naravnost reči, da njegov nos ne čuti nič posebnega duha. Sódnik je bil neusmiljen, s prstom pokaže Nósanu v ogenj: „Tega le ven potegni; ta bo že pečen, ves rdeč je že!" Nósan mu mirno odgovori: „Potrpljenja je treba, potrpljenja, to ne gre tako naglo." „„Meni se pa zdi, da bi prej dočakal sodnega dne,"" reče Sódnik. „„Veste kaj, možje, za nocoj bodi dovolj, ogenj žejo dela; pojdimo vsi na kozarec vina!"" To je bila modra beseda; vsi so bili njegove misli; kdo bi se bil ustavljal Sódniku, zlasti kadar je klical na vino! <center>***</center> Prve poskušnje se niso bile posrečile; ali Nósan se ni dal tako lahko oplašiti in odvrniti od misli, katero si je bil vtepel v glavo. In tako je prav; kje bi bile vse naše glasovite iznajdbe, ako bi ne bilo mož, kateri se, ko jim zasveti kaka nova misel v učeni glavi, noč in dan trudijo, premišljajo in preiskujejo, dokler ne pridejo stvari do konca! Takoj drugi dan potem je Nósan kolovratil zopet po gozdih, da bi prišel na sled blaženi premogovi žili. Pregovor pravi: Kdor išče, ta najde, ali tega ne pravi, kaj najde. Komu se ni že zgodilo, ko je kaj iskal, da je res našel, ali vse drugo, samo tega ne, česar je iskal. Treba ti je noža, posezi v miznico, kjer so skupaj vilice in noži, stavim, da zgrabiš vilice in to trikrat, štirikrat zaporedoma in tako tudi narobe. Enako se je godilo Nósanu. Ko je prej zajce izsledoval, zgodilo se je včasi, da je ves dan zastonj iskal, zdaj, ko so mu bile čisto druge misle v glavi, zdaj so mu zajci kar tako skakali pred nogami kakor kobilice po travniku. Ko prekorači neki greben, začuje, da nekdo drva seka. Urno se napoti proti njemu; čutil je neko potrebo, da bi govoril s kom. Od daleč že spozna moža ter ga pozdravi: „O , dober dan, oče Seljan!" Še dva dobra koraka navzdol in bil je pri njem, predno mu je mož kaj odgovoril. „Zmerom tako pridni? Gorko je, gorko!" Drvar maha in maha, kakor da bi nič ne slišal in ne videl; ali je bil slabe volje, ali pa ni posebno maral dolgopetega postopača. „Težak kruh, oče Seljan, težak; jaz bi vam vedel lažjega!" „„Ti, lahkokruhar?"" pogleda ga pisano drvar izpod košatih obrvi; „„menim, da je tvoj lažji, a moj je pošten!"" „Nu, nu, nepoštenosti mi morda vendar ne bodete očitali?" odgovori mu Nósan hladnokrvno. „„Jaz nikomur ničesar ne očitam, kjer nimam pravice, tudi tebe ne; samo rekel sem in še pravim, da je moj kruh pošten; to se menda vendar sme reči, da se človeku ni bati tožbe."" „Midva se ne bodeva prepirala in tožarila, zlepa se pogovoriva. Jaz bi vam res kaj pametnega svetoval." Seljan je bil ustavil delo, naslonivši se na toporišče vpraša ga neverno: „Ti meni svetoval? Kaj takega?" „„Vi ste mož, Seljan, ki je videl kaj sveta, ki je kaj izkusil v svojem življenju."" Tudi Seljan je imel svoje slabosti, kaj takega ni nerad slišal, nekoliko prijazneje že mu reče: „Tisto pa prav praviš, tisto; prehodil sem nekaj sveta, morebiti več ko ti s tistimi dolgimi kraki, ne zameri!" Nósan ni bil vajen zameriti. „Vojak ste bili." „„Kaj pa da sem bil! Ali njega dni je bilo drugačno vojaško življenje, zdaj na tem koncu sveta, zdaj na onem; z Laškega na Poljsko, s Poljskega na Nemško, z Nemškega tja doli na Ogrsko, na turško mejo, in vse peš! Tako človek res kaj vidi in izkusi, tudi uči se kaj, če nima zabite buče. Laško sem govoril, kakor bi maslo rezal, in tudi nemško sem tolkel za silo. To je zdaj vse minilo, nič škode! Pri drvarstvu je treba samo krepkih rok, in te imam, hvala Bogu!"" Zdaj je bil Seljan tam kjer ga je hotel izkušnjavec imeti. „Vidite, oče Seljan, to je ravno, kar sem hotel reči. Mož, ki je bil kaj boljšega vajen, ki se je kaj učil, pa ubijati se vedno z drvarstvom! In lahkega, obilega zaslužka dovolj, poštenega tudi, samo roko stegniti po njem. Vi niste več mladenič, to se lahko reče, saj jaz tudi še komaj pomnim, kedaj sem krave pasel; na stare dni bi si človek rad kaj privoščil: vi bi si lahko, vsak večer bi lahko pili svoj kozarec ali pa tudi dva. In otroka imate tudi, če ne mislite nase, mislite na svojo hčer." Seljan je bil že malo nepotrpežljiv. „Kam meri to tvoje besedovanje? Povej mi naravnost!" „„Glejte, pri naši fabriki je dela —"" „Pri fabriki?" „„Da, pri fabriki; vse služi, kdor se more gibati, zakaj vi sami ne? Še delati bi vam ne bilo treba, samo na delavce bi gledali in dobro plačo bi imeli. Moja beseda nekaj velja pri gospodu oskrbniku, ki ima vse v rokah. Rekel mi je, da mu bode treba vratarja, kadar bo vse dodelano, pametnega, poštenega moža. Vi bi bili kakor nalašč za to. Dobra in lahka služba!"" „Kaj pa dal Stati kakor lipov bog bi že znal in zijala prodajati; toda jaz ti pravim, Nósan: Iz tega ne bo nič. Ti in tvoj oskrbnik iščita si drugega; Seljan ne bo nikoli pri fabriki služil." „„Zakaj pa ne?"" „Zato da ne! Vrag vzemi tisto vašo fabriko in vse, kar jih je kje! Še tega nam je bilo treba! Kaj nismo že dovolj siromaki?" „„Ravno zato, ker smo siromaki; tako pride denar v deželo. Ob sami kmetiji svet ne more prebiti; zato je naša dežela tako ubožna, ker nima obrtnije. Veseli bodimo, da se je našel mož, ki ima denar in voljo, pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužka. Obrtniki so dobrotniki deželi."" „Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri iz ljudstva: oni se rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka nasrkala in napila, pa se odvali. Jaz sem bil po svetu, videl sem, kako je v krajih, kjer je tista velika obrtnija, kjer so fabrike. Denar se res služi, ali čigav je ta denar? Gospod stanuje v gradu kakor cesar, vozi se s štirimi konji ali z osmimi, če se mu ljubi; kar je lepo, dobro in drago, vse mora biti njegovo, ravno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da ne poči od samega napuha. Delavec ni človek, on je živina, suženj; milostna gospoda ga zaničuje kakor psa. Jesti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji pesti ga ima gospod, ž njim dela, kar hoče. Ako se mlademu gospodiču zljubi zasesti njegov hrbet, mora uzdo vzeti v usta, hoditi po vseh štirih, trpeti, da ga bije z bičem okoli ušes. Gorje mu, ako bi ga prevrnil, četudi ne rad; pri tej priči se mora pobrati z ženo in otroci. Njegovo dekle, če je čedno —— drugo zamolčim, grdo nečem govoriti; ali jeza me grabi, če pomišljam, kako se godi. Pojdi mi s tisto svojo obrtnijo, jaz jo poznam. To imenujejo bogato deželo, če jih je petero, desetero, ki so siti, belega kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drugo je pa berač! Kmet bodi kmet, dela naj in varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj gospod. Vsakega lahko zapodi z motiko, z vilami, kdor se hoče šopiriti in razgrajati po njegovem. Svoje hiše naj se drži, naj se ne klati po krčmah, pijančuje naj ne in kvartopiri; žena in dekleta naj se ne oblačijo kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo nekatera več na sebi, nego je vredna vsa domačija. Pridnosti in varčnosti nam je treba, ne obrtnije! Tako, zdaj sem ti povedal, kar ti gre. Z Bogom!" Nósan je sprevidel, da se s tem starokopitnim drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej: „Vi govorite po svoji drvarski pameti; neumen sem jaz, da sem začel z vami take pogovore; brez zamere!" Seljan mu založi za odhod še to: „Ti pa zameri ali ne zameri; še to ti rečem, in kar boš slišal, lahko poveš vsakemu: Ko bi se smelo, jaz sam bi šel po noči, pa bi s tole sekiro razbrskal vse, kar ste dozdaj zgradili in sezidali!" == XI. == Preklinjanje Seljanovo ni škodilo novemu podjetju. Glavno poslopje, v katerem se bo delalo železo, hiše uradnikom in delavcem za stanovanje in druge potrebne stavbe: vse je bilo dodelano. Določen in napovedan je bil že dan, ko se fabrika odpre z veliko slovesnostjo; dolgo naj ostane ljudem v spominu imenitni dan, s katerim napoči nova doba temu okraju, morebiti vsi deželi. Ali to slovesnost je hotel oskrbnik, gospod Klinger, kateremu je bilo vse podložno, združiti z neko drugo, ki je njega osebno zadevala. Gospod Klinger je bil še mlad mož, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severno-nemška moška lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to se mora reči, prav lepo pristojala. Ker je imel poleg tega lepo službo, ni čudo, da je nosil glavo po koncu, sicer pa je bil dobra duša. Glavno pa je to, da je bil samec; zaradi te lastnosti ga je gospa davkarica posebno čislala; to je bil snubač, kakor gospod Valentin, ali pa morebiti še boljši, ker pri njem je bilo vse gotovo; Valentin in Klinger sta se ji zdela kakor cvet in sad; oba sta lepa, ali pameten človek raje poseže po sadu. Toda, ker je imela dve hčeri, še voliti in izbirati ni bilo treba, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna mati ni prezirala in zanemarjala zlatega ptiča; pridno mu je stavila mreže in pasti, pogosto ga je vabila, dobro ga je gostila z jedjo, pijačo in vsakotero ljubeznivostjo. Mladi mož se je prav dobro imel v njeni hiši; prijazno in veselo se je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki sta v njegovi druščini razkladali in razgrinjali vso svojo ljubeznjivost. Zlasti Olga se je bila prijela in polastila lepega gospoda, kakor da bi ne bilo na svetu nikakega Valentina; mislila si je pač: boljše drži ga nego lovi ga! Ubogi Valentin! Samo to je davkarico malo skrbelo, da ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžan ostati. Vselej, kadar je bil v njeni hiši, vedel je potem tako naravnati, da so se kam skupaj peljali, on in vsa davkarjeva družina ob njegovih troških, s hvaležnostjo torej ga ni mogla privezati; vendar zaupala je v svojo in svojih hčera ljubeznivost. Ali bistroumna ženica se je motila. Klinger si je bil že izbral svojo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Ženitovanje se je imelo obhajati ob enem, ko se bo tovarna slovesno odprla. Sódnik je imel res srečo; kakor v sanjah se mu je izpolnila vsaka želja. Starejša hči ga je že nekoliko skrbela, kako ji dobiti primernega ženina? Za kmeta se mu je zdela Ana pregosposka, prešibka je bila in preomikana; tudi ga ni bilo po vsi okolici dovolj premožnega, da bi se jo upal snubiti; cesarskega uradnika ni čislal na to stran. V ti zadregi mu je prišel Klinger kakor nalašč; boljšega zeta si ni mogel želeti, in kako bi ga ona ne bila vesela? Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. Vendar govoril ni o tem ne z njo, ne z materjo; iznenaditi je hotel obe z veselo novico! Ali zdaj je bilo čas govoriti; malo dni je bilo še do odločenega časa in treba je mnogo priprav za ženitovanje. Najprej mu je bilo govoriti z gospodinjo; potrebno sicer ni bilo, ali spodobno. Po kosilu čaka nekaj časa, da odide Ana; ker pa le ni hotela, migne ji z roko, da naj se umakne. Ko sta bila sama, potegne še enkrat krepko iz kozarca, obriše si usta, potem začne: „Veš kaj novega?" „Kaj?" „Torej nič ne veš?" „Kaj bi nič vedela? Jaz imam doma dovolj skrbi in opravka, malo se menim za to, kar se godi zunaj hiše."" Sodnik je bil danes dobre volje; kako bi ne bil? Noben človek menda ni tako odljuden, da bi ga ne veselilo komu kaj veselega povedati; zato je Sódnik nalašč prezal svojo ženo, da bi razdražil zato njeno radovednost; odgovori ji torej: „Zunaj hiše! Kdo pa se meni o tem, kaj se godi zunaj hiš? Tu pri nas bo nekaj novega in tebi se nič ne sanja? — Ženitovanje bo!" „„Ženitovanje?"" „Čez štirinajst dni." „„Pri nas?"" „Pri nas, pri Sódnikovih." „„In kdo se bo ženil?"" „Nič ženil, možitev bo, Ana ima snubača!" Žena ga debelo pogleda. Čez nekaj časa vpraša: „In kdo je ta snubač?" „„Ali se ti nič ne dozdeva? Ugeni!"" Ženi je bilo pač ime na jeziku, ali ni se ga upala izgovoriti; poznala je svojega moža; malo nevoljno mu torej reče: „Kaj bom ugibala, povej mi raje!" Sódnik še enkrat potegne, potem reče tehtno: „Klinger. —— Kaj me tako debelo gledaš? Jeli, da se nisi nadejala takega ženina!" Liza ni vedela, kaj naj bi si mislila, kaj naj bi dejala. Če je stvar prav premišljevala, morala si je reči, da Klinger res ni napačen ženin, vsaka deklica bi ga bila lahko vesela. Ako bi bilo njeni hčeri na prosto voljo dano, da naj si voli ženina, sama bi ji ne mogla svetovati boljšega. Sódniku je to molčanje že malo predolgo trpelo. „Nu, kaj ždiš in tuhtaš, ali ti morebiti ni po volji, kaj?" „„Meni že, ali kaj poreče Ana?"" „Kaj poreče? Vesela ga bo!" „„Ali si že govoril z njo?"" „Kako si čudna! Kje pa smo in kdo smo? Toliko menda vendar še vem, kakor deklina, kaj je prav." „„Saj se še prav ne poznata."" „Kako hočeš, da naj se poznata; videla ga je dostikrat in govorila ž njim, četudi ne meni in tebi za hrbtom, kakor je navada." „Jaz nisem nikoli videla, ne slišala, da bi ga rada imela, da bi samo mislila nanj, in tega je vendar nekoliko potreba."" „Bedarije! Kako je pa bilo, ko sva se midva jemala? In moreš li reči, da ni bilo prav? Naša Ana je pametno dekle, hvaležna mi bo, da sem ji izbral takega moža. „„Ako bi bila pa morebiti že sama —"" Liza se ni upala dalje, tako grdo jo je bil mož pogledal. Čez nekaj časa začne Andrej zopet, kakor da bi ne bil nič slišal: „To mi že lahko verjameš, da jaz ne bom svoje hčere dajal ne vedi komu in na kaj; vse sem dobro premislil in preudaril. Klinger je dober in pameten mož; lepo službo ima, vse je v njegovih rokah; kar on pravi, to velja. Hišo ima kakor gradič, saj si jo videla, nobene ni take v trgu. Ana bo imela vsega dovolj, vozarila se bo kakor mestna gospa in delala bo samo, kar se ji bo ljubilo, za kratek čas; kako da bi ne bila zadovoljna? Lep, menim, da je naš zet tudi, ako je že tudi tega treba. Čez štirinajst dni, kakor sem rekel, bo poroka; skrbi torej, da bo vse gotovo in pripravljeno do tega časa. Ženitovanje mora biti, da se bodo ljudje zgledavali in še dolgo pomnili, kako je bilo, ko se je možila Sódnikova Ana!" Vinska posoda je bila prazna; Sódnik je hotel vstati in oditi, a prej še reče ženi, ki je zamišljena molče sedela: „Res, dekletu bo vendar treba povedati, hotel sem ji sam, pa zdaj se mi zdi bolje, da govoriš ti z njo; jaz nimam rad takih razgovorov, tudi ne utegnem; ženske to bolj znate, torej govori z njo, kakor veš in znaš." „„Kaj pa, da ne bo drugače!"" zdihne Liza, ki ni bila nič vesela te naloge; „„Bog daj, da se vse dobro izide!"" == XII. == Težavno opravilo je bil naložil Sódnik svoji ženi. Liza si je bila dobro v svesti, kako težko ji bo pregovoriti svojo hčer, da naj se vda radovoljno očetovi volji ter vzame Klingerja; ali tega se pa vendar nikakor ni nadejala, da bo vse njeno prizadevanje in prigovarjanje, vsa njena materina zgovornost čisto brez uspeha. Ana je bila do zdaj vedno tiha, krotka, poslušna deklica; ne oče ne mati ji nista imela kaj očitati; rada je storila vse, kar se ji je velelo; videlo se je, kakor da bi ne imela svoje volje; ali zdaj, ko je bilo treba, se je hipoma pokazala čisto drugačno. Mirno je poslušala, ko ji je mati lepo razlagala, kaka sreča jo je doletela, kako vesela bi bila vsaka deklica takega ženina, da bi si sama ne mogla želeti boljšega; kako lepo bo živela ž njim, da naj bode očetu hvaležna, ker ji je izbral takega moža; ali ko je bil njen govor končan, odgovori ji krepko in odločno: Ne, mati, jaz ne bom nikdar Klingerjeva! In ko jo mati čez nekaj časa vpraša, zakaj ne, ji odgovori mirno, a ravno tako krepko in odločno: Zato, ker ga nimam rada. Kjer ni ljubezni v zakonu, tam ni sreče. Kaj naj bi ji bila mati dejala na to? Molčala je, a v njenih prsih se ji je nekaj oglašalo, da hči prav govori. Spominjala se je svojih dekliških let. Tudi ona je imela nekdaj svoje mlade, zlate sanje, —— katero dekle bi jih ne imelo? — Tudi nji je srce hrepenelo po neki sladki sreči, ko bo živela, četudi pod nizko, slamnato streho, z možem, katerega ona ljubi in on ljubi njo; z njim bi rada prenašala vse težave življenja. Prišel je mladi, bogati Sódnik, snubil jo je, dasi ni imela ničesar razen pridnih rok. Kdo jo ni takrat blagroval, katero dekle ni zavidalo njene sreče? In ko je bila na Sódnikovem domu, česa je pogrešala? Ali ni bila srečna notri do zadnjega časa, ko se ji je bilo začelo oblačiti nebo, a zdaj je zopet jasno? Če ni ona srečna, kdo je pač srečen? Tako je vsaj sodil svet, in morebiti bi bila tudi ona sama sodila tako, ako bi bila utegnila premišljevati svoje stanje. Ali čudno, ravno sedaj, ko je videla svoje ljubo dete v odločilnem trenutku, ko ji je sama prigovarjala, naj se za vse svoje žive dni zaveže z možem, katerega pozna samo po videzu, katerega, sama pravi, da nima rada; sedaj se ji je videlo, kakor da bi ji blisk razsvetlil njeno preteklo življenje, in to življenje, dasi na videz sijajno, vendar ni bilo srečno. Razoroženo se je čutila, siliti ni hotela svoje hčere, še prigovarjala ji ni več, prevelika se ji je zdela odgovornost. Vedela ni kaj odgovoriti svoji hčeri, ko ji je rekla: „Mati, jaz sem slišala, tudi vera nas tako uči, da se morata mož in žena rada imeti; ali me ima on rad, ne vem; to pa vem, da ga jaz nimam rada; nikoli bi ga ne mogla rada imeti; zato ne bom nikdar njegova." Samo da bi kaj govorila, jo vpraša mati: „Kako pa to, da bi ga ne mogla rada imeti; zakaj ti je tako zopern?" „„Nič zopern, mati; meni se vidi, kakor vsi drugi možje."" „Kakor vsi drugi možje?" prime jo mati, ki je pač vedela za njenega srca skrivnost, dasi ni bilo o nji nikoli govora med materjo in hčerjo. Ana zardi, a kmalu se osrči ter reče krepko: „Mati, jaz vam ničesar ne tajim; ko bi me bili kedaj vprašali, pa bi vam bila povedala; ker me pa niste, sem molčala. Zdaj vam pa naravnost povem! Z Brezarjevim Antonom se imava rada; če se bom kedaj možila, njega ali pa nobenega!" „„O saj sem vedela, ali oče v to nikdar ne privoli, iz glave si izbij to nesrečno misel; ti ne poznaš očeta!"" „Kaj bi jih ne poznala, saj vem, kako je bilo z bratom! Ako me bodo silili, da naj vzamem Klingerja, porečem jim odkritosrčno, kakor je res, da bi bila nesrečna ž njim; v mojo nesrečo me pa vendar ne bodo silili; tako jaz mislim. Ako bi me pa hoteli, saj me ne morejo; kaj mi hočejo, če jim grem po svetu, ne vedi kam, kakor je šel ubogi Matija? To vam pravim, mati, in to rečem tudi očetu, ako treba." „„Ali ko bi te tudi res ne silil, da vzameš moža, katerega ti je on izbral, Antonova ne boš nikdar z njegovim privoljenjem, to si dobro zapomni."" „Če ne, pa naj bo, kakor je božja volja in očetova; če mi ni on prisojen, ostanem, kakor sem, vse svoje žive dni; kje pa je pisano, da moram biti srečna?" Težko je bilo materi na to kaj odgovoriti; videla je, da bi ji bilo zastonj vse prigovarjanje, zato je molčala. Sklenila je na tihem, govoriti zopet z Andrejem, naj ne sili v nesrečo svojega otroka. Ana je pridobila iz pogovora z materjo vsaj to tolažbo, da v boju z očetom, ki jo čaka, vsaj mati ne bo proti nji, morebiti jo bo imela celo na svoji strani; Motil bi se, kdor bi morebiti menil, da je bila Ana po tem pogovoru vsa žalostna in pobita, da je sama sedevala in na tihem pretakala bridke solze. Vse popoldne po tem je mirno opravljala zdaj sama, zdaj z materjo svoja navadna opravila. Mirno vest je imela, nekako lahko ji je bilo pri srcu, da je razodela materi skrivnost, ki jo je do zdaj vendar nekoliko težila. Z obraza ji ni bilo brati, kaj se je godilo malo prej in kaj jo v kratkem še čaka. Zvečer je šla po svoji navadi na vrt; tam na koncu vrta je imela svojo gredico z navadnimi cveticami, kakršne si goji skoraj vsako kmečko dekle, da si ima kaj v nedrije vtekniti, ko gre v nedeljo k maši. Skozi mala vratca v zidu okoli Sódnikovega vrta gre zajemat vode iz potoka, ki je tekel ob zidu, da bi prilivala cveticam. Ko stopi skozi vratica, zagleda blizu sebe Antona, ki je šel s polja z motiko na rami. Morebiti je vedel, da ni Sódnika doma, in krenil nalašč zdaj na to stran, kamor je pač vedel, da hodi o tem času Ana vode zajemat. Več časa se nista bila že videla. Ana, boječa po navadi, bila je danes nekako čudno pogumna. Ko ga zagleda, gre mu sama nekoliko korakov naproti; videlo se je iz vsega njenega vedenja, da je vesela njegovega prihoda, ker mu ima nekaj posebnega, imenitnega povedati. Anton je še nikoli prej ni videl, da bi bila tako pogumna, da bi se tako nikogar ne bala. Ko bi bil zdaj pristopil tudi njen oče, Ana bi ne bila pobegnila. Naravnost mu pove, kaj se vrši, kaj oče z njo namerava, kaka nevarnost preti obema. Vse to mu je pravila tako živo, tako hitro, da je pobijala beseda besedo. Mladi Brezar je stal kakor odrevenel, preveč nanagloma mu je bilo vse prišlo, komaj je prav razumel, kar je slišal. Čez nekaj časa še le se zave ter ji reče žalostno: „O kaj pa zdaj, kaj pa zdaj?" Deklica mu možato odgovori: „Zdaj ni, da bi se zdihovalo, delati je treba!" „„Ali kako, Ana, kako? Če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?"" „Jaz!" „„Ti se boš torej branila? O bojim se, da ne bo vse zastonj!"" „Bodi mož, Anton, ne obupaj! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klingerjeva!" „„In če te bodo vendar silili?"" „Kako me bodo silili, če me ne bo?" „„Ti misliš, Ana ——?"" „Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegnem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, predno se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje, ne vem: samo to vem in to ti pravim: Ti me boš imel ali pa nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!" Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na vrt. Nasprotna čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako rada, da se sme zanašati na njeno zvestobo. Ljubil jo je, ali malo upanja je imel, da bi bila kedaj njegova; zdaj mu je upanje raslo, ko je spoznal, česar prej ni imel prilike videti, da je Ana tako junaška, tako krepkovoljno dekle; sramoval se je skoraj svoje nemoške slabosti in malosrčnosti. Veliko zaupanje je imel v njo in njeno mater. Dasi je bil torej zvedel tako žalostno novico, šel je vendar precej potolažen domov. == XIII. == Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnjivo lesketanje in veličastvo včasi predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko siplje vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika — komu se ni, pravimo, o takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: Če se nepoštenosti godi tako dobro, kaj bi se potem ti trudil in ubijal, da smeš pobirati drobtine, ki padajo z njene mize? Pameten bodi, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so Časi, videli smo jih sami, ko je ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil „otrokom tega sveta". Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikansko poslopje, zgrudilo se je torej, predno je bilo še prav dodelano. Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in za oskrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, kakor se je govorilo; kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki glavi nedoumno, zato so si ali ljudje sami izmislili na njeno mesto drugega lastnika, ali se jim je pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj železne rude so bili res našli, ali pri natančni poskušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Seljan že prej prorokoval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani z vrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali polne plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo samo še na up in na menice. Sódniku je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. Še je bilo morebiti čas odstopiti z malim dobičkom, morebiti celo z malo izgubo; ali človek v njegovem stanju nima treznega razuma. Strast ga je bila omamila, igral je na vse ali pa nič: bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bilo prepozno: naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, geniti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler je mogel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor Koren? Ta je bil pametnejši, za časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sódniku ni bilo rešitve! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo zdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo še ostalo ljudi, hodili so pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje. Žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom; otožno so cvele po gredicah plemenite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se radovalo njihove lepote. Kje je bila zdaj prevzetnost in preširnost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, predno se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zapečatili. Ni ga bilo kmeta, da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno gledajo vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. „Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!" „„Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali jih oprtiv odneso ali kali?"" „Škoda, da jih niso naredili na škripce, da bi jih zdaj premeknili in postavili, kamor treba." „„Po ceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak berač bo imel zdaj svojo kakor polž."" „Jaz bi si sam izbral eno, pa pustil svojo raztrgano lesenjačo." „„Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!"" „Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skleda prazna? Kje so pa naše njive, voziti bi se morali na polje kakor gospoda." „„Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?"" „Pretrdo je, da bi pota nasipali ž njim." Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bode zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je bil plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sódnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Nósanom; zastonj vse, kar je poskusil. Čim bolj si je prizadeval, da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, jemal je na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo, vsa njegova imovina je bila zastavljena, skoraj nič več ni bilo njegovega. Žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. Če je vse dobro premislil in preudaril, izprevidel je, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral morebiti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sódnik! Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, še krila ji ne bo treba privzdigniti; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni že od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač z doma. Vse kaže, da je tu, če ne bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen: po travi se pase mnogobrojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti, ko je še gospo daril stari Brezar, je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zapravljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. Sódniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. Ta se je potem nekje v bližnji vasi priženil. Anton se je srčno poprijel težke naloge. S konca je gospodaril in kmetoval samo z materjo; čez nekaj časa je vzel deklo stari materi v pomoč, pozneje še hlapca. Jabolko, pravijo, ne pade daleč od debla. Pri Antonu Brezarju se ta pregovor ni uresničil; on ni bil svojemu očetu nikakor podoben. Slabi vzgledi zapeljujejo, a včasi, ravno narobe, človeka svare, od slabega odvračajo, v dobrem potrjujejo. Tako je bilo pri Antonu. Kam se pride z nemarnostjo in zapravljivostjo, to je videl pri svojem očetu. Ako se je hotel izkopati iz siromaštva, mu je bilo treba čisto drugače začeti. In to je Anton tudi storil. V krčmi ga ni bilo videti, razen kadar je bil na potu po kakem opravku, ali o kaki posebni priliki, da si je privoščil kozarec vina; še kaditi se ni bil navadil. Ponočeval in vasoval ni z moško mladino, zato je bil lahko zjutraj zgodaj na delu. S časom se je bil hlev napolnil, ker telet ni prodajal, slednjič si je celo kupil konje. Ljudje so govorili: Brezarjev ta ti ima srečo, kar počne, vse se mu dobro obnese; mi pa bodimo pravični in recimo, da ni imel nesreče, z nesrečo seveda se človek zastonj bori. V dveh letih je bil brat izplačan; še leto dni, in na hiši ni bilo več dolga. To je res, da s samim kmetovanjem Anton tega ni dosegel; mala kmetija redi pridnega človeka, ali gotovine mu malo nese; in gotovine je bilo treba Antonu za dolgove, katere je bil prevzel po očetu. Gledati je bilo torej treba, da bi se kako drugače pridobival denar. Napravil si je najprej pepelarnico, daleč okrog ni bilo nobene. Preskrbel si je človeka, ki je znal dobro kuhati, sam pa je pepel okoli pobiral; poleg tega pa ni zanemarjal kmetije; odpadki iz pepelarnice so bili dober gnoj njivam in polju, pri njem se ni nič zametalo, najmanjša stvar se je po svoje v prid obračala; to je eno izmed najimenitnejših pravil vsakega gospodarstva, zlasti kmečkega. Njive, polja je zboljševal, kjer je mogel, kakor je kje videl ali bral, da se dela. Vsaka ped zemlje, vsaka pest prsti mu je bila takorekoč sveta. Nič ni bilo neobdelanega, nerodovitnega; kjer ni hotelo rasti nič prida, je zasadil češpljevo ali kako drugo drevesce; kakor gospodar sam, tako je moralo biti vse pridno, kar je bilo njegovega. Poleg tega je kupčeval z lesom, suhim sadjem, skratka: služil si je denarja, kjer je mogel. Ne pozabimo omeniti, kako lepo je ravnal s svojo staro materjo. Zenica je imela na stare dni lepo življenje pri svojem sinu. Delati je smela samo kaj lahkega, bolj za kratek čas, pri hiši; časa je imela zdaj dovolj moliti in v cerkev hoditi. Bogata gospa ne more skoraj prijetnejše živeti, vsaj nji se je tako zdelo. Ni torej čudo, da je ženica svojega Antona spoštovala in ga rada imela nad vse na svetu. Prepričana je bila v svoji pobožnosti, da se nad njim očitno izpolnjuje, kar dobrim otrokom obeta četrta božja zapoved. Pri svojih sosedih —— to moramo reči njim na sramoto —— Anton ni bil posebno priljubljen, ne pri mladeničih, ne pri možeh. Zahajal ni ne med ene, ne med druge. Zlasti slabi gospodarji so ga mrzili, vse njegovo življenje in delovanje jim je bilo glasno očitanje; poleg tega so ga jim žene rade stavile v vzgled, in kaj takega nima noben mož rad, bodi si kmet ali gospod. Sódniku se sicer ni tako godilo, njemu žena sploh ni dajala lepih naukov, vendar ga je on posebno sovražil in na videz zaničeval; ime Brezar je vedno izgovarjal, tako nekako zaničljivo, kakor da bi bilo ime kakega berača — česar je bil pač stari Brezar sam nekoliko kriv. Sódnik in Brezar, to je bilo pravo nasprotje, katero pa ni bilo Brezarju na sramoto. == XIV. == Nemoško se je zdelo Sódniku, da bi svoji ženi razodeval svoje gospodarske razmere; sam zase je gospodaril v sreči in nesreči, sam je bil za vse odgovoren, za izgubo in dobiček. Vendar Lizi ni bilo težko ugeniti in razvideti, v kakem stanju je sedaj Sódnikova hiša. To ji je bilo jasno, da zdaj ni več upati pomoči, ko se je bila prva izkazala za tako pogubno; prvi strup bolnemu telesu je bila ta pomoč, ne zdravilo. Vendar ženska ne obupa tako hitro; na vse strani je uboga žena ukrepala in ugibala, kako bi bilo moči se izkopati vsaj iz najhujše stiske in zadrege. Ko je tako premišljevala ponoči, zasveti se ji v glavi misel, katera, ako se ji posreči, obeta vsaj nekoliko pomoči, če že ne rešitve iz nesreče. Ali kaj poreče tej misli Andrej? Poskusiti je treba. Takoj, ko je bil dan, gre k svojemu možu. Neprijazno jo sprejme, kakor po navadi; osorno jo zavrne, ko je izpregovorila prve besede, da ve, kako je s Sódnikovo hišo: „Ne vtikaj se v stvari, ki jih ne umeš, ki ti niso nič mar. Ko bi bilo še kaj pomoči, ti si zadnja, pri kateri bi je iskal." Vse to je ne ostraši, mirno, a odločno mu odgovori: „Svetovati se bo vendar smelo; poslušaj, kaj mislim, potem stori, kakor te je volja, saj te nihče ne sili. " „„Zdaj sem pa res radoveden; nu, pokaži torej svojo modrost, ki te tako tišči!"" „Jaz vem za človeka, ki bi nam lahko pomagal, vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračiti po svetu; morebiti bo tudi hotel, samo prositi ga je treba, sam se ne bo ponujal." „„Kdo je ta človek?"" „Brezarjev Anton." Sódnik se zgane pri tem imenu, kakor da bi ga bilo kaj pičilo. Srepo pogleda svojo ženo izpod košatih obrvi: „To je tisti, ki postopa za našo Ano! Sam zlodej ti je vdihnil to misel. Svojo hčer hočeš prodajati? Prej bi je ne bil nikoli dobil, ko smo bili še na trdnem, zdaj pa še manj, dokler bo tale gibal; to si zapomni!" „„Pri tebi je tudi precej ogenj v strehi. Kako prodajanje je neki to? Rad jo ima, kaj je tu napačnega, in ona ga ima rada; če ne veš, pa ti jaz povem, s teboj seveda se ne upa govoriti, ti si kakor vihar, lastni otroci se te boje. Povem ti torej, ker že o tem govoriva, nikoli je ne prisiliš, da bi vzela katerega drugega. In jaz ti pravim: pametna je, boljšega moža bi si ne mogla izvoliti. O da bi jaz le še ta dan doživela!"" „Ha, ha! Ti pa že poznaš človeka; kaj meniš, da mu je bilo za dekleta? Petice, petice! Boš že videla, kako bo zdaj; poznal je ne bo več." „„Jaz pa sem prepričana, da Brezar ni tak."" „Tak ali tak, tisto, kar praviš, ne bo nič! Da bi jaz šel k njemu in ga prosil! Ljubi Anton, glej, slabo se mi godi; pozabi, kar je bilo prej med nama; zaničeval sem te, imenoval sem te berača; rekel sem ti, da ti kosti zdrobim, ako te najdem še kedaj, da govoriš z mojo hčerjo. To je bilo takrat, ko se mi je še dobro godilo, ko je bila še Sódnikova hiša prva v trgu. Zdaj govorim drugače; zdaj sem berač, z doma me spode, če mi ti ne pomagaš. Bodi usmiljen, Anton; vzemi mojo hčer, stori z njo, kar hočeš, samo daj mi toliko in toliko! —— Ne, žena, tako se Sódnikov Andrej ne bo ponižal pred Brezarjem, svoje hčere mu ne bo prodajal, raje na cesto kamenje klepat." „„Če že nočeš iti sam, kar bi se spodobilo, pusti vsaj, naj grem jaz k njemu, mene ni sram se ponižati, saj se za svoje otroke, ne zase."" „Pojdi, kamor hočeš, iz hiše ti ne branim, ali nazaj se mi potem ne prikaži!"" Liza je videla, da bi vse njeno prigovarjanje pri trdovratnem možu nič ne zaleglo. Brez odgovora odide. Več dni po tem nista več skupaj govorila. Sódnik je bil tak, da se mu ni nihče upal blizu; celo Nósan se ga je bal in to po pravici. Sódnik je bil, kakor se je kazalo, spoznal, da mu je bil ta človek hudoben duh, da mu je bilo v pogubo vse, kar mu je on svetoval. Po cele dni ni z nikomer izpregovoril besede; tudi hodil ni nikamor. Doma v svoji sobi je tičal, ali se je pa po vrtu izprehajal in sam s seboj govoril. Krepkega moža so bile vidno popustile vse moči; mirno je čakal, kaj pride nad njegovo hišo. Tako je bilo minilo nekoliko dni. Neko popoldne, ko je zopet sam pohajal po vrtu, mu pride žena naproti ter ga nagovori: „Prepovedal si mi, da ne smem k Brezarju. Pokorna sem ti bila, dasi mi je bilo težko. Brez tvoje volje nočem ničesar početi. Veš, kaj se je zgodilo? Brezar sam me je nagovoril; na polju me je videl, pristopil je k meni in mi dejal, da bi bil že zdavnaj rad prišel v hišo, ko bi se tebe ne bal, ker ve, da ga tako sovražiš. Krivo si ga sodil; Anton je tak, kakršnega sem si jaz vedno mislila; in še več. Kdo bi si bil mislil kaj takega? Ne samo, da ima Ano rad kakor prej, da jo prosi za ženo, to sem vedela; ali rekel mi je, da je vse natanko pregledal in preudaril, kako je naše stanje. Ko bi ti hotel, pravi, izročiti in prepustiti mu vse, kakor je, poskusil bi rešiti nam, kar je moči, vsega seveda bi ne mogel. Tebi bi ne bilo treba za nič skrbeti, samo da mu daš privoljenje in pooblastilo, in da slednjič potrdiš vse njegove naredbe. Kaj praviš, Andrej? To ni nič sramotnega za nas, po moji misli. Če hočeš, in zakaj bi ne, samo reci, kedaj naj pride k tebi, da se pogovorita; ali pa če še tega nočeš, sporoči mu po meni, da privoliš, drugega ni treba. Govori, Andrej!" Mož ji za odgovor nevoljno odmigne z roko, potem se obrne v stran in jo pusti samo na mestu. Bilo je nekaj dni po tem, ko priteče in prisopiha Zalka k svoji materi: „Mati, mati! Naš Tine je tukaj!" „„Kaj sanjaš!"" zavrne jo mati. „Res, res, mati! Videla sem ga in govorila sem ž njim. V brezju sem bila z Drejčkom; hotela sva iti k pastirju, ki tam pase. Drejče je nekaj iskal v grmovju, jaz sem šla pa sama naprej. Kar zagledam nekoga, ki je na parobku sedel; strah me je bilo, nazaj sem se obrnila. Kar me pokliče: Zalka, Zalka! Zdaj sem videla, da je naš Tine; po glasu sem ga spoznala. Hitro grem k njemu. O ko bi ga videli, mati, kakšen je! Ves drugačen je! Ves suh je in bled kakor zid, pa ves raztrgan, pa tako čudno gleda, mati! Ali si bolan, Tine, vprašam ga, ker si tako čuden? Nisem bolan ne, pravi, ali so oče in mati doma? Mati so doma, odgovorim mu, očeta nisem videla, ne vem, če so doma ali so kam šli. Nato mi pravi: Pojdi domov, Zalka, in mi prinesi kos kruha, ali kar dobiš, lačen sem; pa nikomur ne pravi, da si me videla. Zakaj pa ne greš domov? vprašam ga nato. Saj vidiš, kakšen sem, pravi, v mraku že pojdem, zdaj me je sram. Le hitro pojdi pa molči, tukaj te bom čakal. Na to sem tekla, kar sem mogla. O ko bi ga vi videli, mati, v srce bi se vam smilil! Jaz nisem mogla, da bi vam ne povedala." V srce je mater zabolelo, ko je slišala to žalostno novico iz nedolžnih otročjih ust: nji je bilo mahoma vse jasno. Urno se napoti s hčerko k njemu. Meč ji je presunil srce, ko je zagledala svojega sina; takega si vendar ni mislila. To je bil njen sin, ki je šel, še ni minilo leto, tako čvrst, tako cvetoč, tako ponosen od nje! Valentin se ni upal oči povzdigniti v mater, ki ga je gledala s solznimi očmi, kakor gleda samo mati svojega ljubega, nesrečnega sina. Več časa nista izpregovorila besede ne on, ne ona. Slednjič mu reče mati: „Vstani in pojdi z menoj, nesrečno dete!" „„Pustite me tukaj, mati, da se zmrači,"" odgovori ji Valentin. Mati je izprevidela, da je to res najbolje. Poda mu torej nekaj jedi, ki jo je bila prinesla s seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi delila beraču vbogajme. Morebiti je čutil tudi on kaj takega; težko mu je bilo iztegniti roko po jedi, in dasi je bil silno lačen, ni mu bilo mogoče pokusiti je, dokler ni mati odšla. Ko je bila že tema nastala, plazil se je kakor tat proti očetovi hiši. Bil je tako srečen, da ga nihče ni videl; tudi izmed domačih ljudi ga nihče ni zapazil, ko se je zmuznil skozi vrata na dvorišče in odtod splezal na svisli v seno. Zastonj ga je mati čakala z večerjo. Ko ga le ni bilo, začelo se ji je dozdevati, kaj je. Išče ga torej povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnil biti skrit; napol glasno ga kliče po imenu in slednjič se ji res oglasi. Tako išče starka s črvičem v kljunu svojega mladiča, ki se je zbegan skril jastrebu v grmovju. Valentin je dobro živel na Dunaju; z denarjem, katerega mu je pošiljal oče, dokler ga je imel sam dovolj, bi bili lahko drugi trije, štirje dobro živeli. Prijateljev je imel dovolj, da so mu pomagali zapravljati. Potem ko je denar od doma prihajal bolj in bolj poredkoma, je začel delati dolgove, na upanje jesti in piti, kar mu nekaj časa ni bilo težko; saj se je vedelo, da je bogatega očeta sin. Ko mu je slednjič začel oče pošiljati dobrih naukov namesto denarja, se je obrnil s svojimi prošnjami do matere. Ona mu je pošiljala, dokler je kaj imela. Ko že ni mogla več, pisala mu je in razložila vse, kako je zdaj doma. Nato so izostala tudi njegova pisma. Oče in mati sta mislila, da si je preskrbel kje kakega zaslužka. Valentin ga je bil res začel iskati, ko mu je bila že voda do grla; ali tako zanemarjenemu človeku, kakor je bil zdaj Valentin, nihče prav ne upa, da bi mu dal kako službo v hiši, ali da bi mu izročil svojega sina v pouk. Prijatelji in rojaki so mu res pomagali, dokler so mogli, ali ker so bili skoraj vsi sami siromaki, je bila njih podpora tudi skoraj pri kraju. Ker ni imel več za stanovanje, prenočeval je zdaj pri tem, zdaj pri onem znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, bil je čisto brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se je klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo vendar reči njemu na čast, da ni storil v svoji najhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, še svojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, in to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo mogel. Slednjič ga primejo za potepuha; ker se ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ga, kakor se pošiljajo taki ljudje, v domovino. In tako je ležal nekdaj bogatega Sódnika sin v senu, kakor berač, na domu svojega očeta, katerega nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je blagroval hlapca, ki je hodil brezskrbno zvižgaje po dvorišču. Mati je imela težko nalogo, povedati svojemu možu, da je sin doma. To je storila že takoj drugi dan popoldne; kar mora biti, bolje da je prej. Andrej ni zinil besede, ko je slišal to žalostno novico. Ali ko mu nekoliko potem pripelje sina, obrne se mož na stran; zdaj še le je spoznal vso velikost svoje nesreče. == XV. == Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezčutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sódnik mirno čakal dneva, ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegovega blagostanja. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubezen do njegove hčere, ali usmiljenje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj, ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sódnik tako prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Tiho in žalostno je bilo sedaj vse pri Sódnikovih; nihče se skoraj ni upal na glas govoriti, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Brez hlapca in dekle so bili, družina je delala sama, kolikor je kdo mogel. Sódnik sam in Valentin sta opravljala potrebna hlapčevska dela. Posebno žalostno je bilo videti Andrejčka in Zalko; uboga otroka, prej tako živa in vesela, sta se plazila zdaj vsa pobita in poparjena po hiši, po dvorišču in po vrtu. Videla in čutila sta, da je zdaj vse izpremenjeno, a vedela nista, kako in zakaj. Andrej je svojega mlajšega sinka posebno rad imel; prej si ga je večkrat sede posadil na kolena ter se malo poigral ž njim; zdaj ga ni pogledal, še prav nepriljuden je bil ž njim, tako da je mater bolelo, ali rekla mu vendar ni ničesar. Zato se ga je Andrejček tudi ogibal. Vendar skrb mu ni dala pokoja. Ker mu ni hotela mati ničesar povedati, ojunači se neki dan ter gre naravnost k očetu, naj že bo kar hoče. Andrej je ravno nekaj pri kolih popravljal, ko stopi deček predenj ter ga nagovori: „Mati pravijo, da nič ne vedo; jaz pa vem, da vedo, samo povedati mi nočejo; zato vprašam vas, oče: Zakaj je zdaj vse tako čudno pri nas? Zakaj ste vi tako žalostni, oče?" „„Kaj to tebe skrbi?"" zavrne ga oče osorno. Ali deček se ne da oplašiti; pogumno vpraša dalje: „Ali je res, oče, kakor mi je dejal sosedov Francek, da nam bo vse prodano? Jelite, da ni res?" Na te besede zavihti Sódnik ves razkačen kladivo, ki ga je imel v roki, nad svojim sinom, rekoč: „Poberi se mi izpred oči, spaka, če ne ———!" Tako srditega Andrejček še nikdar ni videl svojega očeta; prestrašen odskoči nekoliko v stran, da bi ga ne zadela srdita očeta roka; potem obstoji, nič ne reče, a tako žalostno, tako milo pogleda svojega očeta, da se temu srce stopi. Urno skoči k njemu, privzdigne ga od tal, stisne ga na prsi, poljubi mu čelo, potem ga izpusti na tla in naglo odide. Vse to se je tako hitro vršilo, da se je deček komaj prav zavedel, kaj se godi ž njim; a to je pa izprevidel, da je oče nesrečen, jako nesrečen! Neko popoldne proti večeru je bil Andrej sam na vrtu; na klopi pod drevesom je sedel in premišljal svoj žalostni stan. Čudno se je pač njemu samemu zdelo, kako je to, da stvar še tako dolgo visi; zdaj še le mu je stopilo jasno pred oči vprašanje kakor nikdar poprej; Kaj bo z ženo in otroci? Nase ni mislil. Hudo mu je bilo pri srcu; zdaj je bil pripravljen storiti vse, kar bi mu bil kdo svetoval, da bi odvrnil skrajno nesrečo od svoje družine; že se je bil skoraj sprijaznil z mislijo, da bi stopil pred zaničevanega Brezarja ter ga prosil: Pomagaj, ako moreš! V tem trenutku je naravna ljubezen do družine premagovala prirojeno mu prevzetnost in trdovratnost —— v tem trenutku; a kdo bi bil porok, da se mož, ko vstane in nastopi svojo trnjevo pot, ne premisli in ne pade zopet nazaj v svojo sta o trdosrčnost in svojeglavnost. Te težavne poti mu ni bilo treba. Ko je tako zamišljen sedel, približa se mu nekdo kakor tat s tihimi koraki. Bil je Nósan. Ko ga Sódnik nejevoljno pogleda, zapazi, da je človek nekako izpremenjen. Zadnje dni je hodil silno zanemarjen, kakor človek, ki se mu slabo godi; zdaj je imel vso novo obleko in zadovoljnost mu je sijala z obraza. „Kaj iščeš tod?" ogovori ga Sódnik precej osorno. „Nič ne iščem," odgovori mu Nósan z nekako zamolklim glasom, kakor da bi ne imel prav dobre vesti. „Nekaj bi rad govoril s tabo, tebi na korist, ako boš pameten; ali tukaj ne gre; vstani, pojdiva v tvojo sobo; stvar ni, da bi jo vsak slišal." „„Kar je poštenega, lahko vsak človek sliši."" „Pameten bodi, Andrej, drugače ne morem govoriti s teboj." „„Jaz pa pravim, povej mi tukaj; kar imaš; če nočeš, pa pojdi, odkod si prišel; jaz te nisem klical."" Ko je Nósan videl, da moža ni premakniti z mesta, začne ogledavati kraj, ali ni nobenega človeka blizu. Ko se je prepričal, da sta sama, se obrne k Sódniku, rekoč: „Vidiš, da nisem napačen človek, Sódnik? Dobro se mi godi, kar lahko vidiš, vendar nisem pozabil svojih starih prijateljev; če imam jaz, naj imajo tudi drugi; posebno pa ti, četudi si včasi ravnal z mano malo neprijazno; ali to bodi vse pozabljeno." „„Kaj čeljustaš!"" seže mu Sódnik nevoljno v besedo; „„povej hitro in na kratko, kar hočeš; saj dobrega tako nič ne bo."" „Dobrega, dobrega, če boš pameten, Andrej!" Nato se ozre še enkrat plaho okoli, potem potegne nekaj iz nedrija ter pokaže Sódniku: „Ali poznaš še to podobo?" Sódnik debelo gleda; imel je pred očmi čisto nov stotak. „Odkod ti to?" vpraša ter ga ostro pogleda. „„Ta ni sam, še več ti jih lahko pokažem; taki smo zdaj mi, vidiš, Sódnik!"" „Vprašal sem te, odkod si to dobil." „„Le počasi, vse se ti pove, samo potrpljenja je treba."" „Kaj bi te vprašal, po pošteni poti nisi prišel do tega, to je gotovo." „„Po nepošteni tudi ne, samo pameten mora človek biti, kakor pravim; ukradeno ni, kakor si morebiti misliš, tudi s silo ni vzeto, ne z zvijačo. Kako bi bilo potem nepošteno pridobljeno!"" Sódniku se je začelo nekaj dozdevati; vendar rekel ni nič. Čakati je hotel, da se Nósan sam izpove. Ali to ni šlo tako hitro; Nósan naredi silno prebrisan obraz, pomežika s svojimi drobnimi mišjimi očmi ter začne: „Vidiš, Sódnik, trdi časi so dandanašnji; preveč nas je na svetu; boriti se moramo za svoj živež, kolikor nam ga je treba, da nam sapa ne uide, kakor se kateri more. Z rezanico v glavi se ne pride daleč; pameti je treba in prebrisanosti. Z velike ceste je treba včasi kreniti na bližnjico; po grmovju in trnju se je treba plaziti, četudi si človek malo razpraska roke ali obraz, da druge prehiti. Samo vedeti se mora za bližnjice. Zakaj pa ima človek pamet, da bi je ne rabil v svojo korist? Kdor si more zlahka služiti kruha, kaj bi se ubijal z veliko druhaljo kakor črna živina! Glej, jaz jih nekaj poznam, lahko bi ti jih imenoval, pa zdaj ti jih še nočem, ki so, ni še dolgo tega, sline požirali; zdaj žive kakor vrabec v prosu. Svoje raztrgane koče so podrli in sezidali so si hiše kakor gradove. Poglej, da ti enega imenujem, Borovščakovega Martina, kako si je hitro opomogel. Ljudje ugibljejo in ugibljejo, nihče nič pravega ne ve, on se jim pa smeje. Pameten je bil, drugega nič; sreča mu je roko molila, on jo je prijel za roko, in zdaj je na trdnem. Vidiš, Sódnik, ti bi lahko ravno tako, samo da bi hotel. Vidim, da že težko čakaš, ne bom te predolgo prezal, torej naravnost: Našel se je mlad človek, prebrisana glava, da malo takih; on je pravi dobrotnik vseh, ki so brez svoje krivice zagazili v siromaštvo. — Bil je že v sedmi latinski šoli, ali veselilo ga ni čepeti za prašnimi knjigami; popustil je šolske klopi in je šel k vojakom. Ali tudi tu ni našel miru, pregrdo tu ravnajo z ljudmi; molčati je treba in trpeti vsako krivico. Ko bi bil imel biti kaznovan zaradi neke nepremišljene, a resnične in pravične besede, je popustil vojaški stan in pobegnil; zdaj se potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu bili že na sledu, ali dobili ga niso in ga ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga vzame pod streho. Cesar ali kralj ne vem če plačuje tako kakor on vse, kar se mu da; bogastvo pušča povsod za sabo." „„To je,"" seže mu Sódnik, ki mu je to besedovanje že predolgo trpelo, v besedo; „„ta človek denar dela."" „Ne tako glasno, saj ni treba, da bi vsak slišal, kar govoriva, Tako je, kakor praviš, Sódnik; bankovce dela." „In kaj to meni pripoveduješ?" reče Sódnik ter vstane nemiren. „„Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudi? Ravno tebi to pripovedujem in upam, da mi boš še kdaj hvaležen, da sem prišel ravno k tebi."" „Kaj hočeš od mene?" „„Ne bodi kakor vihar, če hočeš, da se pogovoriva. Miren bodi in poslušaj, potem stori, kar se ti zdi."" „Meni se zdi, da sem te že predolgo poslušal." „„Kako? Saj ti nisem še povedal, pokaj sem prišel pravzaprav k tebi. Lahko si misliš, da tak človek ne more predolgo prebivati pod eno streho, ako noče, da ga zaslede. Zdaj se mora zopet preseliti in jaz sem ga pregovoril, da pride — k tebi."" „Zakaj ravno k meni?" reče Sódnik kakor prestrašen. Nato Nósan nekoliko časa molči, kakor da bi prav ne vedel, kaj bi rekel; ali se pa morebiti ni upal povedati vsega, kar je mislil, da bi Sódnika ne oplašil. Reče mu torej: „Zato, ker je ta kraj najbolj pripraven; pri Sódniku ga ne bo nihče iskal. Veš, tam v tvojem smrečju, tista koliba je kakor nalašč pripravljena za to. Tam ga naselimo, tja mu bomo nosili jedi in pijače in česar mu bo še treba. Ti samo molči in se delaj, kakor da bi nič ne vedel; za drugo bom že jaz skrbel." Zdaj je Sódnik molčal; na obrazu se mu je videlo, da se mu je vnel v prsih hud boj. Čez nekaj časa mu reče z resnim glasom: „Nósan, ali veš, kaj mi svetuješ? Star si, menim, dovolj; tebi ni treba praviti, da je to veliko hudodelstvo in ostro prepovedano." „„Ostro prepovedano je res, in to tudi mora biti; kaj bi bilo, ko bi vsak smel kaj takega? Ali je pa to tudi hudodelstvo, pregreha, krivica, to je drugo vprašanje. Ako greš v hudi vročini lačen in žejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi tisoč in tisoč lepih, zrelih grozdov; sline se ti cede, ako se ti niso že popolnoma posušile; žive duše ni videti blizu; prepovedano je res, ali če sežeš po grozdu, če ga odtrgaš in pozoblješ, da si dušo privežeš —— prepovedano je res, kakor pravim, ostro prepovedano; mož s puško v roki hodi po vinogradu —— vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega? Ali se bo možu, ki ima toliko grozdja, kaj poznalo? In tebi je vendar pomagano. Država, lepa reč, ali pa država tudi skrbi zate? Ali gane samo z mazincem, da bi ti pomagala? V državi ima vsak človek pravico, mirno, da ga nihče ne moti, umreti od glada! Koliko si storil ti zanjo, dokler si mogel! Koliko si ji plačal davkov! Kaj je ona storila zate? Ali bi ne bila njena dolžnost, pomagati ti zdaj, ko si oslabel; in če tega noče, kakor je dolžna, ali nimaš pravice, vzeti si sam, kar je takorekoč tvoje po božji in človeški pravici? Če si prisvojiš toliko, da si pomagaš zopet na noge, vprašam te, komu boš storil krivico? Ali bo to tvojega soseda bolelo? Vem, kaj mi hočeš na to odvrniti: Kaj bi pa bilo, ko bi vsak to storil? Prijatelj, da se to ne zgodi, zato je že skrbljeno, nič se ne boj. Vsak tega ne more; kdor pa more, ta je neumen, ako tega ne stori. To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na posodo od svojih državljanov, kadar je sila; kadar si opomoreš, kdo ti pa brani povrniti zopet sčasom, kar si vzel na posodo, ako bi te pekla vest. Bodi torej pameten, Sódnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj zadnjikrat."" Mirno je poslušal Sódnik te krive nauke; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkušnjavcu; vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vse, kar je slišal, zdelo tako ničevo, kakor je bilo v resnici. Ogibajoč se pravega vprašanja začne ga strašiti: „Ali si pa prav premislil, Nósan, kaj delaš, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne veš, da te imam zdaj v svoji pesti?" „„Sódnik izdajalec, ovaduh? Ne, dobro vem, kaj delam. Lahko bi ti bil dejal, da mi daj roko in besedo, da ostane med nama, kar ti bom povedal; pri tebi tega ni treba; predobro te poznam. Četudi se nam ne pridružiš, vem, da se nam tebe ni treba bati. Človek mora vedeti, s kom govori; mož ostane mož, naj se mu še tako hudo godi. Torej, Sódnik, nič pomiselka, odloči se, udari mi v roko, kakor mož možu, in tvoje stiske je konec."" „Ne, Nósan, tu ni treba nič pomiselka. Slabo se mi godi res, kaj bi tajil, saj tebi tako ne morem,.. ko bi hotel. Siromak sem, berač, a dozdaj še pošten. Če ne morem drugega, pošteno ime hočem zapustiti svojim otrokom, da se jim, ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti. Če mi ne veš drugega sveta, pusti me in hodi zbogom!" „„To je torej tvoja zadnja beseda?"" „Kakor sem rekel." „„Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sprejmo mojo ponudbo. Saj ni da bi moral ravno ti biti."" Vendar čez nekaj časa se premisli: „Ne, Sódnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi bil, ko bi šel drugam. Premisli se, bodi naš, ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračit pojdeš lahko z njo ti in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke, kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba, kakor tebi tvoja. Poskusi samo, videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili, hudiča klicali in mu svojo dušo zapisavali. Dandanašnji ni več taka navada. Hudič se zdaj ne da več priklicati, menda ima že toliko duš v peklu, da se za nobeno več ne zmeni. —— Tiho, nekdo prihaja! Premisli to stvar čez noč; jutri pridem zopet o tem času na to mesto. Bodi pameten, Sódnik. Srečno!" Nato izgine kakor senca. Sódnik je mirno obsedel na svojem mestu. Ni mu dejal, da naj pride, ne, da naj ne pride. == XVI. == Bilo je zvečer. Okoli velike mize pri Korenu je sedela kmečka druščina. Možje so se menili, kakor po navadi, o slabih časih, potoževali si svoje težave in nadloge in pili dobro Korenovo kapljico za tolažbo. Nazadnje se govorica obrne na posebne dogodbe med njimi. „Saj pravim," oglasi se suh možiček v kotu, „mačko vrzi kakor hočeš, vselej ti pade na noge. Tega Sódnika ni ugonobiti. Kdaj smo že mislili, da mu je vrat zadrgnilo, vendar še diha in prav krepko diha. Nas pa da le kaj dregne, pa že ležimo na tleh, da se ne ganemo več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko terno. Srečo ima ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoli zadela." „„ Ti in tvoja večna loterija!"" zavrne ga mož z zavihanimi rokavi ter krepko pljune pod mizo. „„Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovo hčer ima rad in petičen je tudi, zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njegov tast!"" „Ta je bosa!" oglasi se rjavolas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: „Ko bi imel Brezar toliko stotakov kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sódnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimo, ni toliko vredno. In ko bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje, da izgazi, potlej se še le vpraša, ali bi hotel Sódnik pomoči od Brezarja. Saj menda veš, kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sódnika, ako meniš, da bi se kedaj pred Brezarjem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da se je sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem, ali kje je. Bogati trgovec, pri katerem je bil v službi, vzel ga je za tovariša; edino hčer ima in Matija bo zet njegov." „„Tudi takisto ne bo, kakor ti praviš, Martin,"" seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modrovanje. „Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Mejačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!"" Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mu odgovoril, ali v tem trenutku se nekaj zgodi, kar je možu sapo zaprlo. Vrata se nanagloma odpro; prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana, ali pa od jeze ni mogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic in bolščečih oči. Vsa družba se je obrnila proti nji, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi. Čez nekaj časa odpre žena usta, in iz njih se vsuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odskočilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač natihoma govorila vsakemu izmed njih: kar se je njemu zgodilo, to lahko tudi tebe doleti, in ne čisto po krivem. Toda pustimo že neprijetni prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in poslušalcu, in obrnimo se drugam, v Sódnikovo hišo. Tu vidimo Sódnika v svoji sobi, v pogovoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo, Sódnik svojega sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si je bil opomogel, kar najprej mogoče, odpraviti ga z lepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep. „Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin," pravi mu prijazno, „da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar, ne dajal ti dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje tako biti, da ni tukaj tvoje pravo mesto, to pač čutiš sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor megla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si preskrbiš kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kedaj to, kar sem s teboj nameraval, tega upanja pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo. Če ti bo sila, saj veš, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi zbogom. Na, tu imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovarišije." Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu: „Vi ste bili vedno dobri z mano, oče, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbeti hočem naprej, da vam ne bodem delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!" Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva. Še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju Sódniku se je bil odvalil težek kamen od srca. == XVII. == Prijazni bralec ne bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim tržanom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane. Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega sodnika za starejšino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra kapljica Korenova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar že celo ni, da bi se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je potolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodbe, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo. „Gospoda!" izpregovori z uradno resnim glasom. „Nekako tihi smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor ste gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in potika po našem okraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega. Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je res tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in zadobiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi vjemo, ne drži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! Zdaj ga pa mi iščimo!" Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še predno je okrajni sodnik vse povedal, kar je hotel: „Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ko se ga človek z njo dotakne." „„Da bi ga le že skoraj imeli!"" reče zopet okrajni sodnik; „„potem bi me ne skrbelo dalje. Ali kako? Saj smo že steknili vsa kota; iskali smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite, gospoda?"" Nato se oglasi gospod pristav: „Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost." „„In tudi drugi možje,"" pristavi gospod priglednik. „„Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti ž njim in tudi obljubiti mu kaj seveda."" „Kdo je ta človek?" vpraša radovedno okrajni glavar. „„Neki Seljan, drvar, saj ga morda poznate, gospod!"" „Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče!" „„In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat ves zaljubljen in zamaknjen je vanjo."" „Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda?" Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana. Čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo: „Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi? Brez zamere!" „„Pojte sem enkrat pit, oče Seljan!"" ga pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. „„Saj smo stari znanci."" Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikdar zgodilo, zato ni precej vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav. „Vaši Jerici na zdravje!" prigovarja mu starejšina. „„Tisto pa tisto!"" zareži se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda zopet nazaj kozarec. „Sedite malo k nam, oče Seljan!" veli mu okrajni sodnik. „Tega pa že ne, tega," brani se pošteni drvar; „človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojakih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal, ,trebuh notri, prsi ven! in grdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne; brez zamere; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod." „„Vi ste pameten mož, oče Seljan,"" začne se mu dobrikati okrajni sodnik; „„in pošten mož, to nam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan."" „Jaz da bi pomagal c. kr. gosposki? Menda se norčujete, gospod, brez zamere." „„Ne, oče Seljan, prav za res govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko pomagate, ako hočete, kakor morebiti nihče drug tako."" „Zdaj sem pa res radoveden. Kaj takega, gospod?" „„Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku."" „Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje." „„Prav tistem potepuhu."" „Prebrisana glava, raca na vodi — brez zamere! Ta zna kaj, ta; zastonj ni bil v črni šoli. Bankovce pravijo da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesar sam ne vzame v svojo službo; on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj drugega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistre glave in tako umetalne roke." „„Oho! oče Seljan, to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, da je ta Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in veste torej, kako veliko hudodelstvo je to, če kdo pobegne od vojakov."" „Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako grdo se včasi z ubogim človekom pri vojakih ravna. Hladne krvi je treba, da se vse molče potrpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti." „„Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan!"" „Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal pri vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same preširnosti." „„Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj potepa po naših krajih."" „Govori se to in to, a vsega pameten Človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepati, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo da je." „„Jaz vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit."" „To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete." „„Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti."" „Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel." Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mogel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel ni, kaj naj bi mislil, da je mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo: „Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan." „„Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?"" „Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled." „„Motite se, gospod; star mož sem, ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibčne, da bi gonil človeka kakor pes zajca."" „Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost, podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas. Srebrn ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj." Zdaj pa drvarja obide nevolja. Moško se pokoncu vzpne ter reče gospodu krepko in odločno: „Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost brez okolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni treba sramovati. Če imate zame kako delo, kakršnega sem vajen: da vam nasekam drv, nakoljem ali zložim v skladanico; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati, ali kaj drugega takega, gospod, rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam lovil ljudi — nikdar — brez zamere! Tega stari Seljan ni vajen. Križec mi obetate! Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na to le raztrgano obleko — krave bi se mi smejale, brez zamere!" „„Vaše besede, oče Seljan, so jako nespodobne!"" „Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili." „„Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku dajati potuho; vi bi morda celo —"" „Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudodelnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? —— Brez zamere!" „„Tako se ne govori o uradnih osebah!"" „Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!" Rekši se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče in odide. == XVIII. == Da pojasnimo vedenje Seljanovo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, treba je nam nekoliko nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo. Mož je bil tisti dan v veliki stiski in zadregi, kakor morebiti še nikoli prej v svojem življenju. Ugibal je in si belil glavo, kaj naj bi storil, da bi bilo prav; ali to je bilo težko ugeniti. Njegove dolžnosti so si bile tako navskriž, vsaj njemu se je tako zdelo, da se ni mogel za nobeno odločiti. Ko si človek ne ve pomagati sam, gre k prijatelju, znancu, da naj mu on svetuje, kaj storiti. Ali ta pot je bila Seljanu zaprta. Najboljšemu prijatelju ni smel razodeti, kaj ga teži, da samo povedati mu, kar je vedel. V tej zadregi je slednjič storil, kar bi bil morda mnogokdo drug na njegovem mestu. Ko se je zvečerilo, se napoti v gostilno; morebiti mu vino razvedri glavo, da mu zasveti prava misel, ali pa da si vsaj za nekaj časa prežene skrbi, ki mu niso dale pokoja. Ni se mu posrečilo ne eno ne drugo, še s težjim srcem je šel od Korena in doma ni vso noč zatisnil očesa. Kaj je bilo? Popoldne je v gozdu počival, kakor po navadi, za nekaj časa od svojega dela. Solnce je gorko pripekalo z jasnega neba; legel je v senco za grmovje. Kraj je bil samoten, vse tiho okrog. Ko tako leži, kar začuje korake in človeški glas. Bila sta dva človeka, ki sta se mu bližala po ozki, malo izhojeni stezici. Moža sta bila v živem pogovoru, a to tako, da se je eden jezil, kakor je bilo čuti od daleč, drugi ga je pogovarjal in miril. Ko prideta blizu njega, ustavita se oba, in Seljan je bil, za grmovjem skrit, nehotoma priča naslednjega pogovora: „Jaz ti pa pravim, da ne grem več nazaj v ta brlog, saj nisem divja zver. Sit sem že tega pasjega življenja. Če mi ne morete dati poštenega stanovanja, kakršno se človeku spodobi, pa grem, kaj pa imam tukaj pri vasi Še dobre strehe ne; po vseh udih me že trga. Kaj je meni tega treba? Kaj imam od vsega svojega dela in truda? Pusti me, s Sódnikom moram govoriti!" Glas, s katerim so bile govorjene te jezne besede, bil je Seljanu čisto neznan. Nato je nekdo bolj šepetaje, vendar tako, da je Seljan vsako besedo razumel, tolažil svojega tovariša: „Torej bodi vendar pameten; ne vpij vsaj tako; ko bi te kdo slišali Ti si kakor vihar; daj si kaj dopovedati. K Sódniku menda vendar ne boš hodil o belem dnevu! Kaj hočeš s Sódnikom? Ta glas pa je bil Seljanu predobro znan. Bil je Nósanov. Poslušalcu so začele čudne misli rojiti po glavi. Kaj imata ta dva moža? Z največjo radovednostjo in pozornostjo je na uho vlekel tovarišev odgovor: „Kaj hočem s Sódnikom? V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero ima. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to že od danes naprej." „„Ali si z uma, prijatelj? Pri Sódniku hočeš stanovati? Kaj te tako koža srbi, da jim hočeš naravnost v pest?"" „In če me primejo, kaj meni to? Življenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel, preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden sem, pokoja si želim takega ali takega, da je le pokoj. Pregrešil sem se zoper postavo, izstopil sem iz človeške družbe, ki se mi je zdela krivična, da bi pomagal zatiranim siromakom; kaj je moje plačilo? Nehvaležnost, gola, grda nehvaležnost! Rabite me v svoj prid kakor orodje; kje so moje pravice, kje je moj užitek? Tega bodi konec!" „„Gosposki hočeš torej v roke? Ali ne veš, kaj te čaka, Zaplotnik? Sam zlodej vedi, kaj me je motilo, da sem se spečal s tem človekom!"" „O ti zgaga! Tako ti z mano govoriš, ti, ki si desetkrat malopridnejši mimo mene, dasi o belem dnevu zahajaš med ljudi! Da se moram bratiti z ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" „„Jaz nisem vedel, da si tak. Izdati se hočeš najprej samega sebe, potem še Sódnika in mene?"" „Tisto bo, kakor se mi bo še zljubilo; tebe vsaj bi gotovo ne bilo škoda, ko bi te obesili na prvo drevo, katero jim je pri roki, samo škoda drevesa; nobeno ni zaslužilo take sramote!" „„Tako je prav, to rad slišim; zdaj vidim, ljubi moj Zaplotnik, da se samo norčuješ z mano, da me strašiš, kakor je tvoja stara navada. Potolaži se, vse bo še dobro; sam bom govoril s Sódnikom; pripraviva ti najlepše stanovanje in vse, česar si želiš; najina skrb, samo miren bodi."" Na to je bilo slišati, da sta moža nadaljevala svojo pot. Kaj sta potem govorila, kaj se je dalje zgodilo, Seljan ni več vedel. Ali že to mu je bilo dovolj. Zdaj mu je bilo jasno, odkod ima Sódnik zopet svoje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj se je začela Seljanu velika skrb. Že prej je slišal govoriti, da Zaplotnika tod iščejo, ali za to se je on malo menil. Toda zdaj? Če ga ujemo? Če se jim morebiti sam izda, kakor je govoril v svoji nevolji? Za Nósana se pač ni bal; ali kaj bo potem s Sódnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, zakaj neki? Sódnik ga je zaničeval kakor vsakega siromaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, ko je mladi Sódnik tako nespodobno nadlegoval njegovo hčer, Seljan ni bil poseben prijatelj Sódnikovi hiši. Za Sódnika samega torej bi ne bil genil z mazincem. Ali tu je bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel njegovo hčer in ona je njega rada imela. To je mož dobro vedel. Zato se je zdaj bal za Sódnikovo hišo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, da Sódnika primejo in obsodijo za hudodelnika, kaj potem? Ali bo mogla njegova hči biti kedaj vesela? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki je snubil Sódnikovo Ano. — — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sódniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka, prezoprna. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezarju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sódnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je še le prav videl in čutil, kako velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bilo že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila prav za prav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma zvedel. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvršiti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slabosti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh dogodbah. Danilo se je že, ko ga je slednjič premagal zaspanec. Ko se je zbudil malo časa po tem, izginili so bili čudoma vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa potem ga vidimo, ki korači, kolikor moči praznično oblečen, proti Sódnikovim. Čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu je bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si ti moral iti v prvič k izpovedi. Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašnejšega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastopil si svoj križev pot, šel si takorekoč miže v nevarnost, da celo nekako lahko ti je bilo pri srcu. Tako nekako se je godilo našemu Seljanu. Ko pride pred Sódnikovo hišo, zagleda malega Andrejčka, ki se je že na cesti igral. Veselo ga ogovori deček: „Kaj pa vi, stric, tako zgodaj pri nas?" V srce je starega moža zabolelo to otrokovo vprašanje. Odgovori mu: „Očeta iščem; ali so že vstali?" „„Kaj pa da so, na dvorišču jih menda najdete ali pa na vrtu."" Seljanu ni bilo treba moža po vrtu iskati. Na dvorišču ga sreča, ravno je hotel z doma. Molče se gledata moža nekaj časa. Potem reče Seljan: „Nekaj bi rad s tabo govoril, Sódnik." Te besede so bile govorjene s tako nenavadnim, skoraj skrivnostnim glasom, da so Sódnika čudno zadele. Na misel mu ni prišlo, da bi se obregnil nad možem, kakor je bila sicer njegova navada. Mirno ga vpraša: „Kaj takega? Govori, meni se mudi na polje." „„Malo moraš že potrpeti, tako hitro ni, da bi se to povedalo, tukaj že celo ne; sama morava biti."" Molče gre Sódnik gori v svojo sobo, Seljan pa za njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sódniku roko na levo stran prsi položil, čutil bi bil, da mu srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname Seljan ključ od zunaj iz vrat ter sobo od znotraj zapre. Sódnik ga gleda in pravi: „Kaj pa to? Menda vendar nisi prišel iz slabega namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi." Nato Seljan, kakor da bi ga ne bil slišal: „Sódnik! Tvoj sin in moja hči se rada imata; zato sem prišel —" Sódnik si oddahne pri teh nenadnih besedah, češ: To je torej in jaz sem mislil, bogve, kaj bo! Čelo se mu zvedri, veselo mu reče: „In za to je bilo treba vrata zaklepati? Toda kaj pravim? Prav si storil, Seljan; kaj takega res ni da bi svet slišal. Saj vendar nisi tako neumen, kakor sem mislil, Seljan. Snubit si torej prišel? Ali to je kaj novega; prej se je hodilo dekleta snubit, ti pa si staro navado obrnil narobe. Vendar predno dalje govoriva, povej mi, Seljan, ali si bil že pri Žitniku tako zgodaj? Koliko kozarčkov si ga pozobal? Hudega pravijo, da ima Žitnik, takega, ki po grlu praska in v lase leze." To je starega moža vendar malo zbodlo, žganja ni pil, dasi je bil drvar. Precej ostro ga torej zavrne: „Sódnik, ko bi vedel, po kaj sem prišel, premislil bi malo bolj, kaj govoriš. Ali povedal ti še nisem, ker si mi besedo prestrigel." „„Kaj nisi dejal, da zato, ker se, kakor praviš, moj sin in tvoja hči rada imata? Ali za to se jaz ne menim, kaj moj sin rad ima. Vrata sem mu pokazal, šel je po svetu; pojdi ga iskat, in kadar ga najdeš, naredita, kakor se vama vidi. Mene ni treba vprašati. Zastran mene naj vzame beračico, ciganko ali še kaj hujega; njegova volja, njegova pokora. Če si pa prišel, Seljan, ali te je pa morda Matija sam poslal, pogajat se z menoj, da naj privolim v ta beraški zakon, da naj mu prepustim svojo domačijo; rečem ti, in ti si dobro zapomni, da iz te moke ne bo kruha: dokler bom jaz gibal, Matija ne bo prestopil s tvojo hčerjo Sódnikovega praga. Tako, zdaj sva pri kraju. Pojdi in odkleni vrata!"" Ko je videl, da ga Seljan ne sluša, hotel je iti sam vrata odpirat. Ali Seljan ga prime krepko za roko ter mu reče odločno: „Stoj, Sódnik; jaz menim, da bo vendar bolje, če vrata ostanejo zaprta, bolje zate, ne zame. Kar se pa tiče moje hčere in tvojega sina, rečem ti samo to: Ne prenagli se, da se ne boš kesal. Ti si me krivo razumel, ali se pa delaš, kakor da bi me bil. Ko bi jaz hotel, da privoliš v to ženitev, ne bilo bi potreba, da te prosim. Ti sam bi me prosil, predno potihne ropotanje tega voza, ki drči zdaj mimo tvoje hiše po cesti; na kolenih bi me prosil, Sódnik, samo da bi te jaz hotel tako ponižati; ali zaradi tega nisem prišel." „„Prej sem menil, da si pijan, zdaj pa vidim, da si znorel; z norim človekom se samo norec pregovarja. Poberi se; če ne, ti pomagam!"" Te grozeče besede je govoril Sódnik brez prepričanja, samo da bi zakril, kolikor moči, strah, ki so mu ga bile zbudile zadnje besede Seljanove. To je Seljan dobro čutil, hotel je končati neprijetni pogovor, reče mu torej naravnost: „Sódnik, Zaplotniku so na sledu; to sem ti prišel povedat; stori zdaj, kar se ti zdi!" Strela je bila udarila v hrast. Vsa kri je Sódniku silila proti srcu; bled kakor zid se je tresel po vsem životu, za stol se je moral prijeti, da bi ne omahnil. Ko bi mu bil Sódnik ne vem kaj storil, zdaj je bil Seljan za vse maščevan. Usmiljenje je imel z ubogim možem, ki je tako ponižan trepetal pred njim. V tolažbo mu reče z ginjenim glasom: „Mene se ne boj, Sódnik! Storil sem ti zaradi tvojega sina, kar sem mogel, morebiti več, nego sem smel; zdaj grem. Z Bogom!" Nato odklene vrata in odide. == XIX. == Tako imenitnega dneva ni morebiti imela okrajna gosposka v trgu, odkar je bivala v tem kraju. Imeli so Zaplotnika! V bližnji vasi se je bil zvadil z neko deklino; k nji je hodil v mraku vasovat. Ko se je to zvedelo, poslali so tja dva žandarja, ki sta ga čakala skrita. Se tisti večer je šel njima brezskrbno v past. Nič se ni branil, ko sta planila nanj iz zakotja, mirno se je njima dal vkleniti in gnati v trg. To je bil torej oni glasoviti Zaplotnik, katerega je bilo tako težko vjeti, še teže držati! Kakemu razbojniku ali spoh velikemu hudodelcu ni bil podoben; mlad je še bil in dosti čednega lica; in res je imel srečo pri ženskem svetu; a ravno to je bila njegova nesreča. Veselje je sijalo z lica okrajnemu sodniku, ko je zagledal ujetnika pred sabo; mislil sije: Nam ne uideš; dobro hočemo shraniti takega ptiča! Sam je šel pregledat ječo, lastnoročno je pretipal železno omrežje, s katerim je bilo zavarovano njeno edino okence. Sam je dvakrat krepko obrnil ključ v vratih za njim in potem še poskusil, če zapah dobro drži. Zadovoljen je bil in mirno je šel spat po tem imenitnem opravku. Novica, da imajo Zaplotnika, se je hitro raznesla po vsem trgu; a reči ne moremo, da so je bili tržani kaj posebno veseli, samo radovedni so bili, kaj bo dalje. Sódnikovi niso zvedeli zadnji te imenitne dogodbe. Sódnika ni bilo ves tisti dan ne na kosilo, ne na večerjo. V svoji sobi je tičal, ženi je dejal, da mu ni nič kaj prav; a vendar ga ni mogla pregovoriti, da bi poslal po zdravnika. Pozno po večerji je šla Liza gori k njemu pogledat, kako mu je. Za mizo je sedel zamišljen; obličja mu ni videla, v obeh rokah mu je bilo skrito, „Zakaj ne greš v posteljo, Andrej?" ga vpraša skrbna žena. „„Pusti me, saj nisem otrok!"" ji odgovori neprijazno. „Ali veš kaj novega? —— Tistega Zaplotnika so prijeli!" Sódnik se zgane pri teh besedah, kakor bi ga bil gad pičil. To je bilo dobro, da v tem trenutku ni videla njegovega obraza. Zapazila je bila pač, kako se je bil zdrznil, a menila je, da je to storil iz nevolje, da ga nadleguje s takimi ničevimi stvarmi. Vošči mu torej lahko noč, potem tiho odide. Ko je bil Sódnik zopet sam, zdihne iz globočine srca: „Zdaj je vsega konec!" Ko je to izgovoril, trči obupno s čelom ob mizo. Čez nekaj časa vstane ter začne hoditi po sobi; kakor zblaznel je mahal z rokami okoli sebe. Nato se zopet zgrudi na stol. Zopet čez nekaj časa vstane, odpre miznico ter začne pregledovati in prebirati razne listine, katere je imel v nji spravljene. Nekaj jih odbere, zveže in shrani, druge vtakne v peč ter jih zažge. Naposled sede zopet ter nasloni čelo na mizo, kakor da bi dremal. Še nekdo drug je bil, ki mu skrb ni dala spati tisto noč. Seljan je bil že v postelji, ko mu potrka neki znanec mimogrede na okence in poroči, kaj se je zgodilo. „Kdo bi bil mislil," je dejal sam pri sebi, „da pojde to tako hitro? Zdaj je pač vse izgubljeno. Storil sem, kar sem mogel; svaril sem Sódnika, naj se varuje; ali, kakor zdaj vidim, bilo je prepozno. Zdaj ni več pomoči. Zaplotnika bodo izpraševali, in povedal bo vse; kako da bi ne? Kaj je pomagalo vse moje prizadevanje? Kaj morem zdaj? Ko bi tudi šel k Zaplotniku v ječo, ko bi me pustili k njemu, ko bi ga prosil s povzdignjenimi rokami, naj molči; vse zastonj! Kaj sem temu človeku jaz, kaj mu je Sódnik? Zakaj bi ne govoril, ako si s tem olajša svoje stanje? In ko bi tudi to ne bilo, taki ljudje nimajo srca, še veseli jih, če morejo koga spraviti v nesrečo. Uboga Jerica, ubogi Matija! Stari Seljan vama ne more pomagati, ako se Bog vaju kako ne usmili!" Take misli so rojile ubogemu starcu po glavi. Drugi dan je bilo pri okrajni gosposki veliko slovesno zasliševanje in izpraševanje. Zaplotnik ni tajil, da je vojaški begun in da je delal denar; ali pri kom je prebival, kdo so bili njegovi tovariši in pomočniki, tega ni bilo spraviti iz trdovratnega jetnika, kakor so ga vili in pestili. Poskusilo se je, ali ga morebiti omeči post. In tako je šel zopet v zapor; morebiti bo popoldne volneji." Seljanu ni dala skrb miru, četudi je vedel, da ne more pomagati. Napoti se, sam ni vedel prav zakaj, proti Sódnikovemu domu: kaj Sódnik, ali mirno čaka doma ali je morebiti pobegnil? Na dvorišču mu pride Liza naproti. „Kako pa Andrej?" „„Nič prav zdrav ni; bojimo se, da bi ne prišla kaka bolezen. Včeraj ni ves dan nič jedel."" „Kje pa je?" „„Menim, da gori! Ali bi radi ž njim govorili?"" Predno je Seljan na to kaj rekel, pristopi k njima Andrejček, ki je slišal materine besede, ter pravi: „Ne, mati, očeta ni gori, kakor pravite; jaz sem jih iskal, hotel sem jih nekaj prositi, pa jih ni. Nato mi je dejal sosedov Luka, da jih je videl, ko so šli zgodaj po stezi proti gozdu. Jaz mislim, da jim je že bolje, ker so tako zgodaj vstali, kaj pravite, mati?" „„Bog daj, da bi bilo tako, kakor praviš,"" pristavi žena. Seljan je edini vedel, kako je možu, a on ni smel govoriti. „Nič posebnega; kar imam, povem mu lahko drugikrat; morda ga še danes kje srečam. Bog vas obvaruj." Tako se je Seljan poslovil in odšel na svoje delo. S postom se ni dalo pri Zaplotniku nič opraviti. Trdovratno je molčal zopet pri drugem in tretjem zasliševanju. Treba ga je bilo torej poslati naravnost v mesto, da naj tam store ž njim, kar veleva zakon. Drugo jutro že sta ga gnala žandarja, dobro vklenjenega po cesti proti mestu. Kako so gledali tržani ta novi prizor! Mnoga ženska je dejala sama pri sebi: Škoda tako lepega človeka! Zaplotnik je mirno stopal pred čuvajema, ozrl se ni ne na desno, ne na levo; a glave tudi ni povešal. Čez nekaj časa zavijejo po cesti v gozd — nekaj otrok je šlo še za njimi —— gošča je bila ob obeh straneh. Ko so tako molče stopali nekaj časa, kar pogleda Zaplotnik zdaj na desno, zdaj na levo v goščo, potem se zdrzne in kakor strela šine na levo v grmovje! Eden žandarjev hitro pomeri za njim in izproži. Zdelo se mu je, da je zadel, ali ko sta planila potem oba za njim, ni bilo od Zaplotnika ne duha ne sluha. Iskala sta ga, kakor išče lovec obstreljene divjačine; steknila sta vse grmovje daleč naokrog, zastonj, Zaplotnik je bil izginil; naposled sta mislila sama, da mora biti ta človek res s samim hudobnim duhom v zvezi. Otroci, ki so videli ta prizor, so prinesli hitro z velikim krikom in vpitjem to novico v trg. == XX. == Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čeda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Bliski so švigali kakor goreče kače po nebu in strašno so razsvetljevali nočno temo. Treskalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Ljudje so trepetali po hišah, križali se in molili, kakor da bi se jim bližal sodnji dan. Živina je tulila po hlevih in zver se je plašna skrivala ter po jazbinah in po grmovju iskala zavetja pred grozno nevihto. Strašno hreščanje in pokanje se je razlegalo po gozdu. Visoka drevesa so se zgibala in skoraj do tal pripogibala svoje vršiče. Vihar jih je šibil in lomil kakor suhe treske. Gorje človeku, kateri se je zakasnil in hodi o tem času po gozdu! Seljan je bil star mož, ali take nevihte ni pomnil. Počival je že v svoji samotni koči poleg gozda. Luč upihne; skoraj strah ga je bilo v postelji, ko je vihar tako grozno razgrajal in mikastil njegovo staro poslopje; bal se je, da bi mu ne odnesel slamnate strehe znad glave. Silil se je mižati, ali ognjeviti bliski so mu siloma odpirali oči. Bogu je priporočil svojo dušo in svojo kočo, obrnil se v steno in kakor otrok potegnil odejo čez glavo. Ko je tako ždel, kar se mu zazdi, da je nekdo potrkal na duri, toda tolaži se: nič ne bo, vihar bije na vrata. Vendar nehotoma posluša; veter je bil nato malo potihnil; v drugič se mu zdi, da nekdo trka; zdaj celo čuje prav razločno človeški glas: „Odprite!" Brž ko je to slišal, vstane brez pomiselka, prižge luč ter gre odpirat; ko bi bil razbojnik, v taki nevihti ga kristijan ne sme pustiti brez zavetja. Toliko da ga ni vihar znak vrgel, ko je odprl vrata. Vse črno, nič ne vidi. „Kdo je?" vpraša. „„Siromak, pomagajte!"" odgovori mu nekdo s slabim glasom. V tem trenutku zabliska in Seljan zagleda pred sabo človeka, ki je ležal na tleh, z glavo na pragu. Hitro ga vzdigne ter ga napol nese, napol vleče v sobo. Slaba luč, ki jo je dajala mala svetilnica na mizi, posveti v strašno bledo obličje. To obličje je bilo Seljanu neznano. Mož je bil ranjen, kri mu je kapala izpod pesti, ki jo je pritiskal na prsi. Seljan ga položi na posteljo in mu začne preiskavati rano. Mož si jo je bil za silo zamašil. Seljan mu jo najprej izpere, potem vzame svojo praznično srajco, jo razporje in z njenimi kosi obveže rano, kakor ve in zna. Vse to se je molče vršilo. Ranjenec je težko sopihal, a ko mu je bila rana zavezana, mu je bilo laže. Govoriti začne dovolj razločno: „Veste, mož, koga ste ponevedoma sprejeli pod svojo streho?" „„Kdo ste, ne vprašam,"" odgovori mu Seljan, „„dovolj mi je, da ste pomoči potrebni."" „Ali ko bi vedeli, kdo sem, težko da bi mi pomagali. Človeka, kakršen sem jaz, ni smeti pod streho jemati. Ali poznate Zaplotnika?" „„Videl ga nisem."" „Poglejte me! Zdaj veste, kdo sem." „„Bodite, kdor hočete; ranjeni ste, in to kakor je videti, hudo. Ali hočete, da naj vam grem po zdravnika in po gospoda, če se upate sami ostati?"" „Pustite, prepozno bi prišla zdravnik in gospod; treba mi ni ne enega ne drugega; jaz sem preskrbljen. Moje grehe in slabosti, upam, da mi Bog tudi tako odpusti. Kesam se jih in pokorim se tudi zanje." „„Torej vsaj ne govorite toliko; mirni bodite, morda je pa vendar še kaj upanja."" „Dobro vem, kako mi je; ali mene ni škoda. Pustite mi to veselje, saj ga bo skoraj konec; vsega konec, izgubljeno življenje! Vi ste videti dober mož, zato rad z vami govorim. Svet je malo prida, rad ga zapustim, prijatelj." „„Ali imate še kako željo?"" „O pač bi še eno imel, ali te mi ne morete izpolniti. Ena sama človeška duša je na svetu, katero sem zares rad imel, tudi ona je mene rada imela, in vendar sem ji prizadel toliko preglavice in bridkosti! Svojo mater bi še rad imel, prosil bi jo, naj mi odpusti! Da moram umreti brez nje, brez njenega odpuščenja, to mi je edino hudo, moja največja pokora. Nato ranjenec malo potihne. Čez nekaj časa zopet izpregovori:: „Prosil bi vas, da mi pojte po mater, ali to ni mogoče, ni mogoče! Po smrti moji pojte k nji; vzemite in izročite ji to; tu je tudi povedano, kje prebiva. Recite ji, da sem umrl skesan in spokorjen in da sem se nje spominjal v svojih zadnjih trenutkih. Tolikokrat bi bil šel rad k nji, pokleknil pred njo in jo prosil, naj mi odpusti, ali ni mi dalo; sram me je bilo. Zdaj je prepozno! —— Čudno, čudno! Pobegniti jim iz ječe, bilo mi je igrača; in vendar ni se mi ljubilo, ali sam ne vem, kako je bilo: ko so me gnali kakor vola v mesnico, prijelo me je nekaj, kar hotel sem in vezi so mi odpale, raztrgane kakor pajčevina, ali snete, sam ne vem. Čudna uganka je človek, prijatelj, čudna uganka, jaz je nisem ugenil. — Zdaj umiram ustreljen kakor zver; do vas sem se priplazil, pljuča so mi zadeta, težko diham, ali skoraj si počijem; kaj je človeku treba dihati! — Še nekaj, prijatelj, poročite Sódniku, da naj bo pameten; Zaplotnika se mu ni treba več bati, tudi ne, ko bi bil še živ: Zaplotnik ni Iškarijot! — Odpustite, prijatelj, da vas nadlegujem, saj ne rad! Še enkrat: ne pozabite moje matere! Dajte mi roko! — Tako, zdaj je dobro! Moja moč je pri kraji. Z Bogom!" Nato se obrne v steno in izdahne. == XXI. == Visoke gore obsevajo prvi žarki jutranjega solnca, njih zlate še poslednji, ko že mrak zagrinja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast lete strele srditega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu grmovju pod njim ni se bati ne strele ne viharja; kar se imenitnega godi v človeškem življenju, vrti se navadno ob imenitnih, visoko stoječih osebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali usodi se včasi vzljubi, da si izvoli za središče nenavadnih dogodjajev čisto navadne, proste ljudi, in zanimivo je opažati njih vedenje v takih slučajih; veseli nas, ako vidimo, da njih moči rasto z njihovo nalogo. Poštenemu drvarju Seljanu se ni bilo v vsem dolgem življenju skupaj zgodilo toliko imenitnega kakor sedaj v dveh treh dnevih; dogodba se mu je vrstila skoraj brez presledka za dogodbo. Zbrati mu je bilo treba vse moči, kar mu jih je bilo v starih možganih, da ni onemogel in omahnil pod silo dogodkov, ki so padali nanj. Preganjani Zaplotnik je ležal mrtev pod njegovo streho. Nočni vihar je bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarja je zlatila jasno nebo. Žeje mladi dan svital skozi okence ter se boril zmagovito z bledo svetlobo brleče luči poleg postelje. Kako čudno bledo je bilo mrličevo obličje v tem dvojnem svitu! Sveča je bila skoraj dogorela, hitro vtakne drugo; pospravi po sobi, kakor je spodobno, kadar je mrlič v hiši. Tisto, kar mu je bil izročil Zaplotnik za svojo mater, vtakne v posteljo pod zglavje. Nato se napoti proti trgu poročit gosposki, kaj se je zgodilo v njegovi hiši. Gredoč se je hotel zglasiti pri Sódnikovih ter potolažiti Andreja, da se mu ni več bati. Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse grlo: „Seljan, Seljan! stoj, za pet krvavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetnice v nebesih pomagajte!" Seljan se obrne proti nji: „Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera?" „„Oj, oj! Tam v Sódnikovem bukovju —šla sem bila gobe brat —— pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! Tam, v Sódnikovem bukovju, pri tisti raztreščeni stari bukvi, leži človek mrtev, krvav, prav dobro sem videla, da je krvav!"" „Kdo je tisti človek?" „„V obraz ga nisem videla, nisem se upala blizu; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale!"" „Pojdi z mano pokazat!" „„Za ves svet ne! Lahko ga najdeš pri tisti stari bukvi, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sami"" „Prav, pa pojdem sam!" reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti trgu. Tesno je bilo Seljanu pri srcu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskati. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mrtvega moža. Ta mož je bil Andrej Sódnik! —— V prsih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, se je bila že strdila; truplo je bilo mrzlo, trdo —— nič pomoči! Kdo je to storil? —— Tako bi bil vprašal vsak drug človek; Seljan je predobro vedel, čigava roka je Andreju Sódniku zasadila nož v srce. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila prva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? Kdo je bil priča njegove smrti? Dvema je bilo znano, kaj ima Sódnik na vesti; eden je zdaj nem za večne čase, drugega ne bo blizu; pobegnil je gotovo o pravem času iz dežele. Kdo je usmrtil Sódnika, to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne mislilo, da so ga razbojniki napali in oplenili? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene krvavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiskavati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico vrže nekoliko v stran, tam naj jo najde kdor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko raztrga, češ, da se je branil. Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža prilomastita skozi grmovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana. „Ali je res, kar Jera pravi?" „„Res je, res, da bi ne bilo tako! Toda tu ni treba javkanja, pomagajta, da ga nesemo domov!"". „Za božje ime, Sódnikov Andrej! —— Kdo ga je?" „„Kdo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tu obleka razparana; tu nič, tu nič; nikjer nič. Sódnikova navada ni bila, da bi hodil brez denarja."" „Torej kak razbojnik!" „„To lahko ugane vsak otrok."" „Kaj je pa to?" pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki. „„Vidiš,, kaj sem dejal?"" pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. „„Tako delajo taki ljudje. Vse prazno! Dobro si zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kadar bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko prisežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov!"" — Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sódnikovemu domu. Ko so bili že blizu hiše, reče Seljan svojima tovarišema: „Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat. Čez nekaj časa ga zopet vzdignita in prinesita!" Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji z žalostnim obrazom ter ji reče: „Žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prežalostno novico. Velika nesreča te je zadela; misli si najhujšo!" „„Andrej!"" vzklikne nesrečna žena. „Zdaj, zdaj ga boš videla!" „„Nič! — Glej, tu je!"" Moža sta bila stopila v vežo z mrtvim gospodarjem. „Nesimo ga gor!" reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi. Neso ga v sobo ter polože na posteljo. Nato moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim poudarkom: „Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti bi se ti bila lahko še večja zgodila, tebi in tvoji hiši! Bog te tolaži, uboga žena! Jaz moram iti, ali skoraj se vrnem." Liza ga je dobro umela. Ko je bila zvedela, da so Zaplotnika ujeli, in ko je bil takoj potem Andrej zapustil hišo, da ni nikomur povedal, kam gre; ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zbujati strašna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je bilo vse jasno! — Okrajni sodnik je bil silno slabe volje, da mu je Zaplotnik tako ubežal. Lahko si je torej misliti njegovo veselje, ko mu sluga naznani, da bi Seljan rad nekaj ž njim govoril o Zaplotniku. Takoj ga pokliče pred se. Ko je bil Seljan vstopil, zasuče svoj stol proti njemu, vtakne pero za uho ter mu reče prijazno: „To je lepo, oče Seljan, da ste se spametovali; kaj nam torej veste povedati o Zaplotniku?" „„Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite."" „Tako? Res? Vi ste ga zasledili? Kje pa je?" „„Pri meni doma."" „Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo?" „„Sam je prišel."" „Ali bo pa še čakal?" „„Nič se ne bojte, gospod; ne gane se vam iz hiše."" „Zdaj pa le hitro!" Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit. Ko Seljan to vidi, ustavi ga rekoč: „Čakajte, gospod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako." „„Kako to pravite?"" „Gospod, mrliča imam v hiši." „„Zaplotnik mrtev?"" „V moji hiši leži, na moji postelji." Nato mu pove vse, kako je bilo. „Tako, tako!" govori gospod sam zase, ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi nekaj časa molče po sobi. Videti je bilo, da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo. „Ne zamerite, gospod, jaz moram iti," reče ter prime za kljuko. Cesarski uradnik ga prestreže rekoč: „Potrpite malo, mož; vse ni še prav jasno. To, kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svojem času potrdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili." „„Tudi prisežem lahko na vsako besedo."" „Do tega časa morate tu ostati." „„Ne zamerite, gospod: meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite."" „Pozneje, pozneje! Prej je še nekaj drugega treba." „„Dovolite torej, gospod, da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kadar vam je volja; kar pošljite pome."" „Ne tako, mož," reče mu gospod krepko in odločno; „ne smete se geniti odtod, dokler se nekaj ne pojasni. Jaz moram ravnati po svoji dolžnosti." V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro ugenil, kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda, rekoč: „Kaj mislite, gospod okrajni sodnik? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil?" „„Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Še vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati. Če imate čisto vest, tem bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže." Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal je vsaj zvedeti, kam meri sodnikov sum: „Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom?" „„Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali, da nam pomagajte iskati Zaplotnika. Vaše vedenje se nam je vsem zdelo jako čudno. Že takrat bi bil človek lahko kaj napačnega mislil. Takrat niste hoteli čisto nič vedeti o tem človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskati ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Zaplotnik svoje pribežališče?"" Seljan je že hotel reči: Ne! Ali ta kratka besedica mu ni hotela iz grla. „Vidite, mož, kaj molčite? Tajiti ne morete, lagati nočete; to vendar še priča, da niste star, trdovraten grešnik. Znani ste bili torej s tem človekom?" „„Gospod, kakor gotovo je Bog v nebesih: jaz nisem bil znan ž njim, nikoli ga nisem videl, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo."" „To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?" „„Moja hiša je na samoči, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod!"" „Vam se tako zdi, drugi sodijo drugače." „„To menda tudi ne bo nič napačnega, da sem ga vzel pod svojo streho, to je bila moja krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti?"" „Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat?" Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče: „Gospod! Lahko bi vam odgovoril, da je bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj zatisne oči, še predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se ne bom, raje rečem, kakor je bilo: Tega nisem mogel. In še to vam rečem: Ko bi se mi še kedaj kaj enakega pripetilo, ravnal bi ravno tako. Jaz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. Če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj!" Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec. Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni sodnik: „Peljite tega moža v zapor!" == XXII. == „Kaj? Seljan? Turška motika! Take druščine bi se pa vendar ne bil nadejal! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan?" S temi besedami je bil Seljan pozdravljen, ko je stopil s sodnim služabnikom v ječo. Maček, okrajni berač in potepuh, ki se je bil ravno tačas tukaj naselil, postaren, bosopet človek, zabuhlega obraza in meglenih oči, je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni zmenil zanj; molče je sedel na klop, ki je bila ob zidu. „Dober dan bi ti rekel," nadaljuje Maček, „ali v to vražjo luknjo ne posije nikdar dan, kakršnega je Bog ustvaril. Kaj molčiš kakor tat, Seljan? Ne bodi vendar tako presneto moški. Le čakaj; samo dva, tri dni bodi tukaj sam, pa boš videl, kako rado se ti bo govorilo; s čelešnikom se boš rad pogovarjal, samo da ti ga imel. Tožilo se ti bo še po meni, le molči! Jutri menim, da me zopet izpuste, ali pojutrišnjem. Kaj sem pa storil? Nalezel sem se ga bil zopet, hvala Bogu, in malo sem ropotal po trgu, kali; saj veš mojo navado, in vteknili so me, kakor že tolikokrat, da se malo ohladim. Kaj boš pa potlej, ko boš sam? Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščanska, da so te poslali k meni? — — Nič odgovora! —— Kaj se tako napenjaš in stokaš, kakor bi korenine pulil? Zdaj ti nič ne pomaga, ljubi moj Seljanko! —— Meni se zdi, da se sramuješ moje druščine; Bog vedi, kateri je na boljem, ti ali jaz? Vidiš, ljubi moj prijatelj; kolikokrat si mi pridigoval, naj se poprimem dela! Ej, prijatelj, kaj imaš zdaj od tvojega dela? Časi je bolje, da človek nič ne dela, vsaj nič hudega ne stori. Mene so samo malo priprli, va se mi hudobni duhovi iz glave izpuhte, ti pa kdo se, kedaj boš zopet drvaril ali pa celo nikdar več ne!" „„Pusti me v miru!"" zavrne Seljan nadležnega človeka in začne zopet premišljevati svoje nevarno stanje. Ali Maček mu ni dal miru s svojim klepetanjem: „Pusta druščina to! Jaz nimam sreče; zakaj me niso samo malo prej sem posadili, da bi bil videl tistega preklicanega Zaplotnika; to ti je bil drugačen mož, duša! Morebiti bi se bil še kaj naučil od njega. Ali — on ven, jaz notri, toliko da se nisva srečala." In zopet čez nekaj časa: „Prej si ti meni dajal dobre svete in nauke, zdaj naj ti jih pa jaz. Veš kaj, prijatelj, ako boš še kedaj travo teptal, pusti sekiro ter vzemi palico v roko; beraški stan najlepši stan; ptič pod nebom ne živi tako brez skrbi kakor berač postopač. Dela nič, davka nič; toča mu ne škodi, če ga ne dojde ravno na polju, in goveje kuge se mu ni bati; in toliko se tudi še zmerom nabere, da je za to ljubo žganjče. Kaj hoče človek več na svetu?" V tem ko je moral poštenjak poslušati tako zasmehovanje iz umazanih postopačevih ust, so se zunaj zbirali črni oblaki nad njegovo glavo. Popoldne je moral Seljan zopet pred okrajnega sodnika. Temno obličje gospodovo ni mu obetalo nič dobrega. „Ali poznate to?" vpraša ga gospod ter mu pokaže nekaj v zamazan papir zavitega. „„Poznam!"" odgovori mirno Seljan. „Ali veste, kje se je to našlo?" „„V moji postelji, v zglavju."" „Kaj je notri?" „„Ne vem."" „Tako? Ne veste? Vidite, to se zopet ne zlaga. Prav nerodno se zagovarjate, Seljan." „„Nerodno ali ne, jaz resnico govorim."" „Kdo je to vtaknil v vašo posteljo?" „„Jaz."" „Ali je vaše?" „„Moje ne!"" „Čigavo je?" Za odgovor mu Seljan vse pove, kakor se je godilo. Nato reče gospod: „To je torej Zaplotnikovo, ali prav za prav: bilo je njegovo?" „„Kakor sem rekel."" „In vi pravite, da vam je to sam izročil?" „„Tako je, kakor sem dejal."" „Čudno je samo to, da so sami stari, ne ponarejeni bankovci notri." „„Kaj je notri, to meni nič mar. Čudno se vam zdi, da je denar dober, meni ne; kaj ga ni mogel prej izmeniti? Svoji materi morda vendar ne bo pošiljal ponarejenega denarja!"" „Čudno je pa vendar, da bi se tak potepuh, tako hudoben človek, tako trdovraten grešnik svoje matere spominjal o svoji zadnji uri." „„Gospod, menda ga ni tako popačenega človeka na svetu, da bi mu ne tlela iskrica blagega čuta na dnu srca; in kedaj bi naj se mu ta iskrica razvnela, če ne o zadnji uri? Čudna ura je zadnja ura, gospod; Bog jo daj srečno nam vsem!"" „To ste prav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?" „„Na to ne morem nič gotovega odgovoriti."" „Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil za zavetje, ki ga je dajal hudodelniku, da je bil ta denar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo —" Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče: „Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponarejalcu potuho dajal in zavetje!" Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ga je le še bolj potrdilo v mnenju, da je Seljan Zaplotnikov deležnik. Za zdaj je bil s svojim preiskavanjem in zaslišavanjem zadovoljen. Slugi veli, da naj moža odvede v ječo. Hitro se je bilo zvedelo po trgu in okolici, kaj se je zgodilo s Seljanom. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi si mislili; vsi so poznali in čislali poštenega drvarja; ali je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako izpremenil, da bi bil v zvezi s tistim Zaplotnikom, ali pa celo, da bi bil Sódnika — — ne, kaj takega vendar ne; morilec Seljan ne more biti! Vsi do malega so upali, da se stvar razjasni in da se Seljan skoraj spozna za nedolžnega. Ali kaj drugi ljudje! Ko je Jerica slišala strašno novico, je bila nekaj časa kakor omamljena. Ko se je zavedela, bila je njena prva jasna misel: v trg k očetu! K njemu mora, naj bo, kar hoče; prosila bo, jokala se in rotila gospoda, da jo pusti pred očeta. Ni ji bilo treba prositi. Po dolgem, temnem hodniku je stopal ravno sluga s svojim jetnikom, da bi ga peljal v ječo, ko jima pride uboga deklica naproti. Ko zagleda svojega očeta, zavpije sirota: „Kaj ste storili, oče!" Seljan jo napol resno, napol žalostno pogleda rekoč: „Kako govoriš, dete! Tvoj oče ni nič hudega storil." „„O saj sem vedela, da ne!"" reče ter se oklene z obema rokama okoli vratu starega moža; „„saj sem vedela, da ste nedočžni, oče; vprašati sem vas hotela samo, česa vas dolže hudobni ljudje, ubogi oče!"" „Bodi mirna, hči," tolaži jo oče. „Zaupaj v Boga kakor jaz; brez njegove volje ne pade vrabec s strehe. On je poslal svojega angela Danielu v levnjaku, on bo branil tudi tvojega očeta. Dopustil je, da se mi godi krivica, on že ve zakaj; o svojem času me bo tudi opravičil. Moli, prosi ga, da mi okrajša čas izkušnje in pokore; vendar zgodi se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, in mirna bodi! Ne sramuj se nikogar, vsakemu smeš prosto pogledati v obraz ter mu reči: Moj oče je nedolžen!" Z olajšanim srcem je zapustila deklica svojega očeta. == XXIII. == Nekaj dni potem sta dva voza drčala po cesti v trg. Drugi, z dvema konjema, bližal se je bolj in bolj prvemu, kateri se mu, dasi je imel samo enega konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti bi se bila vendar še nekaj časa hitala, ko bi jima ne bil prišel precej strm klanec na pot. V klanec ne podi voznik, ako je trezen. In trezen je bil Brezarjev Anton, ki je sedel v prvem vozu, tudi na potu iz mesta, če je bil še tako dobro prodal svoje blago. Ko torej pride do pod klanca, dene vajete iz rok in stopi z voza. V tem trenutku ga je bil drugi voz došel, in mož, ki je sedel na njem, ogovori Antona: „Glej, glej, nikoli bi ne bil verjel, da ima tvoja Liska še toliko ognja v svojih starih udih; in še priganjati je ni treba. Zdaj pa lepo polagoma!" In tudi on stopi z voza ter se bliža Brezarju, rekoč: „Kaj me ne poznaš, da me še ne pogledaš, Anton?" Brezar se res ni bil precej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; da ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilico, naj se vse razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: „Ti, Matija?" „„Matija Sódnik, Andreja Sódnika sin!"" „Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpremenil. Kam pa kam?" „„Čudno vprašanje! Ali povej mi, kaj ti pa je, Anton? Tako si bled, in zdi se mi, kakor da bi se tresel; morda vendar nisi bolan!"" „Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanagloma si mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem koga!" „„Ti si še kakor si bil nekdaj; v šoli si se vselej tresel, kadar te je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali zdaj si mož in mene se vendar ne boš bal?"" Ali Brezar se je res bal svojega starega prijatelja in tovariša, posebno ker ga je videl tako veselega! Vpraša ga, da bi le kaj govoril: „Kako kaj, kako, Matija!" „„Nič napačno, hvala Bogu! Srečo sem imel, veš, Anton!"" „Dolgo te ni bilo, dolgo!" „„Morda je bolje, da me ni bilo; obhodil sem nekaj sveta in ne zastonj! Kako pa doma, Anton?"" „Še precej; mati so zdravi in meni tudi ni nič hudega." „„To me veseli, Anton; ali kako je pri nas doma?"" „Tako, tako!" — — „„Samo to mi povej, ali so vsi zdravi?"" „Zdravi so vsi!" „„Da so le zdravi, drugo me ne skrbi. Veš, Anton, da se mojemu očetu ne godi posebno dobro, da naša hiša ni več trdna, kakor je bila nekdaj, to sem že vedel, ko sem šel z doma. In tudi pozneje sem slišal, da so oče v veliki stiski. Prišel bi jim bil rad precej pomagat in upal sem od dne do dne, da mi bo moči priti; ali opravila so me zadrževala. In pa našemu očetu, veš, tudi ne škodi, če se malo meče, saj veš, kaki so. Bog ve, da sem jim vse iz srca odpustil, kar so mi storili; ali lepo vendar ni bilo, kako so me pognali od hiše. Lepo maščevanje bo to; kako se ga veselim! Poglej, tu le notri je nekaj, da bo za silo in še malo več. Sitnost bo pa vendar; očeta bo treba lepo prositi, da se tako ponižajo in si dajo pomagati. Prav pametno bo treba ravnati ž njimi, če ne, poženo me zopet, kakor so me že."" „Torej srečo si imel, Matija; kdo bi ti je ne privoščil iz srca! V tovarišijo te je vzel tvoj prejšnji gospodar, kakor se govori?" „„Tako je; in menim, da to tudi njemu ni na škodo."" „In svojo edino hčer ti daje za ženo?" „„Tako? Tudi to se govori?"" „Ali ni res?" „„Nekaj res, nekaj ne. To je, da mi jo daje, to je res; ali pri ženitvi je treba dveh, jaz nisem do zdaj sklenil še nič gotovega; saj se tako ne mudi. Pustiva zdaj to! Kaj oče?"" Brezarju se je zazdelo pri teh besedah, da se je kobilici nekaj odpelo; hitro skoči torej popravit. Čez nekaj časa ga Matija dojde. „Gorko je, gorko!" reče mu Brezar ter si briše pot s čela. „„Meni se ne zdi. Ali odgovoril mi še nisi, kako je očetu!"" „Saj sem ti rekel, da so vsi zdravi." „„Anton? zakaj tako čudno poudarjaš, da so vsi zdravi, kaj to pomeni?"" Zdaj se mu Brezar ni mogel izviti; moral je govoriti. „Vprašal si me, ali so vsi zdravi doma; zdravi so vsi, kolikor jih živi, ali —" „„Ali — —!"" Zdaj je Matija obledel. Brezar ga prime za roko, pogleda ga žalostno ter pravi: „Matija, prijatelj moj! Zdaj pokaži, da si mož. — — Velika nesreča je zadela vašo hišo; očeta ne boš več videl — —" „„Oče so mrtvi, ali kaj praviš?"" „V gozdu so bili najdeni, ubiti. —— Razbojniki —" „„Razbojniki? V naših gozdih?"" „In vendar mora biti tako; oropani so bili!" Molče sta stopala prijatelja v goro. To molčanje je hudo delo Brezarju. Da bi samega sebe in svojega prijatelja, ako mogoče, pripravil na druge misli, začne mu pripovedovati o Zaplotniku. Mladi Sódnik ga molče posluša. Naposled si misli Brezar: Ker že govorim, naj mu vse povem. Vedel je sicer, da Matija rad ima Seljanovo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mu torej pove, kaj se je zgodilo Seljanu. V tem sta bila dospela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Brezar sede na svoj voz in požene, da se je kar prašilo za njim. == XXIV. == <center>Snoči pa je slan'ca pala na zelene travnike ...</center> Samo te dve vrstici prelepe narodne pesmi začuj in otožnost ti obsenči radostno dušo. Ali ni pa tudi zares žalosten pogled: mlada narava, katero je v cvetju zamorila strupena slana! Mlado zelenje, ki je bilo sinoči še tako zdravo, krepko in veselo, kako velo, začrnelo visi po drevju, po grmovju; zvončki, jagelci otožno povešajo glavice; ptiči prej tako glasno veseli, letajo zdaj pobiti po vejah, peti se jim noče! Trdega srca mora biti, kogar bi ne ganil ta pogled. Človeku se zdi, kakor da bi kaj takega ne smelo biti; prava mačeha se mu vidi narava, ki skrbi tako za svoje otroke; on sam se čuti tako osamljenega, tako nesrečnega na svetu; in da solnce ravno zdaj tako lepo, tako veselo sije z jasnega neba doli na vso to nesrečo: to je pravo bridko zasmehovanje! Ali če je že to žalostno, kolikanj žalostneje še je videti žalujočo, potrto družino, kateri je nemila smrt vzela gospodarja, očeta! Ženo videti, ki žaluje po možu, otroke, ki zastonj poprašujejo po svojem očetu! Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bila sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bil je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesrečo pogreznila to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila. „Prepozno!" To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina. „Vse vem, mati!" odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazalo materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega, ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli za zmerom iz hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda: Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina. Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar najprej mogoče, prej ni imel miru. Mlademu Sódniku je bilo hipoma vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Seljan po nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč: „Zdravi, mati, skoraj se vrnem." Žena ga pogleda s solznimi očmi: „Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!" „„Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči: za otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mirno živeli."" Nato urno odide. Znance in prijatelje je srečaval na svojem potu k okrajnemu oblastvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede izpregovoril z nikomer. Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori: „Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!" „„Seljana menite, kaj?"" „Da, Seljana, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice." „„Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi."" ,,Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite, gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel." „„Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!"" „Ne tako, gospod dovolite, da smem k njemu v zapor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti. Jaz ga hočem omečiti, gospod, da bo govoril, mora govoriti. Predno preteče pol ure, bo vam vse jasno in Seljan bo prost." Gospod sodnik je majal glavo; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je uradoval. Slednjič mu reče: „Če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim." „„Vpričo vas bi mož ne govoril."" „Ni da bi moral biti ravno jaz, tudi kdo drug bi smel biti z vama; samega vas ne smem pustiti k njemu." „„Če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj poskušal rešiti nedolžnega človeka."" Bridko je govoril te besede; gospodu je bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: „Žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra." Mladi Sódnik še enkrat poskuša: „Gospod, imejte usmiljenje z menoj, saj menda veste, kaj se nam je zgodilo! Ali hočete, da naj obupam, da naj — — Vse bi lahko zdaj storil! Jaz ne morem imeti na vesti krivice, ki se godi temu poštenemu možu; ali jo hočete imeti vi? V svoji oblasti me imate, storite z mano, kar vam drago, ako pride kaj napačnega iz tega. Rekel bi, da vam dajem svojo glavo v zastavo, ali to vem, da ni nič; nate, vzemite to za poroštvo." Rekši položi predenj polno listnico. Uradnik mu jo da nazaj, rekoč: „Ni treba! Jaz vam verujem in zaupam, ali vendar, Matija Sódnik, veliko zaupanje vam hočem izkazati; upam, da se ne bodem motil!" Nato pozvoni slugi. Ko ta pride, veli mu: „Peljite tega moža k Seljanu" —— — Prepočasi je stopal stari sluga mladeniču. Ko slednjič vrata zaškripljejo, ko zagleda Matija starega, drvarja, ki je sedel sključen na klopi, stoji nekaj časa molče, potem mu reče z žalostnim glasom: „Zakaj ste tukaj, oče?" Seljan vstane ter mu gre naproti: „Oče mi praviš, Matija? Takemu človeku oče? Premisli, kako govoriš, Matija!" „„Še enkrat vas prašam: Zakaj ste tukaj, oče?"" „Zakaj sem tukaj? Čudno vprašanje! Vsak otrok, vsaka stara ženica v trgu ve, zakaj je stari Seljan zaprt, in ti bi edini ne vedel? Ali te niso vsi obsuli takoj, ko so te zagledali, in ti pravili, kaj sem storil? Če si hotel samo to vedeti, ni ti bilo treba sem hoditi." „„Oče, jaz se ne menim za to, kaj ljudje govore; tudi ne prašam vas, česa vas dolže. Prašam vas samo, zakaj molčite, zakaj ne govorite resnice!"" „Kaj praviš, Matija? Uganke niso za staro glavo. Zdaj pa jaz tebe nekaj prašam: Ali si bil doma, Matija?" „„Vse vem, vse vem, oče!"" „Kaj torej iščeš tod? Doma ti je dovolj skrbi; pusti me in pojdi, mene ni škoda!" „„Zakaj ste tako trdovratni, zakaj se sami krivega delate?"" „Kdo zlomka ti pa pravi, da se sam krivega delam? Kaj meniš, da sem sam prišel in rekel: Zaprite me, to in to sem storil!" „Četudi tega niste rekli, ali vi molčite, ko vas dolže; lahko bi govorili, eno samo besedo — in oproščeni ste."" „Kakova je tista sama beseda? Ti ne veš, kaj govoriš, mladič!" „„O predobro vem, kaj govorim; težko mi je, ali govoriti moram. Zakaj ne rečete: Jaz nisem bil, ta je bil?"" „Kdo?" „„Naš oče!!"" V tem hipu skoči Seljan proti njemu, kakor da bi mu hotel usta zamašiti z roko. „Kaj govoriš, Človeče!" „„Rečena je strašna beseda!"" Seljan je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel ni, da je mladi Sódnik samo slutil resnico, da je hotel samo potrdila od njega. „In ko bi bilo res, kar praviš, ali tebi pristoji tako govoriti? Ti me siliš, da naj izdam, ovadim tvojega očeta? Lep sin si ti, da ti je tako sveto ime tvojega nesrečnega očeta! Zakaj ne greš sam ter ga ovadiš? Če si že tak, ne sili me, da naj bom tudi jaz!" „„O vi ne veste, kako mi je hudo, da moram tako ravnati; ali drugače ne morem. Pustiti ne smem, da bi vi po nedolžnem trpeli za drugega, bodi si tudi za mojega očeta. Resnica mora na dan!"" „Matija, ker je že tako, govoriva pametno, moško besedo! Poglej me! Kaj meniš, koliko let mi bo še živeti? Kaj me še čaka dobrega na svetu? Trudil sem se in ubijal vse svoje žive dni; zakaj mi ne privoščiš, da si tu odpočijem; kaj mi je hudega tukaj?" „„Ali sramota, sramota!"" „Ej, pusti jih, naj govore, dokler se jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo že molčali. Sramota! Saj ravno zato sem in hočem biti tukaj, da ne bo sramote. Kaj meni sramota? Ali vaša hiša, tvoja mati, ti, brata, sestri — vašega do zdaj čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spoštovani živite in spomnite se včasi starega Seljana, ki ni napačen človek; ali ga pa tudi pozabite! Siliš me, da naj govorim; dobro! Govoril bom torej, četudi ne, kakor ti hočeš; do zdaj sem tajil, zdaj hočem očitno reči, da sem kriv!" „„Ko bi mene ne bilo! Dejte, potem bom pa jaz tudi govoril! Vas ni škoda, pravite; dobro! Ali ste sami? Nimate li žive duše na svetu, za katero ste dolžni skrbeti? Kaj hočete zapustiti svoji hčeri, če ji še nočete ohraniti dobrega imena? Kaj naj počne Jerica, uboga sirota? Zanašate se name; ali kdo vam je porok, da se ne premislim tudi jaz? Težko je možu živeti z ženo, ki ima takega očeta."" Nič odgovora! Globoko zamišljen je stopal Seljan po ječi. Matija je videl, da mu je zadel pravo struno; prigovarjal mu je dalje: „Ne mislite na nas; mi moramo prenašati svojo nesrečo; otroci morajo trpeti za svojega očeta, tako je na svetu! Vendar hočem storiti, kar mi je mogoče: prodati mislim domačijo, zapustiti z vso družino ta kraj ter se naseliti kje daleč odtod, kjer nas živa duša ne pozna. Še prej pa hočem poravnati očetovo krivico, kolikor mi je moči. — Čas poteka, odločite se, oče! Pomislite, da ne govorim sam, z mano vred govori in vas prosi nedolžna sirota: Imejte usmiljenje s svojim otrokom!" „Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti glej!"" Nato mu poda roko. Matija ga zapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stala pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik, kar je bilo potrebno, da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez pomiselka. Ko je bilo to končano, še obrne Matija k uradniku, rekoč: „Gospod! Še nekaj me teži; jaz nisem učen človek, zato ne vem, kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika —— da bi jim bil milostljiv! Jaz sem dolžan storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. Nate, gospod, vzemite, kar imam pri sebi, in naredite s tem, kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi." Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sódnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem poda obema prijazno roko. Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekako olajšana sta bila oba. Matija si je bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. == Konec.== Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogokaj izpremenilo. Sódnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa so tržani govorili o Sódniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasom je potihnila govorica; čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti. Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem; Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbeli tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu! Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mirno kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi — Ani Sódnikovi. Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Bog varuj! Take sreče ni bilo na Seljanovem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zdaj pa zdaj je pač tudi z rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držala v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam! In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni vedela zakaj; voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči. Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo hišo, je takoj uganil, kaj pomeni ta nenavadna prikazen. Jerica mu priskače naproti ter se mu oklene vratu, „pol smeha, pol joka." Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu. „Torej si vendar prišel!" mu reče Seljan vesel, „saj sem dejal, da ne boš tak!" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! Liza se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. Andrejče in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je rastlo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu je pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča. In Nósan? Govorilo se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, kjer je našlo pribežališče že toliko potepuhov, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno. [[Kategorija: Josip Stritar]] [[Kategorija:19. stoletje]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] hgh42rmwh7ikj6buip2q2ud2oojm9cv 0 31737 207287 206455 2022-08-05T11:45:57Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki *[[Čaša vina]] *[[Dim (Če vdira)]] *[[Sviloprejka]] *[[Grozd (Mater)]] *[[Iskra]] *[[Misli (Vera Albreht)]] *[[Oči]] *[[Prebrana knjiga]] *[[Rešena uganka]] *[[Senca (Vera Albreht)]] *[[Starost]] *[[Uš]] *[[Vino]] ph1hacixxgm5e2ipziuff90ls77jmts 0 31745 207234 207197 2022-08-04T12:54:44Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE''' (1911) *[[Bog ve ?]] *[[Galusu]] *[[Kukavci]] *[[Maj]] *[[ME CIZARE]] *[[Obrito jagnje]] *[[Tebi posvečeno]] *[[Ukazi (Da ne smem)]] *[[Ukazi (Levo kreni)]] *[[Vihar]] *[[Vrabcu]] *[[Za mizo v Čimborasu]] *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA''' (1914-1919) *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1933]] *[[Na Bledu 1937]], 1937 *[[Istranke]] [[Vrnitev]] *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[Pozna pisma III.]]pozna *[[Pozna pisma IV.]] *[[Kdaj?]] *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Dani]], 1929 '''Druga svetovna vojna''' *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945. *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947 *[[Luciji Liefeldtowi]], 1971. *[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983 '''PESMI [1945-1970]''' *[[Vrnitev (Materi)]] *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Njemu]] *[[Še bodo cvele …]] *[[Igu Grudnu v spomin]], 1948 *[[Pozna pisma I. ]], 1950. *[[Pozna pisma II. ]], 1950. *[[Pozna pisma III. ]], 1950. *[[Pozna pisma IV. ]], 1950. *[[Kakteja]], 1952. *[[Odlomek iz pisma]], 1952. *[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952. *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Kip (Vera Albreht)]], 1958. *[[Krt (Vera Albreht)]], 1958. *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Še bodo cvele …]] *[[Vintgar]], *[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]] *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Njemu]] *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Oblakom bom zapela]] *[[Pesem žene]] *[[Preko noči]] *[[Prišel si mi na pot]] *[[Odlomek iz pisma]] *[[Hrepenenje]] *[[Topola]], 1954 *[[Svojemu Rejencu]] *[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]] *[[Rekviem za psom]] *[[Uporna pesem ]] *[[Siva jutra ]] *[[Njiva]], 1950 *[[Moji materi]] *[[V tej postelji je umrla moja mati]] *[[Breza]], 1959 *[[Zrumenela knjiga]] *[[Resignacija]] *[[Ugašajoče luči]] *[[Nekomu kot n. pr. jaz]] *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Rojstvo dneva]] *[[Poldan]] *[[Mrak]] *[[Tih je večer]] *[[Večer v vrtu]] *[[Poletna noč]], 1952 *[[Prebujenje jezera]] *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[V marcu]] *[[Pomladna prošnja]] *[[Košnja]] *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Tišina]], 1952 *[[Ko v rosnih travah]] *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Stekleno molčanje]] *[[Balada o krvavi Micki]] *[[Moto]] *[[Akacija]] jeyx2mrytysvgutim0rrk1xbhldhycu 207259 207234 2022-08-04T18:24:42Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE''' (1911) *[[Bog ve ?]] *[[Galusu]] *[[Kukavci]] *[[Maj]] *[[ME CIZARE]] *[[Obrito jagnje]] *[[Tebi posvečeno]] *[[Ukazi (Da ne smem)]] *[[Ukazi (Levo kreni)]] *[[Vihar]] *[[Vrabcu]] *[[Za mizo v Čimborasu]] *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA''' (1914-1919) *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1933]] *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''II. SVETOVNA VOJNA''' *[[Istranke]] [[Vrnitev]] *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[Pozna pisma III.]]pozna *[[Pozna pisma IV.]] *[[Kdaj?]] *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Dani]], 1929 '''Druga svetovna vojna''' *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945. *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947 *[[Luciji Liefeldtowi]], 1971. *[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983 '''PESMI [1945-1970]''' *[[Vrnitev (Materi)]] *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Njemu]] *[[Še bodo cvele …]] *[[Igu Grudnu v spomin]], 1948 *[[Pozna pisma I. ]], 1950. *[[Pozna pisma II. ]], 1950. *[[Pozna pisma III. ]], 1950. *[[Pozna pisma IV. ]], 1950. *[[Kakteja]], 1952. *[[Odlomek iz pisma]], 1952. *[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952. *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Kip (Vera Albreht)]], 1958. *[[Krt (Vera Albreht)]], 1958. *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Še bodo cvele …]] *[[Vintgar]], *[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]] *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Njemu]] *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Oblakom bom zapela]] *[[Pesem žene]] *[[Preko noči]] *[[Prišel si mi na pot]] *[[Odlomek iz pisma]] *[[Hrepenenje]] *[[Topola]], 1954 *[[Svojemu Rejencu]] *[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]] *[[Rekviem za psom]] *[[Uporna pesem ]] *[[Siva jutra ]] *[[Njiva]], 1950 *[[Njiva]], 1950 *[[Moji materi]] *[[V tej postelji je umrla moja mati]] *[[Breza]], 1959 *[[Zrumenela knjiga]] *[[Resignacija]] *[[Ugašajoče luči]] *[[Nekomu kot n. pr. jaz]] *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Rojstvo dneva]] *[[Poldan]] *[[Mrak]] *[[Tih je večer]] *[[Večer v vrtu]] *[[Poletna noč]], 1952 *[[Prebujenje jezera]] *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[V marcu]] *[[Pomladna prošnja]] *[[Košnja]] *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Tišina]], 1952 *[[Ko v rosnih travah]] *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Stekleno molčanje]] *[[Balada o krvavi Micki]] *[[Moto]] *[[Akacija]] hh4850of51qpdem9hvkzp19iyhkioq1 207260 207259 2022-08-04T18:29:59Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE''' (1911) *[[Bog ve ?]] *[[Galusu]] *[[Kukavci]] *[[Maj] (Vera Albreht)]] *[[ME CIZARE]] *[[Obrito jagnje]] *[[Tebi posvečeno]] *[[Ukazi (Da ne smem)]] *[[Ukazi (Levo kreni)]] *[[Vihar]] *[[Vrabcu]] *[[Za mizo v Čimborasu]] *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA''' (1914-1919) *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1933]] *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''II. SVETOVNA VOJNA''' *[[Istranke]] [[Vrnitev]] *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[Pozna pisma III.]]pozna *[[Pozna pisma IV.]] *[[Kdaj?]] *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Dani]], 1929 '''Druga svetovna vojna''' *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945. *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947 *[[Luciji Liefeldtowi]], 1971. *[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983 '''PESMI [1945-1970]''' *[[Vrnitev (Materi)]] *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Njemu]] *[[Še bodo cvele …]] *[[Igu Grudnu v spomin]], 1948 *[[Pozna pisma I. ]], 1950. *[[Pozna pisma II. ]], 1950. *[[Pozna pisma III. ]], 1950. *[[Pozna pisma IV. ]], 1950. *[[Kakteja]], 1952. *[[Odlomek iz pisma]], 1952. *[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952. *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Kip (Vera Albreht)]], 1958. *[[Krt (Vera Albreht)]], 1958. *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Še bodo cvele …]] *[[Vintgar]], *[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]] *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Njemu]] *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Oblakom bom zapela]] *[[Pesem žene]] *[[Preko noči]] *[[Prišel si mi na pot]] *[[Odlomek iz pisma]] *[[Hrepenenje]] *[[Topola]], 1954 *[[Svojemu Rejencu]] *[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]] *[[Rekviem za psom]] *[[Uporna pesem ]] *[[Siva jutra ]] *[[Njiva]], 1950 *[[Njiva]], 1950 *[[Moji materi]] *[[V tej postelji je umrla moja mati]] *[[Breza]], 1959 *[[Zrumenela knjiga]] *[[Resignacija]] *[[Ugašajoče luči]] *[[Nekomu kot n. pr. jaz]] *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Rojstvo dneva]] *[[Poldan]] *[[Mrak]] *[[Tih je večer]] *[[Večer v vrtu]] *[[Poletna noč]], 1952 *[[Prebujenje jezera]] *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[V marcu]] *[[Pomladna prošnja]] *[[Košnja]] *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Tišina]], 1952 *[[Ko v rosnih travah]] *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Stekleno molčanje]] *[[Balada o krvavi Micki]] *[[Moto]] *[[Akacija]] se2he93evyy70o0x6hgz6ft5w5sxthx 207262 207260 2022-08-04T18:38:01Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE''' (1911) *[[Bog ve ?]] *[[Galusu]] *[[Kukavci]] *[[Maj (Vera Albreht)]] *[[ME CIZARE]] *[[Obrito jagnje]] *[[Tebi posvečeno]] *[[Ukazi (Da ne smem)]] *[[Ukazi (Levo kreni)]] *[[Vihar]] *[[Vrabcu]] *[[Za mizo v Čimborasu]] *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA''' (1914-1919) *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1933]] *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''II. SVETOVNA VOJNA''' *[[Istranke]] [[Vrnitev]] *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[Pozna pisma III.]]pozna *[[Pozna pisma IV.]] *[[Kdaj?]] *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Dani]], 1929 '''Druga svetovna vojna''' *[[Oči]] *[[Podgrivke]] *[[Alarm]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Bo konec]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945. *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947 *[[Luciji Liefeldtowi]], 1971. *[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983 '''PESMI [1945-1970]''' *[[Vrnitev (Materi)]] *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Njemu]] *[[Še bodo cvele …]] *[[Igu Grudnu v spomin]], 1948 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Pozna pisma I. ]], 1950 *[[Pozna pisma II. ]], 1950 *[[Pozna pisma III. ]], 1950 *[[Pozna pisma IV. ]], 1950 *[[Kakteja]], 1952 *[[Odlomek iz pisma]], 1952 *[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952 *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Kip (Vera Albreht)]], 1958 *[[Krt (Vera Albreht)]], 1958 *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964 *[[Ostalo vse tako je]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Še bodo cvele …]] *[[Vintgar]], *[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]] *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Njemu]] *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]] *[[Oblakom bom zapela]] *[[Pesem žene]] *[[Preko noči]] *[[Prišel si mi na pot]] *[[Odlomek iz pisma]] *[[Hrepenenje]] *[[Topola]], 1954 *[[Svojemu Rejencu]] *[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]] *[[Rekviem za psom]] *[[Uporna pesem ]] *[[Siva jutra ]] *[[Njiva]], 1950 *[[Njiva]], 1950 *[[Moji materi]] *[[V tej postelji je umrla moja mati]] *[[Breza]], 1959 *[[Zrumenela knjiga]] *[[Resignacija]] *[[Ugašajoče luči]] *[[Nekomu kot n. pr. jaz]] *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Rojstvo dneva]] *[[Poldan]] *[[Mrak]] *[[Tih je večer]] *[[Večer v vrtu]] *[[Poletna noč]], 1952 *[[Prebujenje jezera]] *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[V marcu]] *[[Pomladna prošnja]] *[[Košnja]] *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Tišina]], 1952 *[[Ko v rosnih travah]] *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Stekleno molčanje]] *[[Balada o krvavi Micki]] *[[Moto]] *[[Akacija]] hzdgx5cmzr4j5ul0nq2t7q6bbooisl9 0 31892 207288 206729 2022-08-05T11:48:23Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Oči (Pod isto skalo) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Oči (Pod isto skalo), ''Najdihojca'', 1953, št. 4, str. 32. }} <poem>Pod isto skalo rasteta, se v istem polju paseta, oba se vkup odpirata, kar ujameta, požirata.</poem> ==Opombe urednice== #Vera Albreht, Oči, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopisi, IN = 6804. #Različici v 4. verzu; ''kar ujameta, požirata'' in ''kar najdeta, požirata''. #Različica v 3. in 4. verzu: ''oba nam včasih sijeta, / potoke časih lijeta.'' #Kasnejša objava: ''Slovenske uganke'', 1965, str. 75, 3. verz: ''oba se vkup zapirata,'' [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Uganke]] [[Kategorija: poezija za otroke]] s73anvm5hqgfjee9lhvx3ykiuieoma4 207289 207288 2022-08-05T11:50:17Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Oči (''Pod isto skalo'') | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Oči (''Pod isto skalo''), ''Najdihojca'', 1953, št. 4, str. 32. }} <poem>Pod isto skalo rasteta, se v istem polju paseta, oba se vkup odpirata, kar ujameta, požirata.</poem> ==Opombe urednice== #Vera Albreht, Oči, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopisi, IN = 6804. #Različici v 4. verzu; ''kar ujameta, požirata'' in ''kar najdeta, požirata''. #Različica v 3. in 4. verzu: ''oba nam včasih sijeta, / potoke časih lijeta.'' #Kasnejša objava: ''Slovenske uganke'', 1965, str. 75, 3. verz: ''oba se vkup zapirata,'' [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Uganke]] [[Kategorija: poezija za otroke]] 08tx9mrmpgbbyfiz6zfrk8nrj3m8atu 4 33194 207279 207220 2022-08-05T07:07:05Z 56jhoG 5919 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- |28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]||27319|| [[Ponarejevalci]] ||2250 b/h||12,14 h||40|| ne || še ne || Vmes je bilo potrebno pretipkavanje določenega premega govora s pomišljaji. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |4. avgust 2022 || [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]||6545|| [[Filozof Peter]] ||1550 b/h||5 h||9|| ne || še ne || Pretipkavanje nekaterih delov. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |5. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||110786|| [[Nasedli brod]] ||3750* b/h||37,8 h||131|| ne || še ne || Tarifa 3750 = 79908 besed, tarifa 2250 = 18377 besed, tarifa 1500 = 12501 besed. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] jx53x39zqkt60ujiypyx21r7k3om8ny 207280 207279 2022-08-05T07:16:45Z 56jhoG 5919 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |28. november 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6435 || [[Zlata riba]] || 3750 b/h || 1,7 h || 6 || ne || še ne || |- |15. december 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 8627 || [[Usoda Tinča Raščana]] || 3750 b/h || 2,3 h || 7 || ne || še ne || |- |3. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 4204 || [[Šaljivec]] || 3750 b/h || 1,1 h || 4 || ne || še ne || |- |19. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6568 || [[Zgodba idealista Marka]] || 3750 b/h || 1,8 h || 9 || ne || še ne || |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- |28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]||27319|| [[Ponarejevalci]] ||2250 b/h||12,14 h||40|| ne || še ne || Vmes je bilo potrebno pretipkavanje določenega premega govora s pomišljaji. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |4. avgust 2022 || [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]||6545|| [[Filozof Peter]] ||1550 b/h||5 h||9|| ne || še ne || Pretipkavanje nekaterih delov. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |5. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||110786|| [[Nasedli brod]] ||3750* b/h||37,8 h||131|| ne || še ne || Tarifa 3750 = 79908 besed, tarifa 2250 = 18377 besed, tarifa 1500 = 12501 besed. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] c9hrj18imw1wh9l6a2f02vf3o1b61ej 0 39091 207261 203814 2022-08-04T18:36:21Z 56jhoG 5919 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Nasedli brod | opombe = | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}}, {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}}, {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}}, {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}}, {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}}, {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}}, {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}}, {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}}, {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}}, {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}}, {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}}, {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}}, {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}}, {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}}, {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}}, {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} v delu [[Nasedli brod, 1. del|1. del]] [[Nasedli brod, 2. del|2. del]] [[Nasedli brod, 3. del|3. del]] rjczv2l3o77vxjpk1ej7wgg7tjxuef5 207266 207261 2022-08-04T18:42:07Z 56jhoG 5919 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Nasedli brod | opombe = | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}}, {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}}, {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}}, {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}}, {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}}, {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}}, {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}}, {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}}, {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}}, {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}}, {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}}, {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}}, {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}}, {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}}, {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}}, {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} [[Nasedli brod, 1. del|1. del]] [[Nasedli brod, 2. del|2. del]] [[Nasedli brod, 3. del|3. del]] j9wv3cxmaobv4vy7fvp9lcdzkmx7jaa 0 39356 207258 205754 2022-08-04T17:55:52Z Amadeja5 7406 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Slovenske planine | normaliziran naslov = | avtor = Darinka Topolovec | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/123-125; 21/127-130 {{mp|leto|1928}} | vir = dLib {{fc|dlib|ST4PPXC5|s=4|123}}, {{fc|dlib|IWHUXJXE|s=4|124}}, {{fc|dlib|NI4NQEVG|s=4|125}}, {{fc|dlib|UN5LJFAN|s=4|127}}, {{fc|dlib|MB2SIK7S|s=4|128}}, {{fc|dlib|1QAGP2UE|s=4|129}}, {{fc|dlib|JIKAGKZH|s=4|130}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Ljubim svojo slovensko domovino, ker je lepa in prijazna, ljubim njeno lepoto in zato ijubim njene planine. Lepi so pisani travniki, bogata polja, košati gozdovi, ljubke, vesele, bistre vode, stisnjene romantične dolinice, krasna njena tajinstvena jezera, a najlepše in najveličastnejše so njene gore. Ako mi je bila priložnost vzbuditi svojemu bližnjemu veselje in zanimanje do njih neoskrunjene, večne in vedno nove lepote, tedaj je zagorel ponos v meni - ponos nad vse to bogato lepoto, ki jo obožujem in uživam. Ob jasnih dneh mi je najljubši sprehod na ljubljanski grad, odkoder strmim v valujoče planinske verige. Ko gorijo gore ob solnčnem zatonu škrlatno kakor mogočni plameni bajnih dežel , tedaj zakoprni vse moje bitje tako iskreno po onem blesku, ki ga ne morem doseči, da se vračam žalostna in potrta v mesto ... Prišel je tovariš iz vroče Dalmacije - sin morja. Videl je divno verigo slovenskih vrhov in zaželel si je tja gori - v višine, da spozna oni čarobni planinski raj, po katerem slovi lepa Slovenija. Ker je želel spoznati njeno veličast, njeno skrito mogočnost, sem mu obljubila popeljati ga tja gori - bližje solncu. Prispel je točno, ko sem ga pozvala naj se pridruži mojemu planinskemu izletu. Dobro je bil opremljen. Močno podkovani, nepremočljivi čevlji so trdno oklepali v volnene nogavice ovite noge. Športna obleka z dokolenkami je bila izborno izbrana, a nahrbtnik je bil napolnjen z rezervnim perilom. Manjkalo seveda tudi ni copat, svitru, nogavic in celo priročna lekarna je imela svoj kotiček. Potrebni priročni provijant pa je imel shranjen v aluminijasti škatlji. Pri kosilu me je zaprosil, naj ga pospremim na Ijubljanski grad, odkoder bi rad še enkrat oddaleč videl kipeči Triglavski vrh, predno ga obišče. Jasna je ležala dolina pod nami in planine so odčrtavale ostre obrise proti azurnemu nebu. Njih solnca osvetljena pobočja so kipela veličastno iznad zelenih gozdov. Vzhodno so se bočile nad Kamnikom ljubke Kamniške planine, v Kranju se je pričel greben — dolgih Karavank. Ljubke so Karavanke in zanimive po svoji pestri flori. Njih pobočja so zeleneči in cvetoči pašniki in trate in vabljivo se smehljajo slovenski domovini. Karavanke so prvi mejnik proti Avstriji, kamor kipijo strmo v raztrganih, nedostopnih stenah. — Najmočnejša in najveličastnejša veriga pa veže sever z zapadom v ponosnih Julijskih alpah s svojim najvišjim vrhom Triglavom. Njih vrhovi so ena sama mogočna svetlobna pesem. V svoji nedostopni visokosti so krepki čuvarji najbolj opasnemu nasprotniku, ki skriva svoje lice, a v svoji nenasitni poželjivosti steza plenaželjne prste po našem najsvetejšem, po onem, ki ga opevajo Slovenske melodijozne nerodne pesmi, o katerem pripovedujejo nerodne pravljice — po našem Triglavu. Prav na njegov prag si je postavil mejnik Italijan. — Z uničujočo roko je rezdelil veličastno verigo Julijskih planin — čuvarko slovenske zibeljke — ter podjarmil ves zapadni del. Niso zelene, niti cvetoče njih mogočne postave, po svoji veličasti so velike in — krasne po svojih gorskih jezerih. V meni je gorel odsev planin. Samozavestno sem strmela na ono pot, ko bom zmogla tovarišu - tujcu razkrivati čarobne skrivnosti planinskega raja ... V Julijskih planinah. Triglav. Ob 8. popoldne naju je odpeljal gorenjski vlak iz Ljubljane. Tovariš ni mogel dovolj prehvaliti slikovitosti romantične gornje Savske doline in vrhov, ki so nas mogočni in veliki obkrožali. Strmel je na Grintovec, Storžič, Stol in ves vzhičen je vzklikal. "Kako rad bi bil tudi na teh vrhovih!" — Le nasmeh sem imela za odgovor, — kajti moj načrt je bil že pripravljen ... Pred Radovljico pa sem mu pokazala jasno in obsežno skupino Triglava. Nepremično je zastrmel v mogočno, belkasto-svetlo pogorje, ki je prehajalo v širok stožec, okrožen po lahnih oblakih: a na njegovi desni se je nagibala proti dolini široka Rjavina, kakor bi hotela pobegniti izpod Triglavovega gospodujočega pogleda. - Predor pred Radovljico je premaknil smer. — Triglav se je sicer še videl, a ne več v tako lepem okviru, kakor ga je tvorila preje celi sliki divja struga Save zajedena globoko v zeleni, gozdnati dolini. V Jesenicah, kjer je sedež slovenske železne industrije, kar značijo številni temni tovarniški dimniki in ki je važno železniško, obmejno križišče prometa iz Avstrije skozi Karavanški predor iz Celovca in Italije preko Podbrda iz Gorice in Trsta ter preko Trbiža, smo morali prestopiti na vlak v smeri proti Kranjski gori. Ob pol 6. popoldne smo izstopili v postaji Dovje-Mojstrana. — Dolina, po kateri teče železnica, je precej stisnjena med Karavankami na eni in Julijskimi Alpami na drugi strani ter prestopi za Planico že na italijansko ozemlje. Od raznih postaj na tej poti se cepijo številne planinske doline, ki segajo globoko v kraljestvo Julijskih alp in navadno končujejo z lepim in zanimivim vrhom, ako se ne povzpnejo na gorske prehodne točke — sedla- Najlepša in najbolj romantična je dolina Vrata, ki vodi iz Mojstrane prav pod mogočni masiv Triglava, preko katerega se vzpnejo 3 poti in sicer Tominškova pot, Prag in Bambergova pot preko sedla Luknja. Tam kipi strmo v dolino njegova orjaška, svetovnoznana severna stena, ki je zahtevala že precej žrtev najidealnejših življenj. Vrata krasijo že takoj ob vstopu lepe oblike vrhov "Pekla", ki čuvajo pot skozi "Kot" in se nahajajo nekoliko pod Triglavskimi podi. (Podi značijo obsežen, ne preveč valovit, toda močno razčlenjen teren s širokimi razpokami.) Kot prvi čuvaj romantične soteske leži za ljubko vasico Mojstrana veliko poslopje znamenite cementarne, ki razpošilja svoje izdelke še daleč ven izven evropskega kontinenta. — Dolga vrsta do 8 m visokih, a vedno znižujočih se betonskih stebrov drži leseno korito, po katerem teče voda v tovarno. A ovinek skrije kmalu zadnje ostanke človeške civilizacije in pot vodi po gozdnati dolini ob živahni, kristalno-čisti Bistrici. Na obeh straneh dolinice se dvigajo strma, navpična pobočja, zeleno poraščena, ki pa prehajajo na desni v visoke gladke eden na drugem nagromadene kamene sklade. Tu so še preostali sledovi ledenika, ki se je pomikal v ledeni dobi proti Mojstrani in ki je zapustil tu še apneno kredo, katero kopljejo za izdelavo Portland cementa. Iz zapeke nad eno teh stenc, poraslih na vrhu z macesni, bobni krasen, močan slap Peričnik, neovirano 30 m globoko v skalnato globel. Najmočnejši je Peričnik v juniju in ima tisoč do dvatisoč litrov vode na sekundo. Pozimi ob hudem mrazu zamrzne in ogromna viseča zavesa ledenih stebrov se leskeče v najrazličnejših barvah in nijansah ob solnčnem siju. Takrat je Peričnik najčarobnejši. — Po hudem padcu umirjen priskaklja ves potok do Bistrice in se združi s pojočo hčerko Triglavskih melišč. Od Peričnika se pot nekoliko vzpne, dokler ne zavije pod "Galerije", ki so črez stezo viseč skalnat obok visoko nad šumljajočo Bistrico. — Dolinica se zožuje in prehaja v vedno bolj idilično sliko. — Medtem ko je dolina vsa porasla z gozdom, vstajajo izza njegove meje strmi, goli vrhovi, kipeči svoje razorano obličje proti nebu. Na levi vstaja široka glava zapuščenega Cmira 2391 m, na desni divja planinska zgrada Škrlatice 2738 m, okrogli vrh Bogljice, mala glavica, a tam spredaj Stenar 2301 m s svojimi strmi in stenami. Za Cmirom pa rase in se širi prav v ozadju obsežna — 1000 m visoka — strma, severna Triglavska stena. Divje so razorani njeni zidovi in v približni njeni sredini se vije lijaku podoben žleb od vrha do tal. — Nad steno pa kipi mogočno glavar svojega prostranega kraljestva — planinski očak Triglav. Steno zaključuje sedlo Luknja, kjer se končuje dolina Vrata in prehaja v dolino Trenta na drugi strani, ki že ječi pod italijanskim režimom. — Vedno mogočnejša je vstajala pred nami Triglavova veličast. — Ob 8. je mahoma vzkipela pred nama najlepša in največja planinska stavba — Aljažev dom v višini 1015 m. Mrak je jel pokrivati dolino, solnčna svetloba se je ljubkovaje dotikala le ponosnih vrhov, ki so zažareli v zlatem blesku, kmalu pa je zasijalo škrlatno-rdeče. Beli pajčolani meglje, vihrajoči preko Luknje so zablesteli zelenkasto, tako tudi preje škrlatne konice vrhov; še Triglav je imel zelenkasto progo in njegova snežišča so se osvetlila modrikasto ... Z glasnim vriskom sem pozdravila vse te moje ljube planinske znance, poslavljajoče se od solnca in moj vzklik je pozdravil najvišjega izmed njih. — V Aljaževem domu je bilo že precej planincev in glasno njih kramljanje je sililo celo v vežo. Mirno sem stopila v razsvetljeno sobo in prvo kar sem videla in pozdravila so bile 4 viseče slike nadebudnih, idealnih mladeničev, ki so v svoji prevroči ljubezni žrtvovali Triglavu svoje življenje. Srednji dve sliki sta izražali energijo in voljo v prijaznih potezah. Življenje teh dveh mladeničev je terjala orjaška Triglavska stena, katero sta ljubila najgorečnejše. — Prvi je bil prvak slovenskih planincev — dr. Jug, a drugega truplo je ponosna stena obdržala v svojem okrilju, v svojem mogočnem lijaku. K tej sliki je vzplaval moj ovlažen pogled, zaslutila sem v potezah njegovega obraza pozdrav... Za hip sem pozabila, da nisem sama... Pri obkotni mizi je vstala ljubka, mlada devojka — planinka. Prestregla je moj k sliki obrnjen pogled in me iskreno pozdravila. Bila je moja najljubša planinska tovarišica Zvezdana, ali kakor smo jo kratko nazivali Danica. Seznanila sem jo s svojim novim tovarišem. Pozdravila ga je iskreno in veselo in kmalu sta se poglobila v živahen razgovor. Prišla je Danica v Aljažev dom že dopoldan s sklepom, da obišče Triglav. Z veseljem sem sprejela njeno udeležbo. Nismo se dolgo mudili pri večerji, ker nam ni prijalo glasno in živahno razpoloženje planincev. V tem domu pod to veličastno steno sem najraje samujoča. In to je videla Danica, zato je predlagala, da odidemo na prosto. Ogrnili smo pelerine, ker je veter ohladil ozračje in odšli h klopicam za Aljaževim domom. Lahna sapica je zavela nad vso naravo. Naravnost pred nami je v bledi mesečini zrla svetlo tajinstveno za nas vsa ogromna Triglavska stena z nejasnimi očmi. Kot temna senca je ležal na njen lijak — Črni žleb. — A vrh Triglava je blestel, sijal je v sneženem oklepu. Kakor bi se poznali že dolgo, dolgo. Zaupno smo sedeli skupaj in strmeli na vso blestečo lepoto. "Kako divno je tu" — je vzkliknil tovariš, "tu je svet vil in bajk. Tu bi ostal in niti morja ne bi pogrešal." Ni bilo glasno vzhičenje in občudovanje. — Duša njegova je oživela, odprla se je prvemu navalu nepoznanega, da ga obdrži v sebi za vedno. — "Je li mogoče, da so te krasne planine, te blesteče skalnate stene tudi krute proti onim, ki jih preveč ljubijo. — Videl sem sliko na steni in tesno mi je, ko mislim na mlada življenja —." Sanjavi pogled Danice je objel tovariša. — "Povedati vam hočem zgodbo o onem, ki leži v tistem temnem lijaku in čigar grob bomo jutri obiskali. Kratka je — a vendar slika mlado žrtev iskreno ljubečo lepoto. — Preveč je lepote v takih mladih ljudeh, ker si je nabirajo, povsod kamor pridejo z vso dušo. Zato v mestnem življenju in hrupu zanje ni zabava, v veseljačenju ne veselja, v prepevaju ne pesmi. Njih duh stremi za lepoto, se vzpenja višje in višje in telo premaguje ovire ter hiti za njo, da pozabi na vse okoli sebe, celo na grozečo nevarnost. Tedaj se zgodi, da oni ne vidijo smrti, ki ji zaveje iz skalovja. Ko pada telo v minljivost in pozabnost, poje in vriska njih duša, ki ostane tam, kjer je padalo telo, akoravno so truplo odpeljali. — Tri leta je prošlo, kar je šla Darinka s svojim bratom v Vrata, da obiščeta Triglav, tri leta, odkar jo je zapustil, ko je sledil tajinstvenemu klicu stene. — V jutranjem solncu ga je zvabila oboževana stena, — mlada se mu je smehljala. A njegova pot je bila dolga — 1000 m visoko je segala in vreme se je spremenilo. Solnce je pobegnilo pred črnimi oblaki, ki so prinesli dežja, a v višinah sneg. — V snežnem metežu ga je priklenila stena k sebi, divje ga je poljubila na vroče čelo, da je zabobnelo v odjeku in telo je padalo, padalo... Vse iskanje je bilo zaman. Leži v onem nedostopnem lijakastem žlebu, ki pokriva steno kot temna senca... Ker niso dobili trupla so spremenili steno v ogromno, kipečo pokopališče z enim samim grobom. Pri njenem vstopu pa so mu pripravili spominsko ploščo in tam obiskujejo njegov grob"... "Bom smel li tudi jaz k temu svetišču," se je boječe obrnil k meni. — "Seveda. — Videli bodete, kako lepo je snivati v takem grobu, kjer ni trohnobe, ne smrti, — kjer vlada večna lepota in življenje..." Mesec je priplaval že visoko in osvetlil dolino. — "Pozno je, — jutri bo treba zgodaj vstati." Vstali smo in Danica je vzkliknila: "Jutri pridemo na Triglav v kraljestvo Zlatorogovo in povedala Vam bom pravljico o rojenicah in Zlatorogu, ki so nekdaj prebivali v tem planinskem raju." ... Najkrasnejše jutro nas je pozdravilo, ko smo se zbudili. Kmalu smo bili pripravljeni za odhod in stopili v mlado, sočno jutro. Družbe so hitele mimo nas druga za drugo, a mi se nismo ozirali nanje. Zmerno smo nadaljevali svojo pot, ker časa smo imeli dovolj. (Dalje prihodnjič.) [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1928]] [[Kategorija:Darinka Topolovec]] [[Kategorija:Kratka proza]] 5ll4su3xokoeusmdoqr8608rh6c3jw2 207267 207258 2022-08-04T18:45:18Z Amadeja5 7406 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Slovenske planine | normaliziran naslov = | avtor = Darinka Topolovec | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/123-125; 21/127-130 {{mp|leto|1928}} | vir = dLib {{fc|dlib|ST4PPXC5|s=4|123}}, {{fc|dlib|IWHUXJXE|s=4|124}}, {{fc|dlib|NI4NQEVG|s=4|125}}, {{fc|dlib|UN5LJFAN|s=4|127}}, {{fc|dlib|MB2SIK7S|s=4|128}}, {{fc|dlib|1QAGP2UE|s=4|129}}, {{fc|dlib|JIKAGKZH|s=4|130}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Ljubim svojo slovensko domovino, ker je lepa in prijazna, ljubim njeno lepoto in zato ijubim njene planine. Lepi so pisani travniki, bogata polja, košati gozdovi, ljubke, vesele, bistre vode, stisnjene romantične dolinice, krasna njena tajinstvena jezera, a najlepše in najveličastnejše so njene gore. Ako mi je bila priložnost vzbuditi svojemu bližnjemu veselje in zanimanje do njih neoskrunjene, večne in vedno nove lepote, tedaj je zagorel ponos v meni - ponos nad vse to bogato lepoto, ki jo obožujem in uživam. Ob jasnih dneh mi je najljubši sprehod na ljubljanski grad, odkoder strmim v valujoče planinske verige. Ko gorijo gore ob solnčnem zatonu škrlatno kakor mogočni plameni bajnih dežel , tedaj zakoprni vse moje bitje tako iskreno po onem blesku, ki ga ne morem doseči, da se vračam žalostna in potrta v mesto ... Prišel je tovariš iz vroče Dalmacije - sin morja. Videl je divno verigo slovenskih vrhov in zaželel si je tja gori - v višine, da spozna oni čarobni planinski raj, po katerem slovi lepa Slovenija. Ker je želel spoznati njeno veličast, njeno skrito mogočnost, sem mu obljubila popeljati ga tja gori - bližje solncu. Prispel je točno, ko sem ga pozvala naj se pridruži mojemu planinskemu izletu. Dobro je bil opremljen. Močno podkovani, nepremočljivi čevlji so trdno oklepali v volnene nogavice ovite noge. Športna obleka z dokolenkami je bila izborno izbrana, a nahrbtnik je bil napolnjen z rezervnim perilom. Manjkalo seveda tudi ni copat, svitru, nogavic in celo priročna lekarna je imela svoj kotiček. Potrebni priročni provijant pa je imel shranjen v aluminijasti škatlji. Pri kosilu me je zaprosil, naj ga pospremim na Ijubljanski grad, odkoder bi rad še enkrat oddaleč videl kipeči Triglavski vrh, predno ga obišče. Jasna je ležala dolina pod nami in planine so odčrtavale ostre obrise proti azurnemu nebu. Njih solnca osvetljena pobočja so kipela veličastno iznad zelenih gozdov. Vzhodno so se bočile nad Kamnikom ljubke Kamniške planine, v Kranju se je pričel greben — dolgih Karavank. Ljubke so Karavanke in zanimive po svoji pestri flori. Njih pobočja so zeleneči in cvetoči pašniki in trate in vabljivo se smehljajo slovenski domovini. Karavanke so prvi mejnik proti Avstriji, kamor kipijo strmo v raztrganih, nedostopnih stenah. — Najmočnejša in najveličastnejša veriga pa veže sever z zapadom v ponosnih Julijskih alpah s svojim najvišjim vrhom Triglavom. Njih vrhovi so ena sama mogočna svetlobna pesem. V svoji nedostopni visokosti so krepki čuvarji najbolj opasnemu nasprotniku, ki skriva svoje lice, a v svoji nenasitni poželjivosti steza plenaželjne prste po našem najsvetejšem, po onem, ki ga opevajo Slovenske melodijozne nerodne pesmi, o katerem pripovedujejo nerodne pravljice — po našem Triglavu. Prav na njegov prag si je postavil mejnik Italijan. — Z uničujočo roko je rezdelil veličastno verigo Julijskih planin — čuvarko slovenske zibeljke — ter podjarmil ves zapadni del. Niso zelene, niti cvetoče njih mogočne postave, po svoji veličasti so velike in — krasne po svojih gorskih jezerih. V meni je gorel odsev planin. Samozavestno sem strmela na ono pot, ko bom zmogla tovarišu - tujcu razkrivati čarobne skrivnosti planinskega raja ... V Julijskih planinah. Triglav. Ob 8. popoldne naju je odpeljal gorenjski vlak iz Ljubljane. Tovariš ni mogel dovolj prehvaliti slikovitosti romantične gornje Savske doline in vrhov, ki so nas mogočni in veliki obkrožali. Strmel je na Grintovec, Storžič, Stol in ves vzhičen je vzklikal. "Kako rad bi bil tudi na teh vrhovih!" — Le nasmeh sem imela za odgovor, — kajti moj načrt je bil že pripravljen ... Pred Radovljico pa sem mu pokazala jasno in obsežno skupino Triglava. Nepremično je zastrmel v mogočno, belkasto-svetlo pogorje, ki je prehajalo v širok stožec, okrožen po lahnih oblakih: a na njegovi desni se je nagibala proti dolini široka Rjavina, kakor bi hotela pobegniti izpod Triglavovega gospodujočega pogleda. - Predor pred Radovljico je premaknil smer. — Triglav se je sicer še videl, a ne več v tako lepem okviru, kakor ga je tvorila preje celi sliki divja struga Save zajedena globoko v zeleni, gozdnati dolini. V Jesenicah, kjer je sedež slovenske železne industrije, kar značijo številni temni tovarniški dimniki in ki je važno železniško, obmejno križišče prometa iz Avstrije skozi Karavanški predor iz Celovca in Italije preko Podbrda iz Gorice in Trsta ter preko Trbiža, smo morali prestopiti na vlak v smeri proti Kranjski gori. Ob pol 6. popoldne smo izstopili v postaji Dovje-Mojstrana. — Dolina, po kateri teče železnica, je precej stisnjena med Karavankami na eni in Julijskimi Alpami na drugi strani ter prestopi za Planico že na italijansko ozemlje. Od raznih postaj na tej poti se cepijo številne planinske doline, ki segajo globoko v kraljestvo Julijskih alp in navadno končujejo z lepim in zanimivim vrhom, ako se ne povzpnejo na gorske prehodne točke — sedla- Najlepša in najbolj romantična je dolina Vrata, ki vodi iz Mojstrane prav pod mogočni masiv Triglava, preko katerega se vzpnejo 3 poti in sicer Tominškova pot, Prag in Bambergova pot preko sedla Luknja. Tam kipi strmo v dolino njegova orjaška, svetovnoznana severna stena, ki je zahtevala že precej žrtev najidealnejših življenj. Vrata krasijo že takoj ob vstopu lepe oblike vrhov "Pekla", ki čuvajo pot skozi "Kot" in se nahajajo nekoliko pod Triglavskimi podi. (Podi značijo obsežen, ne preveč valovit, toda močno razčlenjen teren s širokimi razpokami.) Kot prvi čuvaj romantične soteske leži za ljubko vasico Mojstrana veliko poslopje znamenite cementarne, ki razpošilja svoje izdelke še daleč ven izven evropskega kontinenta. — Dolga vrsta do 8 m visokih, a vedno znižujočih se betonskih stebrov drži leseno korito, po katerem teče voda v tovarno. A ovinek skrije kmalu zadnje ostanke človeške civilizacije in pot vodi po gozdnati dolini ob živahni, kristalno-čisti Bistrici. Na obeh straneh dolinice se dvigajo strma, navpična pobočja, zeleno poraščena, ki pa prehajajo na desni v visoke gladke eden na drugem nagromadene kamene sklade. Tu so še preostali sledovi ledenika, ki se je pomikal v ledeni dobi proti Mojstrani in ki je zapustil tu še apneno kredo, katero kopljejo za izdelavo Portland cementa. Iz zapeke nad eno teh stenc, poraslih na vrhu z macesni, bobni krasen, močan slap Peričnik, neovirano 30 m globoko v skalnato globel. Najmočnejši je Peričnik v juniju in ima tisoč do dvatisoč litrov vode na sekundo. Pozimi ob hudem mrazu zamrzne in ogromna viseča zavesa ledenih stebrov se leskeče v najrazličnejših barvah in nijansah ob solnčnem siju. Takrat je Peričnik najčarobnejši. — Po hudem padcu umirjen priskaklja ves potok do Bistrice in se združi s pojočo hčerko Triglavskih melišč. Od Peričnika se pot nekoliko vzpne, dokler ne zavije pod "Galerije", ki so črez stezo viseč skalnat obok visoko nad šumljajočo Bistrico. — Dolinica se zožuje in prehaja v vedno bolj idilično sliko. — Medtem ko je dolina vsa porasla z gozdom, vstajajo izza njegove meje strmi, goli vrhovi, kipeči svoje razorano obličje proti nebu. Na levi vstaja široka glava zapuščenega Cmira 2391 m, na desni divja planinska zgrada Škrlatice 2738 m, okrogli vrh Bogljice, mala glavica, a tam spredaj Stenar 2301 m s svojimi strmi in stenami. Za Cmirom pa rase in se širi prav v ozadju obsežna — 1000 m visoka — strma, severna Triglavska stena. Divje so razorani njeni zidovi in v približni njeni sredini se vije lijaku podoben žleb od vrha do tal. — Nad steno pa kipi mogočno glavar svojega prostranega kraljestva — planinski očak Triglav. Steno zaključuje sedlo Luknja, kjer se končuje dolina Vrata in prehaja v dolino Trenta na drugi strani, ki že ječi pod italijanskim režimom. — Vedno mogočnejša je vstajala pred nami Triglavova veličast. — Ob 8. je mahoma vzkipela pred nama najlepša in največja planinska stavba — Aljažev dom v višini 1015 m. Mrak je jel pokrivati dolino, solnčna svetloba se je ljubkovaje dotikala le ponosnih vrhov, ki so zažareli v zlatem blesku, kmalu pa je zasijalo škrlatno-rdeče. Beli pajčolani meglje, vihrajoči preko Luknje so zablesteli zelenkasto, tako tudi preje škrlatne konice vrhov; še Triglav je imel zelenkasto progo in njegova snežišča so se osvetlila modrikasto ... Z glasnim vriskom sem pozdravila vse te moje ljube planinske znance, poslavljajoče se od solnca in moj vzklik je pozdravil najvišjega izmed njih. — V Aljaževem domu je bilo že precej planincev in glasno njih kramljanje je sililo celo v vežo. Mirno sem stopila v razsvetljeno sobo in prvo kar sem videla in pozdravila so bile 4 viseče slike nadebudnih, idealnih mladeničev, ki so v svoji prevroči ljubezni žrtvovali Triglavu svoje življenje. Srednji dve sliki sta izražali energijo in voljo v prijaznih potezah. Življenje teh dveh mladeničev je terjala orjaška Triglavska stena, katero sta ljubila najgorečnejše. — Prvi je bil prvak slovenskih planincev — dr. Jug, a drugega truplo je ponosna stena obdržala v svojem okrilju, v svojem mogočnem lijaku. K tej sliki je vzplaval moj ovlažen pogled, zaslutila sem v potezah njegovega obraza pozdrav... Za hip sem pozabila, da nisem sama... Pri obkotni mizi je vstala ljubka, mlada devojka — planinka. Prestregla je moj k sliki obrnjen pogled in me iskreno pozdravila. Bila je moja najljubša planinska tovarišica Zvezdana, ali kakor smo jo kratko nazivali Danica. Seznanila sem jo s svojim novim tovarišem. Pozdravila ga je iskreno in veselo in kmalu sta se poglobila v živahen razgovor. Prišla je Danica v Aljažev dom že dopoldan s sklepom, da obišče Triglav. Z veseljem sem sprejela njeno udeležbo. Nismo se dolgo mudili pri večerji, ker nam ni prijalo glasno in živahno razpoloženje planincev. V tem domu pod to veličastno steno sem najraje samujoča. In to je videla Danica, zato je predlagala, da odidemo na prosto. Ogrnili smo pelerine, ker je veter ohladil ozračje in odšli h klopicam za Aljaževim domom. Lahna sapica je zavela nad vso naravo. Naravnost pred nami je v bledi mesečini zrla svetlo tajinstveno za nas vsa ogromna Triglavska stena z nejasnimi očmi. Kot temna senca je ležal na njen lijak — Črni žleb. — A vrh Triglava je blestel, sijal je v sneženem oklepu. Kakor bi se poznali že dolgo, dolgo. Zaupno smo sedeli skupaj in strmeli na vso blestečo lepoto. "Kako divno je tu" — je vzkliknil tovariš, "tu je svet vil in bajk. Tu bi ostal in niti morja ne bi pogrešal." Ni bilo glasno vzhičenje in občudovanje. — Duša njegova je oživela, odprla se je prvemu navalu nepoznanega, da ga obdrži v sebi za vedno. — "Je li mogoče, da so te krasne planine, te blesteče skalnate stene tudi krute proti onim, ki jih preveč ljubijo. — Videl sem sliko na steni in tesno mi je, ko mislim na mlada življenja —." Sanjavi pogled Danice je objel tovariša. — "Povedati vam hočem zgodbo o onem, ki leži v tistem temnem lijaku in čigar grob bomo jutri obiskali. Kratka je — a vendar slika mlado žrtev iskreno ljubečo lepoto. — Preveč je lepote v takih mladih ljudeh, ker si je nabirajo, povsod kamor pridejo z vso dušo. Zato v mestnem življenju in hrupu zanje ni zabava, v veseljačenju ne veselja, v prepevaju ne pesmi. Njih duh stremi za lepoto, se vzpenja višje in višje in telo premaguje ovire ter hiti za njo, da pozabi na vse okoli sebe, celo na grozečo nevarnost. Tedaj se zgodi, da oni ne vidijo smrti, ki ji zaveje iz skalovja. Ko pada telo v minljivost in pozabnost, poje in vriska njih duša, ki ostane tam, kjer je padalo telo, akoravno so truplo odpeljali. — Tri leta je prošlo, kar je šla Darinka s svojim bratom v Vrata, da obiščeta Triglav, tri leta, odkar jo je zapustil, ko je sledil tajinstvenemu klicu stene. — V jutranjem solncu ga je zvabila oboževana stena, — mlada se mu je smehljala. A njegova pot je bila dolga — 1000 m visoko je segala in vreme se je spremenilo. Solnce je pobegnilo pred črnimi oblaki, ki so prinesli dežja, a v višinah sneg. — V snežnem metežu ga je priklenila stena k sebi, divje ga je poljubila na vroče čelo, da je zabobnelo v odjeku in telo je padalo, padalo... Vse iskanje je bilo zaman. Leži v onem nedostopnem lijakastem žlebu, ki pokriva steno kot temna senca... Ker niso dobili trupla so spremenili steno v ogromno, kipečo pokopališče z enim samim grobom. Pri njenem vstopu pa so mu pripravili spominsko ploščo in tam obiskujejo njegov grob"... "Bom smel li tudi jaz k temu svetišču," se je boječe obrnil k meni. — "Seveda. — Videli bodete, kako lepo je snivati v takem grobu, kjer ni trohnobe, ne smrti, — kjer vlada večna lepota in življenje..." Mesec je priplaval že visoko in osvetlil dolino. — "Pozno je, — jutri bo treba zgodaj vstati." Vstali smo in Danica je vzkliknila: "Jutri pridemo na Triglav v kraljestvo Zlatorogovo in povedala Vam bom pravljico o rojenicah in Zlatorogu, ki so nekdaj prebivali v tem planinskem raju." ... Najkrasnejše jutro nas je pozdravilo, ko smo se zbudili. Kmalu smo bili pripravljeni za odhod in stopili v mlado, sočno jutro. Družbe so hitele mimo nas druga za drugo, a mi se nismo ozirali nanje. Zmerno smo nadaljevali svojo pot, ker časa smo imeli dovolj. Ozka stezica se je vila od Aljaževega doma po zožujoči dolinici ob s skalami posuti strugi do sedla Luknja. V tričetrturni oddaljenosti od doma smo prešli strugo in se povzpeli do prvih skal v Triglavskem masivu. Globoko v senci je še snivala dolina Vrata, ko smo dospeli do strmo se dvigajočih skal, v katerih so bili trdno vdelani železni klini v svrho sigurnejših oprijemov. Oprezno je stopal tovariš — novinec iz skale na skalo in se opiral na kline ob strani. Kmalu pa je spoznal enostavnost in preprost hoje po teh skalah in se veselo nasmejal. Stezica pa je zavila iz skal v serpentinah po prodnatem pobočju in zastrmeli smo v dolino globoko pod seboj. Kmalu smo se nekoliko oddaljili od stezice in zavili pod steno. — Ob vstopu v njeno divje razčlenjeno, strgano območje je vdelana v skalo spominska plošča ponesrečenemu bratu. Mali vrtiček je zelenel ob njej in sveže cvetke so krasile beli mramor. Tih in skromen je bil obisk, a za nas je bil pomemben. Vrnili smo se na prejšnjo pot in se dvignili do strme stence "Prag". Kakor prerojeni smo oživeli. Klini so se vrstili in v stenci so bile izklesane vdolbine za stopinje. Z nasmehom na ustnih smo telovadili po njih in si celo nagajali, a klini so držali, držali... Nad Pragom smo se povzpeli med ruševjem v dolgih serpentinah kmalu pod kipeči Begunjski vrh, ki čuva v svojem zatišju izborno pitno vodo, kjer se ustavljajo planinci. — Danica je veselo vzkliknila proti nasprotnim skalam in mogočno se je vrnil njen vzklik v trikratnem odgovoru. Tedaj je pričela peti in skale so pele z njo. Začudeno je posluhnil Boško, a kmalu je sekundiral Danici in gorski velikani niso ostali dolžni odgovora... Po par minutah je zavaloval pred nami prostran, malo vzpenjajoč se skalnat teren — Triglavski podi. Globoke razpoke in zareze so ga preprezale, a črez sive skale so se vila rdeča znamenja markacije. Solnce je kopalo to izglajeno šetališče sneženih plazov in objelo tudi nas s polno svetlobo. Bilo je toplo in prijetno in nismo se več upirali blagodejnemu vplivu toplote. Poiskali smo si primerno skalo, zleknill se po njej, odprli svoje nahrbtnike in se radovali pravega planinskega piknika. Pred nami na desni je strmel svetal Triglavov vrh in njegov stolp je bliščal v solncu. Planinci pa so se kakor male temne pike sprehajali po ozkem grebenu. — Naše vriske, s katerimi smo pozdravljali blesteči vrh — so nam veselo vračali. Tu na planinah živi še ona nekdanja, stara prijaznost in gostoljubnost. — Tu je planinec že prvi hip prijatelj, akoravno sta se videla šele prvič, pomaga drug drugemu v potrebi. — Ako se srečata se prijazno in smehljajoče pozdravita s krepkim planinskim "zdravo" in se veselo nagovorita; ako pa potrebuje kdo pojasnil, mu jih drugi z največjim zadovoljstvom postreže z njimi. — Vrisk-pozdrav oddaljenemu planincu vračajo z vriskom in tujci, ki so se srečali v planinah si postanejo dobri znanci. Brezskrbno in svobodno je kretanje na mogočnih solnčnih tleh in tuje je tu sovraštvo in jeza. Planine vplivajo tudi na razvoj duševnega jaza blagodejno in plemenitijo njegovo mišljenje. Saj pa v stvarstvu te mogočne veličasti ni mogoče gojiti zlobnih strasti, ko spoznava človek kako strašno majhen je sam proti ogromnim kolosom naravnega bitja, kako slaboten in šibak ob divjanju naravnih sil. Ponižen postane, akoravno samozavesten in drzen, v svojem drugem netelesnem bitju. In ni neutemeljena prislovica, da čuteč in navdušen planinec more biti zloben. Par korakov le nas je ločilo od kažipotnih tablic; prva je kazala smer proti Staničevi koči polure oddaljeni na levo, kamor privede pot iz doline "Kot" in pod katero se nahajajo one lepe konice "Pekla", ki smo jih gledali v Mojstrani: — druga pa je strmela naravnost proti Triglavu — eno uro oddaljeni planinski zgradbi Kredarica ali Triglavski dom v višini 2515 m. Dve vrsti markacij sta se razhajali. — Zavili smq proti Kredarici. Kmalu smo opazili nam na levo Staničevo kočo. Izredno ljubek pogled je na delo človeško roke v tej divji, prosti, a veličastni prirodi. Majcena kočica se stiska k stenam gorskega velikana, prose milosti in varstva. In čuteč moč tega krepkega pokroviteljstva, ko odbijajo njeni čuvarji uničujoče nevihte, da se lomijo goreče kače bliskov ob njih trdem obličju in ne klonijo ponosne glave pod oglušujočim gromom, ko vzdržuje ogromne množine sneženih mas na svojih plečih, da ne podere teža malega varovanca, ko spuščajo težke plazove na nasprotno stran, se smehlja kočica ljubko in brezskrbno v varnem okrilju in koketira z bleščečimi okenci celo s solncem samim. — Na desni pa je ležalo obsežno, zelenkasto-belo, razpokano, ledeno polje —- Triglavaki ledenik, edini še preostali ledenik v naših slovenskih planinah. — Njegova obsežnost pa se krči z vsakim letom. Po zelenkastem ledenem siju, so ga nazvall tudi "Zeleni sneg". — Njegov rob oklepa prav podnožje Triglavove konice. Dve nasprotni sliki prva ljubka — sledovi človeške civilizacije, druga — spomin in glasnik — prastare dobe. Proti Kredarici se je vleklo obsežno snežišče in v sredini poletja smo imeli priložnost nakopati se, kar seveda nismo opustili. —- Ko pa je snežišče izginilo za ovinkom, je vstala našim očem nova slika — Triglavski dom. Živahno js bilo vrvenje vračajočih se planincev in hvalili so izredno krasen razgled. Po enournem odmoru smo odložili nahrbtnike v domu in prazni skokoma odhiteli proti Triglavsksmu masivu. — Le par skokov in pred nami so vzkipele skale v divji razčlenjenosti. Prijetno in uspešno je bilo vzpenjanje. — Številni klini so strmeli iz skalnatega objema proti nam, hoteč nam nuditi opore. — A mi, nevrtoglavi (celo tovariš se je v moje začudenje že tako privadil planinskemu terenu, da ni zaostajal za nami) jih nismo niti upoštevali. Naše razigrano razpoloženje se je smehljaje solncu... Prvi široki masiv Mali Triglav vešč ozek greben, dobro zavarovan z žično vrvjo z glavnim kipečim vrhom Veliki Triglav 2868 m, najvišjim vrhom vse prostrane Jugoslavije. — S ponosom smo strmeli nanj in s ponižno samozavestjo obstali pri njegovem stolpu.— Solnce pa je zaokrožilo svojo pot proti zapadu. Na najvišjem jugoslovanskem vrhu. Solnce je zaokrožilo svojo pot proti zapadu. Njegovi žarki so objemali ves ponosen Triglavski vrh (2863 m nad morjem) in se odbijali na malem stolpu. ki ga je postavil leta 1896 Dovški župnik Jakob Aljaž, nazvan "Triglavski župnik". V svojih mladih letih je bil Aljaž navdušen planinec, ki je prvi zasadil slovenski ponos na najvišjem slovenskem vrhu. Ni bilo še tedaj slovenskih planinskih koč v Triglavskem območju, le nemško planinsko društvo je zgradilo svoja zavetišča in poti. — Sedanja Staničeva koča nad dolino "Kot" je bila prvo nemško zavetišče v Triglavskem pogorju, ki so jo nazvali "Deschmann Huette". Zanimiv je Aljažev stolp — najvišja slovenska zgradba. Močne žične vrvi ga priklepajo na kamenita tla in bakrena žica strelovoda je izpeljana 23 m daleč pod sneg. (Dalje prihodnjič.) [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1928]] [[Kategorija:Darinka Topolovec]] [[Kategorija:Kratka proza]] dxgm1o6y316nb0vx749tqc81l867130 0 39469 207284 207207 2022-08-05T08:52:12Z Veronika Špringer 8927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Olga | normaliziran naslov = | avtor = Fran Govekar | opombe = ''Roman'' | izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290 in 49/1-...; {{mp|leto|1940}} | vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}}, {{fc|dlib|T5KBP4IA|s=5|271}}, {{fc|dlib|EYHRWC6M|s=5|272}}, {{fc|dlib|KXCUMZZ7|s=5|273}}, {{fc|dlib|CDPDTWFC|s=5|274}}, {{fc|dlib|0IGVXLP6|s=5|275}}, {{fc|dlib|WXPJ9MKM|s=5|276}}, {{fc|dlib|VYW4JWND|s=5|277}}, {{fc|dlib|UWRIBQCL|s=5|278}}, {{fc|dlib|4ZUWJ4QB|s=5|279}}, {{fc|dlib|GFG9SWW9|s=5|280}}, {{fc|dlib|CW6MVCGI|s=5|281}}, {{fc|dlib|7VL6INZP|s=5|282}}, {{fc|dlib|RZNF6QQR|s=5|283}}, {{fc|dlib|U12ENAG3|s=5|284}}, {{fc|dlib|FQMAMKKE|s=5|285}}, {{fc|dlib|SSK4UKKT|s=5|286}}, {{fc|dlib|2NBB9KJI|s=5|287}}, {{fc|dlib|NBX9IWWK|s=5|288}}, {{fc|dlib|RQNMT2S2|s=5|289}}, {{fc|dlib|3NIZJRZP|s=5|290}}, {{fc|dlib|IUGUPGMN|s=5|1}}, {{fc|dlib|0ZCX7PTQ|s=5|2}}, {{fc|dlib|QMUQBLPC|s=5|3}}, {{fc|dlib|FUVTNG7E|s=5|4}}, {{fc|dlib|7LDAJ5R5|s=5|5}}, {{fc|dlib|MZ8EMWCP|s=5|6}}, {{fc|dlib|SXYLVK9O|s=5|7}}, {{fc|dlib|SXYLVK9O|s=5|8}}, {{fc|dlib|6N09WRCM|s=5|9}}, {{fc|dlib|HRWLJGPJ|s=5|10}}, {{fc|dlib|1VPK27GM|s=5|11}} ... | dovoljenje = javna last | obdelano = }} »Torej: da ali ne?« »Ne!« »Ne? — Vrag te vzemi!« »Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...« »Poznam branjevca, strahopetca!« »Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.« »Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...« »Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...« »Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.« »Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?« »Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.« »Oženi se!« »Nemogoče. Olga —!« »Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...« »Kron ali dinarjev?« »Dinarjev, strela! Hočeš?« »Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?« »To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.« »Ali boš zahteval provizijo?« »Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.« »Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?« »Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...« »Idiotka!« »Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.« »Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?« »Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...« »Za teboj naj morda pobiram ...« »Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...« »Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?« »Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...« »Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?« »Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...« »Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!« »Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.« »Čemu težje?« »Ona si želi v Ljubljano.« »Aha! Torej kmetiško teslo?« »Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.« »Agent! Zvodnik!« »Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?« »Če mi bo všeč, bom ...« »Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.« »Častna beseda. — Kdo jo torej?« »Elza Kromarjeva ...« »Ne poznam. — Odkod?« »Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.« Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal. »Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?« »Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...« »Torej, brata ima ...« »Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.« Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust. V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle. »Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo. Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo. Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela. »Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik. »Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?« »Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.« »Ne. Olgo imam resnično rad.« »Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...« »Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...« »Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?« »Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...« »Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...« »Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?« »Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?« »Velja! A nikomur besede!« »Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.« »A kako plačljivo?« »Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.« Stepišnik je napisal. »Še štampiljko!« je zahteval Tribnik. »Evo, tudi to!« In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ... Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri. »Gospodična Marta, prosim za trenutek.« V kontor je prihitela rdečelična črnolaska. »Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?« »Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo. »Pa koliko bi dala za me?« »Milijon!« »Tako malo?« »Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!« »Tako me imaš rada?« »Tako — grozno! — nepopisno!« »Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?« Tedaj se je Marta prestrašila. »To ni šala? Mar vas ženijo?« »Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.« »Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!« »Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!« »Saj bom,« je rekla priliznjeno. »V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!« <center> * * * </center> Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani. »Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!« »Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!« Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči. »Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil. »Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila. »Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!« »Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!« Šla je urno proti domu in se ozrla. Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom. »Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...« Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo. Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!« Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!« I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo? Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku. »Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...« Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj. Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena. Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed. Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve. Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela. Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma. Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino. »To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...« »Zakaj?« je vprašal raztreseno. »Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.« »Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?« »Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.« »Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?« »Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.« Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom. »Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!« »Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?« »Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.« »Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.« Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.« Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ... <center> * * * </center> Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt. Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil. Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl. Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo: »Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.« Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža. V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan. »Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!« Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov. »Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!« Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega. »Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.« Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil: »Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.« Čelešnik se je razgovoril: »Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!« »Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...« »Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?« »Za nas duhovnike je vedno težje ...« »Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.« »A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.« Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji. A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten. »Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.« Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo: »Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?« On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži. <center> * * * </center> V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav: »Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.« Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila: »Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!« Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce. In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji. Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi. Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.« Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo. »Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.« čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti. Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku? »Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...« »Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.« »Kaj se mu je zgodilo?« »Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.« »Tega meni ni povedal. Nasprotno —« »Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.« Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko. Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu. »Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?« Tribnik se je poredno nasmehnil: »Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.« »Ah, srečna sem. Hvala vam!« Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal: »Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.« »Jankov prijatelj ste, pravite?« »Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!« Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep. »Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.« »In nič odgovora?« »Razumeli ste me. Dovolj!« »Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!« In urno je odšel. Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik. »V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!« Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja. Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca. Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno. Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal: »Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.« Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo. Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!« Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.« Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal. »Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...« Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!« Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo. Poljubil ji je roko. »Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!« »Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno. »Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...« »Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza. »Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —« »Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!« Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala. »Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —« »A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi. »Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?« »Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?« »Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo. »Hočete, gospodična Elza?« Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala: »Pa resno hočete?« »Resno. Nestrpen sem ...« »Jaz ne. Ne mudi se mi ...« »Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.« Tedaj mu je dala roke. »Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.« Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama. <center> * * * </center> Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico? Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo! A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...« »Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?« V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo. »Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...« Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost. Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj. Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?« »Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.« »Jokala si?« »Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.« »Kaj se je zgodilo?" »Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!« Manica je začudena odšla. Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse. Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi. »Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.« »Zame menda nikoli več!« »Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!« Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...« Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam. In pismo je res prišlo. »Predraga moja! Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem. Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše. Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman. Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj Janko.« Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih. Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala: »Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.« Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!« Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete. Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?« Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan. Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora? Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere? Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost. Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere. Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja. Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ... Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!« Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod! Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati. Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka. V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali. Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati. »Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!« Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike. Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi. <center> * * * </center> »Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!« Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec. Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala. Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.« Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo. »Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!« Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo. »A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi. »A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik. »Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!« »Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo. »Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik. Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!« »Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik. »Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan. »Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.« »Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.« V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!« »Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?« »Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel. »Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.« »Zakaj?« »Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!« Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda. »Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan. »Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.« Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev. Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo. Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje. Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja. »Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši? Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo. Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je. »Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!« »Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.« Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala. »Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.« »Ni ga! Samo smrt — večna tema!« »Ne, ne. Glejte, kako krasno sije solnce. Tudi vam sije. Bog se smeje na vas in vas pozivlje, da živite, da ste srečni in dajete srečo družini. Verjemite, nobena noč ni tako črna, in dolga, da bi je ne pregnala zlata in rožnata zarja! Ali, smrt prihaja vedno prezgodaj, zakaj živeti je sreča. Vsaka bilka rada živi, najmanjši črv se brani umreti. A človeku je življenje uživanje v delu, dobroti, ljubezni, občudovanju krasote nebeškega stvarstva, čudovosti božanskih isker v človeških izumih. O, sreča je živeti, gospodična Olga!« Tiho je ihtela vase in si tiščala robec na oči. On pa ji je govoril o luči, ljubezni in življenju, ki so najvišja sreča, zvezani med seboj tako močno, kakor tema, mržnja in smrt, edina nesreča človečkih vrlin, ki so le razcveli popki bolesti in skrbi. Kal dolgo prenašane bolesti prinaša kot sad vse zmakujočo moč volje in krasote božansko blagega srca. Po bolesti se vzpne človek do popolnosti. »Pojdiva, Vse vam zaupam,« je dejala Olga. Šla sta počasi ob reki, krenila čez most, dospela v vas in prišla od nasprotne strani in zopet preko drugega mostu nazaj v mesto. Srečala nista nikogar. Ljudje so bili že doma, ker je bilo do popoldanskega cerkvenega opravila še pol ure. V kratkih stavkih mu je povedala tragedijo svoje ljubezni. V Ljubljani se je bila na neki veselici takoj po prevratu seznanila z Jankom Stepišnikom. Vse je plamtelo od sreče, da smo Slovenci postali svobodni in smo pod jugoslovanskim kraljem končno udruženi v veliki državi. Vsak Slovenec je nosil takrat srce na dlani, dušo na jeziku. Objemal bi se bil z vsakim človekom. Bili smo pijani od sreče in ponosa. Tudi ona je šla z materjo na tisto veselico. Petje, godba, govori in vzklikanje, kakor bruhanje ognjenika, ki se je končno osvobodil napetosti. Neznanci so se radosti razgovarjali in si stiskali roke, kakor bi si bili prijatelji že davno. In takrat je prišel Janko k njuni mizi. Niti predstavil se jima ni, nego je kar prisedel in njima pripovedoval. Očaral je mater in njo. Eleganten častnik, ki je bil med vojno v tolikerih deželah, je videl toliko lepega in doživel toliko strašnega. In šele polagoma je zvedela iz njegovega pripovedovanja, da je sin edinec tovarnarja bogataša. O, nič ji ni dvoril, le njegove oči so ji govorile, da mu je všeč. Nič si ni domišljala zaradi tega, a ko sta se z materjo vrnili domov, sta si povedali, da se še nikoli nista tako srečali s tako simpatičnim mladeničem. Štirinajst dni nato je prišel Janko semkaj in jo poiskal v stanovanju. Slučajno, mimogrede z avtom. Da ji sporoči materin pozdrav; v Ljubljani jo je bil srečal, spremljal domov in se razgovarjal o njej. Tako je pravil. A vedela je, da je prišel nalašč in le zato, da vidi zopet njo. Samo nekaj minut je ostal, toda njegove oči so ga izdajale. In ko je bila zopet v Ljubljani, jo je našel in naj je bila kjerkoli; Janko je prihitel za njo, prisedel, se pošalil in pokramljal ž njo in mamo. Kaj bi tajila. Materi, vdovi skromnega uradnika, se je Janko prikupil, ona pa ga je vzljubila. Saj je bil tako lep, moder, energičen mož! A zatajevala se je in se vedla vedno resnobno. Prav dobro se je zavedala, da je revna učiteljica. Toda po nekaterih mesecih je začel prihajati celo k materi na dom in je govoril ž njo o meni, kakor da je čisto naravno, da postaneva mož in žena. Mater je bilo sram, ko ga je morala sprejemati v sebi s skoraj beraškim pohištvom, a bila je nepopisno srečna. Le meni ni rekel dolgo nobene besede o svoji nameri. — Naenkrat mu je umrl oče; zadela ga je kap. Janka pa ni bilo dolgo več niti k mami niti k meni. Skrivaj sva jokali vsaka zase in če sva ga omenili, sva druga drugi dopovedovali, da nisva gojili nade v skupno bodočnost. Tovarnar je in gotovo se skoro oženi, kajpak. Govorili sva hladno, a srce nama je krvavelo. A prišel je zopet, me vpričo mame objel in zagotavljal, da je bil z dušo vedno pri meni. Zaradi očetove smrti je imel toliko dela, da nikakor ni utegnil priti k nama. Seveda sva bili nepopisno srečni. On pa je prihajal odtlej skoraj vsako nedeljo par ur semkaj v Trstenik in mi prisegel, da me vzame za ženo takoj, ko se uredi tovarna in se izplača sestri poslednji obrok dediščine. To pa se zgodi v par mesecih. Človek sem, mlada, vročega srca, vroče krvi, gospod katehet. In tako se je zgodilo meni, kakor že tolikerim. Obupala bi bila, toda znal mi je izposlovati daljši bolniški dopust. Malone leto dni sem ostala pri materi; rodila sem hčerko, jo dojila nekaj mesecev, potem pa zopet nastopila službo. Mati se je preselila, in zdaj mislijo ljudje, da ima na reji tuje dete. Jaz pa vidim hčerko jedva vsaka dva meseca. Detetu je že poldrugo leto, a Janko prisege še ni izpolnil. Vedno se je nanovo izgovarjal. Materi in meni pa je postajal položaj neznosen. Lani me je snubil posestnik Novak, letos me je snubil knjigovodja Kropar, a odklonila sem ju, dasi sta prijetna človeka. Kaplan se je zdrznil ob Novakovem imenu ter naglo vprašal: »Odkod poznate Novaka?« »Že iz let na pripravnici v Ljubljani; on gimnazist, jaz preparandka; samo dve leti je bil pred menoj. Značajen, nežen mož je — moderen, podjeten človek!« je odgovorila Olga. »Torej vam je simpatičen?« »Da, zelo. Vem, da me ljubi še vedno — vzklic vsemu. Le jaz bi ga ne mogla ljubiti ...« »Mislite? A se varate. Kakor mesec se izpreminja srce. Na svojo srečo. Zakaj sicer bi bilo življenje neznosno.« »Ljubiti resnično je mogoče le enkrat.« »A če se človek zave, da je ljubil nevredneža ali nevrednico ter najde bitje, ki ... — No, prekinil sem vas. Prosim, pripovedujte dalje.« In Olga je slikala svoja vedno bridkejša razočaranja z Jankom, svoje težke slutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala mu je o svojem ogorčenju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolest, obup in pripravljenost na vsako žrtev zaradi hčerke in matere. Ko je zamudila vlak, se je zgrozila sama nad seboj, uvidela je, da je Janko uničil ne le njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in ponos. Pripravil jo je tako daleč, da je hotela postati njegova sužnja. Tedaj se je uprlo vse v nji. Preveč je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko. »Sirota!« je dejal kaplan. »Rad bi snel vsaj polovico bremena z vaših ramen, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupajte! Bog ni hotel vaše smrti in vas je rešil. Živite! je njegov ukaz. Le On ve, ni li za vas sreča, da ste pisali tovarnarju, tako odločno in da ste zamudili vlak. Le On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova volja je, da ste omagali, preden ste storili usodni korak v reko. — Vsakdo nosi svoj križ in pada pod njim; toda za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne dati po njem zmečkati. Bog hoče, da vstajamo, in stopamo dalje in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kjer vidite danes le temo, posije morda skoro najlepše solnce ... In nikar si ne domišljujte, da ste najbolj nesrečno bitje! Spoznali ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen poklic — ne, mnogo sreče uživate — a so ljudje, ki niso užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na svetu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku glavo! — Pred vašim domom sva. Samo še to prosim: ne storite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj. Prijatelj sem vam. In verujte: ta beseda v mojih ustih ni fraza!« »Hvala! Ne pozabim vaših besed. — Zbogom!« <center> * * * </center> Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter ostavil vdovo z napol odraslo hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljubljanskim trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Ivana, ki pa ni maral trgovskega poklica. Šel je na gimnazijo. Oče mu tega ni branil. Jakob Rožanec, klepar v delavnici Južne železnice, se je uženil s preprostim delavskim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun najmlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje delavec. Toda za nadarjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal ga je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh nekaj podpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Že v četrti šoli si je Milan pomagal s inštrukcijami. Dijaka Milan in Ivan sta postala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo prihajal v Novakovo hišo, in dečka sta ostala do mature nerazdružljiva. Nato sta se jima pota ločila. Ivan Novak je odšel v Klosterneuburg, Milan Rožanec pa je imel višje želje: hrepenel je po filologiji. A roditelja mu nista mogla pomagati. Kako naj profesionist Južne železnice vzdržuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za šestero želodcev često nedostajalo kruha. Vrhu tega pa je Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu, mati že vsa zadnja leta prigovarjala, naj bo »pameten« in naj se umakne nadaljnji bedi in borbi za vsakdanji kruh. Postane naj duhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko neodvisno in se bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, sposoben; brez dvoma bo lahko hitro napredoval v poklicu. Profesor lahko postane, še doktor, samo če bo hotel, in veljalo ga ne bo nič, zakaj vse plačata škof in cerkev, kakor sta že marsikomu. Oče je pritrjeval materi: »V vsakem drugem poklicu boš na slabšem. Na Dunaj ali v Gradec, vidiš, da ne moreš, k pošti ali železnici greš lahko, ampak delo ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. Če se oženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko zaslužka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan sit. V lemenatu pa te preskrbe z vsem in služb boš potem imel na izbero. Da! Samo od tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko prideš na šole.« Milan je uvideval, da je res »najbolj pametno« ako opusti hrepenenje po nedosežnih idealih in da se sprijazni z mislijo, da postane duhovnik. A ljubil je dekle. Včasih je sanjaril, da bo njegova žena; pesniška pisma ji je pošiljal, a končno ji je položil svojo usodo v roke. Vprašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornosti. Pritrdila je mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre za ciljem, ki je zanj najugodnejši. Težko je bilo Milanu, a mladost in izpremenjeno življenje v semenišču sta mu pomagala, da je prebolel prvo ljubezen. In počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom sveta, se poglabljal v misterije vere ter se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlji. Zopet je bil odličnjak, in knezožkof ga je hvalil pri vsaki priliki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta mu umrla, bratje in sestre pa so se razkropili po svetu. Milan je bil žalosten, a knezoškof ga je razveselil z vestjo, da ga ne pošlje na kmete, nego takoj v Trstenik, kjer bo imel svojim spodobnostim ugodnejšo okolico. Mesto je ležalo ob reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasice, ki so spadale pod mestno župnijo. Rožanec je bil tem zadovoljnejši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzovlakom ni imel daleč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzemal toliko, da sta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka. Rožanca je zlasti veliko katehetstvo: stik z mladino ga je osveževal, občevanje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje. Bil jo vsakomur simpatičen mlad mož, krepke rasti, moško izklesanega obličja, gostih temnih las in uglajenega nastopanja. Ker je mnogo čital, ni poznal niti političnega fanatizma. V kratkem se je spočetka naivni Rožanec tudi v izpovednici prepričal, da je življenje v marsikaterem oziru drugačno, nego se mu je predstavljalo v nekdanji mistiki lemenata in idealni domišljiji novomašniški. Vdan poklicu, se jo branil popolnega iztreznjenja, trudeč se, da bi preveč ne obsojal slabosti ljudi. Z vso vestnostjo je izvrševal dolžnosti in je bil srečen, ako je mogel komurkoli storiti uslugo ali dobroto. Na šoli je bilo poleg voditelja še troje učiteljev in četvero učiteljic. Dve sta bili že starikavi samosvoji dami dve pa mladi lepotici: Olga Tratarjeva, resnobna, visoka, ponositega držanja, zlatolaska velikih modrih oči in Manica Kodrova, zdrava, debelušna črnka, vedno temno zardela in se otroško smehljajoča. Z vsemi je bil prijazen, a vedno ga je zanimala Olga. Rad je kratko pokramljal ž njo in je bil zadovoljen, ker je našel vselej v pogovoru ž njo odmev, ki je ugajal njegovemu razumu in srcu. Zdaj pa je strmel: tako krasno, omikano in vzgledno vzgojevano dekle in tako nesrečno! Čutil je globoko sočutje ž njo, a obenem radost, da ji je v bolesti lahko nesebičen prijatelj. Pomaga ji premagati prve, najtežje mesece; potem se ji rana zaceli in — Bog pomagaj dalje! Tisti ponedeljek popoldne se je Rožanec odpravil iz mesta, da izpregovori z Jamnico odločilno besedo. Urno je korakal preko mostu in skozi malo Zabrežje s par imovitimi posestniki, hodil med polji in travniki ter dospel do Rostaharjeve hiše v Sračju. Domači so bili na polju; našel je v veži staro Rostaharico, ki je kuhala v kotlu pičo prašičem in pripravljala ostali družini večerjo. Vprašal je po hčeri Jamnici: kmetica se je razveselila. »Gospod, le naženite jo nazaj k možu! Kaj bi se brigala tako neumno, saj pravim. Z možmi je pač treba potrpeti in jih prenašati kakor vsako božjo kazen, saj pravim. Bog sam ve, čemu je za žene tako prav: morda za našo izveličanje in za duše v vicah, saj pravim. Moški ni z nobene strani nič dobrega in nič pametnega, ženska pa je in ostane zmerom reva, kamor jo postaviš ali položiš, saj pravim. Ampak Bog že ve, zakaj mora biti tako; zato ni nobene pomoči, kujaj se ali smejaj, saj pravim, tako jim povem, gospod kaplan!« Rožanec je našel Jamnico v hiši s šivanjem v naročju. Iz velike zadrege je zardela, ko je nenadoma prišel in ni vedela, ali bi vstala ali obsedela, potem se je zatekla k joku in si zakrila s šivanjem obraz. Rožanec je sedel nasproti ženi in je čakal, da se pomiri. Bila je velika, močna, še mlada ženska, temne polti in gostih črnih las, ki so ji bili spleteni vrhu glavo v dvoje debelih kit. Ko je še parkrat zaihtela, je naposled dejala: »Če ste gospod, prišli na Jamnikovo željo, vam ne morem ničesar drugega povedati, kakor: kakršen je lump sam, teko misli tudi o ženi.« »Ali znate nemški?« je začudil kaplan. »Kar ste rekli, je nemški pregovor.« »Kako bi ne znala! Saj sem hodila na ljubljanske šolo in sem brala in še berem marsikaj. — On pa ne zna niti slovenske knjige gladko brati — a se dela, kakor bi bil snedel modrost vsega sveta, ta tepec!« »A hlapec v — kamri?« je vprašal Rožanec. »Osel! Namreč Jamnik!« je vzkipela. »Tone je prišel po letošnji koledar in ker sem ga imela v kamri, sem šla ponj, Tone pa je brez slabega namena stopil za menoj.« »In nič drugega?« »Prisežem nič drugega. Sam Bog nebeški ve, da še mislila nisem nič drugega. Ampak bi lahko mislila in če bi bila tudi kaj storila, bi Jamniku samo enako plačala z enakim.« »Ne razumem. Govorite! Jamnik je prepričan, da ste mu nezvesti. — O ločitvi govori, o novi ženitvi — kaj mislite storiti?« je vprašal kaplan. »Ta svetohlinec! V cerkvi se plazi po tleh, kakor bi hotel polizati ves prah izpred oltarjev, izven cerkve pa ne pusti na miru nobenega ženskega predpasnika! — Vsako leto moram zapoditi kako žensko iz hiše, ker ne morem gledati, kako tišči za njo. Zaradi mene pa je ljubosumen. Z nikomer ne smem izpregovoriti niti besede in obklada me z najgršimi psovkami, sramoti pred posli in otroki z nesramnimi sumničevanji, ako le kam grem brez njega. Ločiti sem se hotela jaz že večkrat, a starši niso pustili, zdaj pa obrača in natolcuje on mene.« Kar vrelo je iz nje, kaplan pa jo je skušal ohladiti s pripombo: »Dolžite ga grehov, a dokazov nimate! Zdi se mi, da se oba samo sumničita.« »Ne, ne! Jaz ne sumim brez vzrokov,« se je branila Jamnica. »A težko je govoriti z vami o tem; tu ni izpovednica, in — in — ne zamerite, gospod kaplan, tako mladi ste še! Zakonskega življenja ne poznate — ne veste, kako je ženi, ki ima norega starca za moža.« »Nič ne silim, da mi zaupate,« je odgovoril kaplan. »A prosim vas: mislite na svoje otroke! Zanje gre. In za vse, ki ste še mladi. Pa tudi zanj, ki brez gospodinje ne more ostati. Pridite v župnišče ali pa v izpovednico gospoda župnika; star je, laže mu odkrijete dušo.« »Grehov nimam odkrivati niti gospodu župniku, ker jih nimam — ah, skoraj mi bo žal, da jih nimam! Tak mož ni vreden moje zvestobe. A da bi hodila v izpovednico tožit moža, kaj mi to pomaga? Pustiva, gospod kaplan! Jamnik že ve, kaj mu je storiti; naj pride pome! In kaj mi mora priseči, sem mu povedala. — A zdaj potrpite, prosim, da vam prinesem kozarec vina in kos kruha, daleč imate nazaj.« Urno se je dvignila, Rožanec se je branil, a ni si dala vzeti dolžnosti, da mu postreže. Stekla je v vežo, kaplan pa je gledal za njo. Tako sveža, prožna je bila navzlic svoji debelušnosti. Polagoma se je večerilo. Solnco je pravkar zapadlo za goro. Kaplanu se je mudilo, da bo pred temo doma. A že se je vračala s steklenico in s krožnikom, za njo pa je prihajal oče Rastahar. Golorok, le preko eno rame je imel ogrnjen suknjič. Pravkar se je vrnil s polja, postaren, a še krepak. Pozdravil je, priganjal kaplana, naj pije in je govoril o vremenu, bodoči letini, živini, a Jamnikovega spora s hčerjo ni niti omenil. Ko pa je dejal: »Vsak pameten človek si nadene na hrbet le toliko breme, kolikršn ozmaga, sicer se mu ljudje lahko smejejo, čeprav se sam še tako širokousti!« je Rožanec razumel, da namiguje na starca Jamnika s premlado ženo. Poslovil se je. ter hotel oditi. Jamnica pa si je vrgla robec na glavo in dejala: »Pokažem vam bližnjico pod klancem, če dovolite. Tod ste v pol uri doma.« In krenila sta preko vrta. Medtem se je bilo popolnoma zmračilo, meseca ni bilo in prve zvezde so se užigale. Jamnica je govorila o očetovem posestvu in gospodarstvu, o bratu, ki je na kmetijski šoli na Grmu in ki ju prevzame, ko se čez par let oženi. Medtem sta dospela na malo višino, s katero je bilo le še par korakov do glavne ceste v mesto. Tu se je ustavila in rekla: »Veste, gospod, četrta božja zapoved ni popolna. Govori le o dolžnostih otrok do staršev, nič pa o dolžnosti staršev do otrok. Mene so moji starši vrgli v oblast moža, ki ni bil nikoli to, kar bi moral biti. Različna sva si v izobrazbi in starosti, a predvsem v značaju. Moja zvestoba je vsak dan večja žrtev. Saj si ne morete predstavljati, kaj pretrpim! In tega so krivi moji starši!« Zjokala se je in poihtevajoč jezna pripovedovala: »Močna, zdrava moram prenašati sirovosti starega ljubosumneža, ki ni zanič, a zalezuje druge ženske! Ušla bi po svetu, a zaradi otrok si ne znam pomagati.« Rožanec jo je pomirjeval: »Vsak nosi svoj križ, Jamnica!« »Ah!« je vzkliknila, »to so samo lepe besede. Kaj naj storim? To mi povejte! Moje življenje je uničeno!« Sesedla se je ter jokala: »Le pojdite! Ne zamerite, gospod. A nesrečna sem, da mi ni več živeti,« je dejala. »Bog vas pomiri! Zbogom!« Razrušen je skoraj zbežal proti domu. <center> * * * </center> Katehet Rožanec je prišel iz razreda in zagledal Olgo. Odhajala je pravkar v učiteljsko zbornico s snopom šolskih zvezkov pod pazduho. Stopil je za njo. Skoraj je minil teden po njunem prvem izprehodu, ki ju je zvezal v intimnostih, o katerih ni v mestu sicer vedel nihče. A ko je prišel v zbornico, je bilo v njej več učiteljev in učiteljic. Nekateri so se tiho pogovarjali ali čitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je bilo med njimi svežih in zdravih, dasi večina ni bila stara. Nervoznost ali izčrpanost se je izražala v njih kretnjah in govorici. Siva, upadla obličja, suhotna ali bolehno zabuhla telesa, ugasle oči, borna obleka: koliko trpljenja in odrekovanja, pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic! Tudi Olga je bila bleda in suhotna. Sedla je pred svoj snop in začela delati. Katehet si je poiskal na nasprotnem kotu mizico, vzel brevir in čital. Želel je govoriti ž njo. Morda se mu to skoro posreči, ko mine premor. Ni se varal. V desetih minutah so odšli vsi tovariši in tovarišice zopet po razredih, le Olga je ostala. Tedaj se ji je približal in dejal: »Marljiva. — Delo je najboljše zdravilo, kaj ne? Lepo vas pozdravljam.« Pogledala ga je z očmi, polnimi tuge, a ustne so se ji tresle, ko je odgovorila: »Še boli — zelo boli. A premagam! Moram premagati!« »Tako je prav. Volja zmaguje vedno. — Imate dovolj zanimivih, dorih knjig na razpolago?« je naglo okrenil govor. »Nimam. Mar jih imate vi, gospod katehet, in bi mi jih posodili?« »Rad. Pridite in oglejte si sami mojo knjižnico!« »K vam? Ali vas ne kompromitiram?« »Saj pridete lahko s prijateljico. Ali z gospodom Drobničem,« je dejal Rožanec. »Kako ste prijazni! Pridem.« »Dobro — a nekaj bi še rad vprašal, če dovolite?« »Ničesar vam ne prikrivam.« »Pravili ste mi, da ste imeli dva resna snubca.« »Ah, čemu to vprašanje?« »Rad bi vedel samo eno: ali jima je bilo znano, da imate hčerko?« »Da. Celo videla sta jo. Tu oba sta mi izjavljala, da bi hčerko ljubila, kakor svojo; saj je tako ljubeznivo dete. Zlasti Novak se ni mogel ločiti od Ernice, in otroče ga je klicalo »tlic, tlic!« — A čemu vprašujete? Da bi obnovila zveze z njima? Ne, ne. To je izključeno. Ljubiti bi ne mogla nobenega. Nikoli nikogar več. Končano — prosim, ne govoriva več o tem!« »Hotel sem le vedeti, kakšnih značajev sta bila vaša snubca. — Še so torej celi možje na svetu — vzlic vseobči svetovni dekadenci. To me veseli. — A po knjige le pridite: morda kako popoldne po pouku. Ako me ne bo doma, ne zamerite: najdete me naslednjega dne. In glavo kvišku!« Poklonil se je in odšel iz zbornice. Njegov sklop je bil storjen. Novaku piše, da se je slučajno bliže seznanil z Olgo, mu razloži njeno nesrečo in ga povabi, naj se v kratkem pripelje k njemu. Olga je biser, ki je padel po brezvestnosti neznačajnika v blato; ako je še ljubi, naj ta biser pobere — žal mu ne bo. Tako hoče pisati Novaku. Morda ga bo Olga kmalu gledala z drugimi očmi. Ko pa je Rožanec dospel domov, je našel Jamnika, ki je že čakal nanj. »Gospod župnik me pošiljajo k vam,« je dejal nejevoljno. »Govorili ste z mojo ženo, so mi povedali, pa bi zdaj rad zvedel, kaj ste opravili. Otroka večkrat jokata in hočeta k nji. Meni je te komedije zadosti. Ali naj se vrne domov, ali pa ji pošljem še otroka v Sračje.« »Ponjo pojdite in gotovo se vrne!« je odgovoril Rožanec. »Zaradi otrok se vrne. Izpregovorite prvo besedo!« »Jaz? Jaz naj se ponižam? Nikoli! Nikoli ne bom take ženske prosil! Če bi otrok ne bilo, bi ne izgubljal niti besede več zanjo,« je izjavljal kmet; »meni je ni treba.« »Jamnik, Bog vas kaznuje, ker ste tako krivični; mlado, zvesto ženo imate, a jo obrekujete zaradi grehov, katerih ste le sami krivi!« »Hahaha! Torej tudi vas je pridobila s svojimi lažmi? Nesramnica! Zalotil sem jo sam v kamri z mladim hlapcem — oba rdeča kot škrlat — pa ji še verjamete, da je zvesta? Za Boga, samo minuto prej bi bil moral priti in zasačil bi ju bil,« je jezno ugovarjal Jamnik. »Ne, sami ste grešnik in dolžite njo iz ljubosumnosti. Brigajte se več zanjo — ne iščite drugih žensk; najboljšo ženo boste imeli!« ga je zavračal kaplan ogorčen. »Drugega mi nimate povedati?« se je rogal Jamnik. »O, jezik ima! Čisto vas je preslepila. Torej pa zbogom. Ako hoče domov, naj pride; zaradi otrok in poslov jo bom trpel pod streho. A za ženo je ne maram več. Samo zavoljo sramote bom molčal. Ljudje naj ne zvedo, kaj je zagrešila. Kako bom poslej živel jaz, pa nikomur nič mari.« In jezen je odšel. Rožanec je strmel za njim in bilo mu je tesno pri srcu. Komu naj verjame? Ona je govorila tako prepričevalno, da je nedolžna in da je kriv razpora le on — on pa odločno dolži njo in vztraja na sumnji, da mu je žena prešestnika. Kaj naj stori? Nevoljen je korakal po sobi ter razmišljal. Ako lažeta oba.? Kako naj dožene istino? O, kakšni časi. Zazvonilo je poldne in moral je na obed v župnišče. Po obedu je Rožanec povedal župniku, kaj mu je dejal Jamnik. »Da, kje je resnica?« je vzdihnil dobri starec. »Ignoramus! Le Bogu je znana. Midva je ne bova več iskala; naj se pobotata, kakor sama hočeta. Samo da ni javnega pohujšanja — Bog ne prizadeni!« »Mi duhovniki bi morali pač imeti pravico onemogočiti take zakone!« se je jezil kaplan. »Vse kar je prav; ali zakrament sv. zakona v takih okolnostih je burka, pri kateri bi cerkev ne smela sodelovati s svojim blagoslovom.« »Kako mislite? Nemogoče! Upirati se vendar ne smemo!« »Saj to je! Ne smemo se in moramo poročati ljudi, ki očividno niso vredni in sposobni zakonskega življenja. Namesto src in duš mehanično povezujemo v božjem imenu ali dva kupa bankovcev, ali starca in mladenko, ali jetičnico in kipeče zdravje, ali zver in jagnje. In kar nič se ne brigamo, sta li ženin in nevesta v svoji volji res svobodna ali pa se poročata pod pritiskom. Države se pripravljajo, da bodo smele zakonito soodločati glede sklepanja zakonskih zvez — zahtevala se bodo zlasti zdravniška izpričevala — a cerkev bi morala skrbeti, da dobe zakoni moralno zdravo podlago.« »Kako ste prišli do teh misli?« se je čudil župnik. »Že sam sem često razmišljal o tem ...« »Tako misli vsak človek, ki ima dušo in vest,« je dejal kaplan. »Na primer ta Tomčev zakon in tale Jamnikova zakonska afera dokazujeta iznova pravilnost takega naziranja. Tomec še ni leto dni oženjen, a žena ga že vara s pomočnikom; kajpada trgovec je prava razvalina, žena živo srebro, pomočnik pa mlad gizdalin. In tale Jamnik! Žena mu je ušla iz studa in brezčutne ljubezni. — Še je poštena, a če ne bo več dolgo, bo kriv le Jamnik.« »Mogoče. A vedno je bilo tako; ljudi ne zvezujejo le ljubezen in cerkveni zakoni, nego tudi realni, gospodarski interesi,« je miril župnik. »Ako bi se sklepali zakoni vedno le iz ljubezni, bi bilo na svetu gotovo lepše. Toda navadno so realnosti močnejše od čustvenih razlogov; marsikdo bi rad vzel ljubljeno dekle, a je ne more ali ne sme. Mar naj se cerkev vtika v take konflikte? Ne, ne gre. Mi storimo svojo dolžnost in — si umijemo roke.« »Kakor Pilat, da! In Baraba je vedno iznova svoboden, poštenjak pa vedno iznova križan.« Zelo nevoljen se je vrnil Rožanec v kaplanijo, a pisati Novaku je pozabil docela. <center> * * * </center> Olga je jokala in vedno iznova čitala pismo, ki je dospelo pravkar. »Ljuba hči, zelo sem žalostna. Kaj si vendar mislila? Že zaradi Ernice bi morala potrpeti. Ali naj nosi dete vse življenje neizbrisani madež, da je nezakonsko in naj nikoli nima očeta. In tudi Ti se tako ne oprostiš sramote, ki je moja najhujša bolest. Vem, da trpiš zaradi tega sama največ in da si hotela storiti konec svojemu dvomljivemu položaju. Toda s preveliko osornostjo napram Janku si pokvarila vse. Tvoj nesrečni temperament! Kakor otrok si še vedno, da se ne znaš krotiti. Po očetu si taka: vse ali nič. Zato pa je pri vsi nadarjenosti ostal do smrti siromak. Potrpeti ni hotel, poniževati se ni znal. Samo na pravice se je skliceval trmasti zaslepljenec. Pa so zato tepci, hinavci in stremuhi napredovali preko njega in se mu smejali. Prav taka si Ti. Z glavo skozi zid bi hotela iti. Toda zdaj si še mnogo na slabšem. Ali je to pametno, ljuba Olga? Prosim Te zaradi Ernice, premisli si in popravi, da Ti ne bo do smrti žal. Gospod Janko mi je poslal priloženo pismo. Kakor vidiš, je ves obupan. Tudi on je revež. Saj bi Te rad vzel za ženo, a še ne sme in ne more. Zaupaj v božjo pomoč, morda se vse prav kmalu izpremeni. Žrtvuj se, prosim Te, draga Olga. ponižaj se, prinašaj bremena, ki si si ga sama naložila, saj veš, da nisi brez krivde, in potrpi. Gospod Janko je vendarle dober človek, čeprav je bil lahkomiseln. Prosim Te, pripelji se čimprej semkaj, da se pogovoriva. Vse hočem zopet urediti. Ernica je zdrava in pridna ter Te poljublja, kakor jaz, Tvoja mama.« Temu pismu je bilo priloženo Jankovo pismo. »Velespoštovana gospa:— V nedeljo sem pisal Olgi. Razložil sem ji moško in pošteno, da bi jo prav sad takoj poročil, a da tega, žal še ne smem storiti. Brez prikrivanja sem Olgi zopet pojasnil, kako mi mati grozi, da izroči tovarno sestri, mene pa odpravi z deležem, ako je ne poslušam in ne pustim Vaše hčere. Prosil sem torej Olgo, naj počaka še nekaj časa, morda le par let. Zaradi Ernice in zaradi Vas sem ji predlagal, naj pusti službo. Vsi trije lahko stanujete skupaj v Ljubljani. Tam najamem večje stanovanje, ga na svoje stroške lepo opremim ter poskrbim, da boste poslej živeli udobno in mirno. Nihče bi ne vedel tega. Saj Vam je, gospa, pač razumljivo, da ne maram in ni treba, da bi bila Olga še nadalje učiteljica tam zunaj na deželi, kjer jo morem redkokdaj in še takrat skrivaj videti le za kratke trenutke. Z najboljšimi nameni, iz hrepenenja po svoji hčerki sem ji predlagal vso to. Ampak Olga me je razžalila tako kruto in obsula s takimi besedami, da mi jih ni mogoče ponavljati. Tega nisem pričakoval in tega nisem zaslužil. Strašno sem razočaran nad Olgo in čim dalje premišljam, tembolj uvidevam, da sem se silno zmotil. Zato ji vračam besedo in jo odvezujem vsega, kar mi je obetala. Kar se je zgodilo, sva kriva oba. Prav žal mi je, a popraviti se ne da več. To vam naznanjam čisto odkritosrčno, v ostalem pa sem Vam z velespoštovanjem vedno vdani — Janko.« Torej mater je nahujskal, se dela nesrečnega in kruto razžaljenega, obenem pa mi obrača hrbet — je razmišljala Olga. Kakšen neznačajnež! In lastna mati mi očita, da je Ernica nezakonsko dete, da sem osramočena za vse življenje in mi prigovarja, naj postanem priležnica možu, ki mi je s prisegami obetal zakon. Nihče me ne razume — na vsem svetu nimam človeka, ki bi mi potrdil, da sem ravnala kot pošteno dekle. Ah, Rožanec je edini! Njemu pokažem obe pismi. Naj ju prečita in pove, kaj naj storim, ako sem storila napak. Njemu zaupani; prijatelj mi je. Da, ž njim se posvetujem, saj mi je rekel, naj ne storim ničesar, ne da bi se prej pogovorila ž njim. Hitri koraki po stopnicah so jo predramili iz razmišljanja. Manica prihaja! Ne sme je videti objokane. Olga je skočila k umivalniku ter si močila oči in obličje. Tedaj so se odprle duri. Res je bila Manica, debeluška. »Hajd, obleci se! Pa kar brž! Izlet napravimo skoraj vsa naša šola; Magda, midve, Zeleznič, Knapič, šofiral pa bo sam gospod ravnatelj Tribnik,« je kričala Manica, begala po sobi, se ogledovala v zrcalu in si popravljala črne kodre pod rdečo čepico. »Hvala — nikamor ne grem. Zlasti pa s Tribnikom ne.« »Ali se ga morda bojiš? Nikar! Smešno bi bilo. On dvori vsaki, celo meni, hahaha! Za nos ga vodi, kakor ga vodimo vse, hahaha! Na izlet pa se le peljemo, z avtom na Grmado. Tam popijemo kavo in še pred mrakom bomo doma. Hajd, hajd, ne bodi čemerna. Glej, dan je prekrasen!« In Manica je skakala po sobi, iskala Olgino čepico in jopico ter jo vlekla s seboj. Olga se ji ni upirala. Vedela je, da bi bilo zaman. Mar naj ji pripoveduje, da ji je pravkar obupno v duši, ali naj ji razlaga svojo tajnost ali pa zopet laže, da je bolna? Ne, saj je res dan prekrasen — prilika je tu — raztrese se, morda za nekaj minut pozabi svojo žalost — jutri pa pojde h gospodu Rožancu in se posvetuje ž njim. Pravkar je pribobnel in pritrobil Tribnikov avto, dolg in širok, kakor mal čoln. V elegantnem loku je avto zavil pred hišo Olginega stanovanja, tovarišica in tovariša na vozu pa so od radostnega uživanja kričali in se krohotali. Tribnik je smehljaje salutiral, skočil z voza in odprl vratca k sedežem zadaj. Olga in Manica sta skočili v avto in sedli. Tribnik se je vrnil h krmilu in v trenutku je avto že drčal preko mostu. Ob Tribniku je sedela učiteljica Magda, za njima učitelja Knaflič in Zelenič, na najodličnejšem prostoru pa Olga in Manica. Pomlad je prihajala; že je sijalo solnce toplo in prijetno. Pred par dnevi je deževalo in ceste so bile brez prahu, a zrak čist in svež. Švigali so skozi vasi, polja, travnike, drčali skozi smrekov log, zavili po drevoredu jagnedov na desno, dospeli v veliko vas in se vozili zopet med polji in tratami na levi ter med griči na desni dalje in dalje. Končno so se približali cilju. Še par minut je plezal avto vkreber, hrupel in treskal, naposled se je ustavil pred kmetiško hišo ob pobočju. Jedva streljaj nad njo je stala grajska razvalina — Grmada. Med šalami in kriki so poskakali z voza, postarana kmetica krmčmarica se je prismehljala iz hiše, si otirala roke ob predpasnik in se jim nemo klanjala. Naročali so kave, sirovega masla pa veliko ajdovega kruha. A najprej pojdejo k razgledu na razvalini. Tribnik je bil tu kakor doma, zato je hitel naprej z gospodično Magdo. Knapič se je pridružil Manici, a Zelenič je korakal zadaj z Olgo. Slab zabavnik je bil Zelenič. Zanimal se je bolj za rastlinstvo, kamenje in hrošče, nego za dekleta, zato je kmalu popolnoma pozabil Olgo, ki jo je spremljal. Olgi je bilo čisto prav, saj so ji bile misli pri hčerki in materi, a vprašanje: kaj storiti? — se ni dalo odgnati. Tribnik, Magda in Manica so bili zlezli medtem že na ozidje porušenega grajskega stolpa. Zmagoslavno so klicali, vreščali in dopovedovali Knapiču in Zeleniču, kako se jim ponuja diven razgled preko doline, vasi, Save, prav tja do Šmarne gore in pa tam na desni preko planjave prav do ljubljanskega gradu. Zvabiti se je dal navzgor le Knapič. Olga se je izognila razvalini in si poiskala solnčni prostor, kjer je sedla in zamišljena strmela predse. Videla ni ničesar, saj ji je bila duša polna skrbi in kolebanja. Mahoma je stal Tribnik pred njo. »Čemu tako otožni, gospodična?« je vprašal, kakor bi se ne bilo med njima nikdar nič zgodilo. Prisiljeno se je nasmehnila in mu odgovorila z muko: »Človeku res ni vedno na smeh.« »Vam bi moralo biti vedno na smeh,« je dejal Tribnik. »Krasni ste kakor malokatero dekle — sreča se vam ponuja; samo zgrabite jo!« »Kje? Odkod?« je zmajala z glavo. »Ne delajte se nevedne! Mar naj grulim, kakor golob — ali naj pesnim kakor študent, gospodična Olga? Povedal nem vam — dokazal! Samo če hočete — —« »Gospod ravnatelj, jasno sem vam že izrazila svoje mnenje; za take besede sem gluha in nema!« Vstala je in se ozirala po tovariših, da bi storila konec temu mučnemu prizoru. »Kakšne besede? Gospodična Olga, jaz poznam svet — vi pa ga ne poznate. Zelo zastarelih načel ste. Moderna doba ima boljšo filozofijo. Verujte mi, jasni pogoji so dandanes tudi v ljubezni najboljše jamstvo sreče; ponujam vam vse, česar si morete le želeti — povrhu kavalirstvo v vsakem oziru — toda oženim se ne, vsaj zdaj še ne. Zakon v današnji obliki se mi zdi popolnoma nemogoč. Toda ljudje so kakor otroci, ki mačka ne pusto na miru, čeprav vedo, da jih bo končno opraskal. Zakoni se baje sklepajo v nebesih, a vsak zakon se izpremeni prej ali pozneje v pekel. Zato se nočem ženiti. — Morda pa se vendarle z vami. Le vezati se ne dam. Gospodična Olga, zagotavljam vas, da se vam ne bo treba kesati. — Jaz nisem Janko — —« Brez odgovora se je Olga pridružila Manici, ki je z vikom in smehom pritekla navzdol. Tudi Tribnik se je pridružil ostali družbi, ki se je veselo kramljaje vračala h krčmi. Kmetica je prinašala na pogrnjeno mizo kavo, postavila nanjo štruco sirovega masla ter ogromne kose ajdovega kruha. Z velikim tekom so se lotili vsega, najbolj lačna pa je bila Manica. In šalili so se ter se veselo razgovarjali. Le Tribnik je molčal. »Danes dva meseca pojdem na imenitno poroko,« se je končno oglasil tudi bančnik. »Tako že dolgo ni bilo v Ljubljani. Sto svatov! Trideset avtov!« »Kdo se ženi?« je vprašala Manica. »Moj prijatelj, tovarnar Janko Stepišnik,« je odgovoril Tribnik malomarno. »Saj bi rajši ostal samec, kakor jaz, a priženi — hej, imenitno!« »A katero vzame?« je vprašal Zelenič. »Kromarjevo iz Sel — težke milijone bo imela za doto.« »Torej sklepa zopet polna vreča zakon s polno vrečo,« je vzdihnila Manica in natepala kos na debelo z maslom namazanega kruha. »Če bi imel človek vsaj stotinko tega bogastva, pa bi bil srečen!« In govorili so o bogatih zakonih. Olga je slonela kakor kip za mizo in ni mogla izpregovoriti niti besede. Jasno ji je bilo zdaj, da ji je pisal Janko že kot ženin Kromarjeve Elze, da je bilo njegovo pismo materi le hinavščina. Zdaj, ko je bilo brez dvoma izgubljeno vse, ji je postalo v duši strašno. Šiloma je zadrževala solze, a vsule so se ji po licih. Zapazil jih je Knapič, ki ji je sedel nasproti. »No, no, kaj pa je, gospodična? Tako ste bledi in te solze?« »Ali ti je slabo?« je vpraševala Manica. »Vožnje z avtom nisi vajena. Morda zato?« »Da, da, zato. — Le pustite. Vse mine ...« je šepetala Olga in vstala izza mize. »Izprehodim se — takoj bo zopet dobro.« Odšli sta z Manico počasi nizdol hriba in prišli na cesto. »Odkod? — Pozdravljeni!« je klical nekdo. Ko sta se ozrli, sta videli Rožanca, ki se je bližal v kočiji. Povedali sta mu, kje so, in ko je Manica omenila, da je Olgi plaho od nagle vožnjo z avtom, je vzkliknil kaplan: »Nočete rajše z menoj domov, gospodična Tratarjeva?« Takoj je zgrabila priliko in se je odpeljala s prijateljem. Manica pa se je vrnila. Molče sta se vozila nekaj časa. Zaradi kočijaža nista mogla govoriti. »Še boli?« se je sklonil k njenemu ušesu. »Oženi se! Čez dva meseca!« je odgovorila tiho. »Torej ste zopet svobodni! Prav je tako; verujte, prav je tako!« Naslonila se je globoko nazaj, si zakrila oči z robcem in tiho jokala predse. <center> * * * </center> Manica ni bila doklej nikoli pozabila počakati Olgo po šolskem pouku in ni minil dan, ne da bi prišla tudi na Olgino stanovanje. Vsaj par sto korakov je morala iti z Olgo opoldne, in vsaj urico je morala popoldne ali zvečer pokramljati s prijateljico Olgo. Po izletu na Grmado pa ni Manica več čakala Olge, niti ni prišla več v poset. Olgi je bilo prav. Hrupna, zmerom žaleča se Manica bi jo samo mučila. Olga si je želela biti sama s svojo bolestjo, s svojimi skrbmi. Sama jih je hotela premagati in zadušiti. Svoje tajnosti ni bila Manici zaupala doslej. Da bi se ji razkrivala zdaj, ko sta se pridružila sramoti nezakonske matere še sramota ostavljenke in skrb zaradi temne bodočnosti, ji je bilo nemogoče. Manica bi je pač niti ne razumela; morda bi jo celo obsojala. Prav gotovo pa ne bi znala brzdati jezika ter bi Olgin roman raztrosila med tovariši. Potem bi napolnil škandal vse mesto. A potem? — Olga niti razmišljati ni hotela, kaj vse bi se lahko porodilo iz neopreznega čebljanja Manice. Tako je bila Olga teden po izletu skoraj vedno sama; z muko in naporom vseh duševnih sil je izvrševala učiteljske dolžnosti ter je po pouku vselej skoraj bežala domov. Nekaj dni ni mogla prihajati niti na obed, nego si je sama kuhala na samovarju. Saj ni imela teka. Vsakršna družba ji je bila zoprna. Vsak smeh jo je zadel kakor udarec po srcu, vsak razgovor se ji je zdel prazen in nadležen. Toda v tej samoti ji je bilo neznosno, ker misliti je morala le na Janka, ki se je prodal bogatinki. On, mož, bivši častnik! Vse zaradi denarja. Gnus in neizmerno zaničevanje človeštva sta polnila Olgino srce. Vsepovsod je videla prostituirane ljudi zaradi denarja; vse je kupčija. Moški se vežejo z zoprnimi ženskami le zaradi visokih dot in bodočega udobnega življenja. Olga je poznala žene in slišala je pripovedovati o njih, ki so bile soproge v javnosti uglednih mož, ki pa so bile angaževane kot ljubice srečnih konjunkturistov ter so brez sramu prejemale mesečne plače za svoje cinično delo. Poznala je gospodične, ki so se javno vedle kot idealno poštene in nad vsak sum vzvišene device, ki na so se skrivaj prodajale, uganjale prostitucijo z bogatimi starci ter vzdrževale hkrati najčistejše ljubezensko razmerje z jedva doraslimi mladeniči. »Enega za srce, drugega ali celo po dva, tri pa za razum!« je bilo njihovo geslo. In Olga je poznala može, ki so dovoljevali ženam ljubimkanja, da so si zagotovili dobro klientelo in krog poslovnih prijateljev. Strašna, cinična doba! Olgi je bilo tem bolj hudo, ker je postala sama žrtev takega modernega Don Juana. Ako Tribnik izblebeta njen doživljaj s Stepišnikom, bo svet smatral tudi njo za enako onim špekulantkam, ki žive in se ravnajo po taksi: en poljub za par svilenih nogavic — en objem za modern klobuk, eno »stalno« razmerje za kožuhovinasto garnituro in pogojeno plačo. Tudi njo bo lahko smatral vsakdo za lahkoživo koristolovko, žensko brez časti in vesti. Nihče ne bo verjel, da je bil Janko Stepišnik njena prva, sveta ljubezen, ki mu je žrtvovala čast v neizmernem zaupanju. Neko popoldne po pouku je zaslišala, da jo nekdo kliče skozi odprto okno: »Halo, gospodična Olga, kje pa vendar tičite?« Olga je stopila k oknu, tovariš Knapič pa se je začudil: »Kaj zlomka vam pa je, da ste naenkrat tako shujšana in bleda, a?« »Res, ni mi dobro. — Od našega izleta se ne čutim zdrave. Morda sem se prehladila,« se je mučila Olga, a hkrati je nehote zardela. »No, no, menda ni nič hudega. — Zdajle se mi zdite zopet zdrave barve; le obrazek se vam je nekam zožil in v očeh imate nekaj — nekaj bolestnega. Nervoznost, a? Štirinajst dni dopusta si vzemite, pa bodo živci zopet v redu.« Olgi je padel kamen s srca, ko je poslušala tovariša. Tribnik torej ni izdal družbi njene afere. Samo njo je hotel udariti po srcu — napram drugim pa je varoval prijateljevo tajnost. »Hotel sem vprašati: kako sodite zdaj o naši ljubeznivi gospodični Manici, a?« je nadaljeval Knapič, se oprl s palico zadaj in zibal na desno in levo. »Kdo bi si bil to mislil, a? Ej, ej, današnja dekleta — strašno, a?« »Ničesar ne vem. Kaj se je zgodilo?« »Mar se niti vam ne zaupa?« se je čudil učitelj. »Že ves teden je nisem videla,« je pojasnjevala Olga. »Slučajno. A res, k meni je ni bilo ...« »Je-li mogoče? Ničesar ne veste? Saj se vendar smejeta že obe šoli! O, Tribnik je ptič! Ljubice nabira kakor jagode. Imel jih je že cel paternošter; zadnja, precej debela jagoda je gospodična Manica. Fino, a?« »Kaj govorite! To so klevete ...« »Oh, da, da, čudne čase živimo, gospodična Olga. Kmalu pošten moški že ne bo mogel več verjeti, da je na svetu še sploh kakšna dostojna ženska ...« »In moški? A kdo pa je zapeljivec? In kdo žrtev? A? Gospod kolega, ali more poštena ženska verjeti, da je na zemlji še sploh kak dostojen moški?« Knapič se je branil njenega roganja. »Moški je zmerom dostojen! — Tu gre za žene, neveste, bodoče matere, gospodična. Moški se nikoli ne onečasti, ženska pa se s prvim padcem upropasti ... Star človeški zakon je pač tak, neovrgljiva tradicija dokazuje to večno istino. Moški hodi lahko skozi najgloblje blato, a si ne škoduje, žensko pa najmanjši blatni brizg zamaže za vse večne čase. — Žalostno, a istinito!« »Prav nič istinito, gospod tovariš,« je ugovarjala Olga, ter zbrala vse sile. »Kakor je vaše naziranje o dvojni morali že silno zastarelo in že neštetokrat ovrženo, prav tako se silno motite, da žensko že najmanjši blatni brizg zamaže za večno. Ni res! Dandanes je prav nasprotno resnica: če je ženska bogata, ji čisto nič ne škoduje, čeprav se je od pet do temena valjala po najgostejši brozgi; nasprotno, prav ženske najbolj umazane preteklosti se može dandanes najhitreje, samo če so dovolj petične ali prav posebno telesno mične. Današnje moške pač nagnitost privlačuje, a čistost celo odbija. Revna, poštena dekleta sede, ona najslabša pa se može. — Tako da se resnično vpraša: ali je dandanes na svetu sploh še kakšen razsoden in časten moški, a?« »No, no, nikar se ne razburjajte! Saj nisem mislil nič hudega. Hotel sem se le pogovoriti z vami, kako sodite o naši ljubi gospodični Manici. — Nervozni ste — dovolj — ne zamerite — pa lahko noč!« Knapič je odšel. Olga pa se je vrnila za mizo. Novica jo je potila. Tudi Manica naj je zašla na pot, katero hodi dandanes na milijone žensk? Tudi to vedro, tako naivno dekle naj se je polakomilo denarja, toalet, draguljev? Manica, dobro vzgojeno, izobraženo, čuvstveno dekletce, je sposobna, da se zaveže in proda? Bojazljivo trkanje na duri jo je zbudilo iz tegobnega razmišljanja. Vstopil je deček. »Gospod katehet pošiljajo tole,« je dejal, izročil je pismo in zbežal. »Velespoštovana gospodična! Iščem vas, a ne najdem, vabil sem vas, a brez odziva. Rana pa še vedno skeli? A zdravnik je odveč? Nič zato, verujem, da se Vam vendarle še povrne sreča. Samo če hočete. Pozdravlja Vas resnični prijatelj.« Razjokala se je Olga nad pismom Milana Rožanca. — Potem je sklenila, da pojde v četrtek popoldne k njemu — povedat vse, potožit, iskat utehe in novih moči. <center> * * * </center> Olgina najljubša učenka je bila 8-letna Vidka, hčerka vdove in gospodinje v hiši, v kateri je Olga stanovala že tretjo leto. Nesreča je hotela, da je zbolela Vidka prav v dneh, ko bi bila njena družba Olgi najbolj koristna. Morala je ležati, in zdravnik je izrekel bojazen, da je bolezen nalezljiva. Tako tudi Olga ni smela k Vidki. V torek se je Olga domislila: »Od daleč potolažim in razveselim otroka!« Pozno popoldne je odšla na šolski vrt, kjer so že cvetele vrtnice; odtrgala je troje raznobojnih, napol razcvetelih popkov in se vrnila domov, da jih takoj s kako sličico vred pošlje ljubi učenki. Pravkar je stopala preko mostu, ko jo začula za seboj avtomobilski rog. Ta glas ji je bil znan. Tribnik se pelje. Rada bi se bila skrila, toda prepozno — avto je že hrupel po mostu. Olga je dvignila svoje tri vrtnice, kakor da jih duha, a je med nje skrila svoj obraz. Avto je švignil mimo nje in zavil na desno. Olga pa je videla, da se vozita Tribnik in majhna dama. Bila je Manica. Ko je dospela Olga domov, jo je čakalo novo presenečenje. Vrata v gospodinjino stanovanje so bila odprta, in ko se je ozrla vanje, je zagledala postelj in v nji Vidko. »Gospodična, sem že zdrava! Jutri že lahko vstanem, je rekel zdravnik,« je zaklicalo dekletce. In prišla je gospodinja ter povedala, da se zdravnikova bojazen na srečo ni uresničila, ker bolezen ni bila nalezljiva, da je Vidka resnično že skoraj zdrava in da ji je zdravnik dovolil, da jutri ostavi postelj. Olga je stekla k Vidki, jo pobožala po laseh in licu. »In tele vrtnice sem ti prinesla, Vidka, vidiš, da sem mislila na te ter da mi je bilo prav hudo, ker me niso pustili k tebi, ubožici.« »O, kako mi je bilo dolgčas, gospodična! Kar uiti sem hotela k vam, a me niso pustili. Ali me vzamete jutri s seboj na izprehod?« »Jutri še ne, je še prezgodaj, toda v četrtek!« ji je obljubila Olga. »In veš, kam pojdeva? H gospodu katehetu. Pokaže nama polno omaro krasnih knjig in tudi zate najdeva morda kaj posebno zanimivega.« Veselo je zaploskala Vidka: »Da, da h gospodu katehetu pojdeva. Njega imam poleg vas, gospodična, najrajši. Tako je prijazen, dober in lep, kaj ne? Meni se zdi najlepši gospod. Ali vam ne?« Mati in učiteljica sta se smejali dekletcu. Tako sta šli učiteljica in učenka h katehetu. Bil je doma, lepo ju je sprejel, podaril Vidki nekaj svetniških podobic in slikovnico, z Olgo pa se je razgovarjal dolgo o njenih bolestih. Ko sta odšli, sta bili obe dobre volje in Olga je z olajšanim srcem odnašala s seboj težko butaro knjig. Poslej je prihajala Olga čestokrat k Rožancu, bodisi po nov izbor knjig, bodisi na kratko kramljanje. Vselej pa jo je spremljala Vidka, radostna, da bo mogla pregledovati ilustracije, ki jih je dajal gospod katehet iz knjižnice. Zgodilo se je celo, da je kaplan slučajno zunaj mesteca, na potu v Sračje, srečal Olgo v družbi Vidkini. Hodili sta tja šetat. Poslej so se našli še nekolikokrat na potu ter se počasi skupaj vračali. Med Olgo in Rožancem se je prijateljstvo poglabljalo in utrjevalo. Kaplan je čital mnogo, se bavil z leposlovjem in popularno vedo veh strok. Olga se je vselej iznova uverjala, da je Rožanec predvsem naravno blag, tenkočuten mož, ki je nekdaj sam srčne trpel ter imel zato polno razumevanje tudi za tujo bolest. Olga je bila napram Rožancu lahko odkritosrčna, kakor ni bila — razen napram Janku Stepišniku — še napram nikomur, niti napram materi. Kaplan je spoznaval v Olgi vzlic vsem njenim doživljajem, pošteno naturno žensko. Nič hlinbe, nič igre, nič prikrivanja ali zavijanja ni bilo v njeni govorici ali misli. Bolest pa jo je le še dvignila in poplemenitila. Nekega popoldneva je zagledala Olga, da jima hiti Rožanec po cesti naproti. Vidka je lovila ob poti med cvetočo travo citrončka; ker je imela roke polne velikih makov in modric, ga ni mogla ujeti, in metulj se je kakor iz nagajivosti v krogu izpreletaval okoli dekletca, ki je veselo vreščalo in poganjalo se za živalico. »Kako dražestna idila!« je vzkliknil Rožanec, občudujoč skakljajoče dekletce zlatih lask, žarečih oči, napol odprtih, smehljajočih se ustec in s šopkom makov v roki a nad glavo kakor plamenček frfotajoči metulj. »Preljubo veselje, oj, kje si doma? Vidite, Slomšek je pravilno dejal!« Olga mu je podala roko. »Iskal sem vaju že doma,« je dejal, »a so mi povedali kam ste odšli. Povabit sem vaju prišel; za jutri popoldne k sebi. Iz Ljubljane sem prejel nekaj novih knjig — in prijatelj me obišče, jaz pa bi vam ga rad predstavil.« »Ne, ne, — rajši ne. Čemu bi vaju motila?« »Nasprotno, prijatelj vas iz mojih pisem že prav dobro pozna. Rad bi se seznanil z damo, ki je prva moja resnična prijateljica. — Kaj ne, da ste?« »Gotovo. Iz hvaležne duše,« je pritrdila Olga. Sumljivo ga je pogledala naravnost v oči. »Toda — toda — povejte odkrito, kakor vselej: niste morda spletli kake zarote? Razumete me — —« »Razumem! Svobodni ste. — A če se kdo zanima za mojo dobro prijateljico, ni to nikaka zavratnost. — Skratka, prosim vas, pridite k meni — zaradi mene, da?« »Da. Samo zaradi vas pridem ...« »A če se prijatelj zaljubi v vas, zato vendar ne začnete mrziti mene?« se je šalil. »Nemogoče. Sicer pa storim vse, da se vaš gospod prijatelj vame ne zaljubi.« »Dobro. Ali če se zaljubite vi vanj, mar bom potem jaz krivec?« »Za boga, mar želite tako naglo izgubiti prijateljico? Torej ste se me že naveličali?« Šalila sta se in se smejala. Ona pa se je čudila sama sebi, kako lahkotno in toplo ji postane v družbi tega moža. Medtem je metuljček odletel, in Vidka je prihitela h gospodu kaplanu: »Za vas in za gospodično Olgo sem jih natrgala in jih še natrgam. Glejte, kako so veliki in rdeči!« Dvignila je šopek in stekla zopet k žitnim njivam, da nabere še več cvetov. Ko je naslednje popoldne prišla Olga z Vidko k Rožancu, sta bili »obe lepi, kakor še nikoli«. Vsaj Rožanec je tako trdil, ko ju je sprejemal v veži, kamor jima je po stopnicah pritekel naproti. Vedelo so se pozdravili. Kaplan je vodil Vidko po nekoliko prestrmih stopnicah za roko ter ji obetal debelo knjigo z zanimivimi slikami iz polarnih in severnosibirskih krajev. Olga je stopala za njima. Ker Rožanec ni omenil prijatelja, je mislila, da pač ni dospel. Pred durmi v stanovanje pa je kaplan okrenil, poredno se šaleč: »Še zadnjič povem; za zaljubljenost z njegove ali celo z vaše strani odklanjam vnaprej vsako odgovornost! Jaz si umijem roke!« »Vi Pilatuž!« se je zasmejala Olga in šla za njima v sobo. Tedaj pa je obstala: pred njo je stal Novak, njen nekdanji čestilec ... »Moj prijatelj — gospodična Olga Tratarjeva,« je predstavil Rožanec. »A tole je naša Vidka.« Olgin obraz je zalila rdečica, potem se je naglo okrenila k Rožancu: »Ne Pilatuž, nego Judež ste, da veste ...« »Ljubi Bog, ti veš, da se mi dela najhujša krivica!« je zajavkal kaplan in se smejal. »Trikrat sem odklonil vsako krivdo, zdaj pa me vendar takole obsojate.« »Samo jaz sem krivec, ki sem vas želel po dolgem času zopet videti,« je dejal Novak. »Oprostite mi, in ne smatrajte me za vsiljivca.« Kaplan jih je povabil, naj sedejo. Miza je bila že pogrnjena, in skoraj obenem je prinesla stara služkinja čaja, obloženih kruhkov, peciva, češenj in jagod. Vidka je imela veliko radost, a krotila se je in posnemala v vsaki kretnji svojo učiteljico. Niti češnje si ni vzela, ves čas je molčala, opazovala, primerjala gospoda in se zamislila. »Čemu si tako molčeča, Vidka? Kaj razmišljaš?« jo je vprašala Olga in pogladila po temenu. »Nič, nič — ali smem iti zopet gledat knjigo?« In sedla je za knjigo. Tako je trojica kramljala dalje o vsakdanjostih, šoli, političnih razmerah, slovstvu — le Olgine rane niso niti omenili. Po eni uri se je Olga poslovila zelo zadovoljna; prijatelja sta bila enako taktna, da je nista zadrževala. Domov gredoč pa se je oklenila Vidka učiteljičine roke, se naslonila z glavico nanjo in ji dejala: »Gospod Novak je zelo prijazen, lep gospod, ne? Ampak gospod kaplan je še lepši, ne?« »Ah, o tem si razmišljala?« se je nasmejala Olga. »Mar bi bila pozobala več češenj; toliko jih je še ostalo!« »Saj bi jih — ko jih pa tudi vi niste več hoteli!« <center> * * * </center> Olga se je trudila, da bi pozabila Janka ali nanj vsaj kolikor mogoče malo mislila. Vdajala se je šolskemu delu z vnemo, se bavila z učenkami temeljito, v svobodnih urah pa se je potapljala v Rožančeve knjige in šetala z Vidko do utrujenosti. Počitnice so se bližale in razmišljala je, če bi sploh šla v Ljubljano k materi, ali pa naj bi prosila mater, da bi prišla z Ernico k nji. Tako bi se odtegnila naključju, da bi morala kdaj videti Janka, njegovo mater in sestro, ali jih celo srečati s Kromarjevo Elzo. Toda to misel je kmalu zavrgla, kajti Ernice bi ne mogla zatajiti, otrok bi jo izdal, a tudi mati bi ne mogla dosledno prikrivati resnice pred radovedneži. Ali bi šla za dva meseca v drug kraj? A kam? Vzela bi s seboj mater in otroka. Lepo bi bilo v novi krajini, med novimi ljudmi. Toda ko je začela računati, koliko bi jo dvomesečno letovanje veljalo kjerkoli na deželi, je izprevidela, da je njen načrt predrag. Žalostna je bila, da ni na svetu človeka, ki bi jo povabil: pridi k meni, dobrodošla si mi, počuti se kakor doma! Na šetnji iz Sračja domov je omenila Rožancu svoje hrepenenje. Ali kaj, ko nima nikogar, ki bi se je spomnil? Kaplan je razumel in prikimal. »Da, tudi meni se godi tako, a tudi zaradi službe ne morem nikamor odtod ...« In govorila sta o sreči onih, ki lahko potujejo po svetu, po Evropi, po morju, v druge kraje, druga mesta, ker utegnejo in imajo dovolj denarja. Nekega dne pa je v učiteljski zbornici Olgo presenetila tovarišica Magda z vprašanjem, je-li ve, da se prihodnjo nedeljo v Ljubljani poroči tovarnar Janko Stepišnik. Olga je skrila prebledi obraz, sklanjajoč se nad šolskim zvezkom, in zmajala z glavo: »Ne, ne vem — pa me niti ne zanima.« »Kako da ne? Včasih sta bila vendar prijatelja, in vse je mislilo, da se vzameta!« »Res, — toda motila sva se drug v drugem. Že precej časa se ne poznava več. — Prosim da ne govorite več o njem.« Magda, postarno deklo, se je nasmehnila in odšla zadovoljna. Bila je nesrečnica, ki jo je življenje razočaralo in ji srce napolnilo z zlobo. Nekdaj blago, veselo dekle, je bila zdaj zavistna vsaki ženski, ki je imela čestilca, a je skoraj sovražila vsako, ki je bila lepa; zato ji je bil užitek raznašati neprijetne novice. Da se vrši Stepišnikova poroka, je Magda zvedela od Manice, ki se je pobahala, da bo gospod bančni ravnatelj Tribnik ženinova priča in da se tudi ona odpelje z avtom v Ljubljano gledat sijajno svatbo. Manica se je pri tej priliki spomnila, kako so se Olgi na izletu na Grmado naenkrat vsule solze, ko je Tribnik omenil, da se Stepišnik ženi. Z Magdo sta tako uganili vso istino: Aha, razmerje je bilo torej med njima zelo resno. Glejte no! Stepišnik je prihajal k Olgi torej kot ljubimec in ne samo — kakor je zatrjevala Olga — kot materin dobri znanec in njen prijatelj. Hehehe! Olga je špekulirala na Stepišnika in njegove milijone. Milostiva tovarnica je nameravala postati — hahaha, pa se ji je vse pokvarilo! Zato torej je bila nekaj tednov tako bleda in medla, kakor senca. Hm, pa le zakaj se je naenkrat vse razdrlo? Nekaj dni kasneje je povedala Manica, da sta bili po Tribnikovem pojasnilu Stepišnikova mati in sestra proti Olgi. Kajpada, čisto razumljivo in v redu; Olga je revna učiteljica z ubožne obitelji. Kako pa je le mogla biti tako nespametna, da si je domišljevala, da jo Stepišnik vzame samo zaradi njene lepote in mladosti? Magda je škodoželjno privoščila Olgi poraz tor odobravala Stepišnikovo odločitev. Čemu naj bi bila Olga srečnejša od nje, ki je pokopala vse nade in je zaradi ostarelosti ne pogleda noben moški? Manico pa je celo pohvalila, da je pametna, da se je oklenila bogatega Tribnika: ve pač dobro, da se ne oženi z njo, saj je povedal, da hoče ostati samec. Naj le uživa mladost! Tega ji nihče ne zameri! Prav ravna. Do življenja ima vendar pravico vsako bitjo, mar ne? Tako sta se tiste dni Magda in Manica zvezali proti Olgi, a Manica je pridobila Tribnika, da je na avtomobilske izlete jemal tudi Magdo s seboj; kot gardedamo, da se ljudem zavežejo jeziki. Tik šoferja, mladega vojnega invalida od eksplozij očrnelega obraza, je sedela zmerom Magda, zadaj pa Manica s Tribnikom. Olgo, ki se je bila medtem vdala v usodo, je Magdina vest o bližnji Jankovi poroki vrgla v ponovno razburjenje. V nedeljo se poroči Janko! Ne da bi sploh še upala ali si želela, da se vrne k nji, jo je vendar pretreslo. Skoraj enako močno pa jo je dirnilo Magdino vprašanje. Ta klepetulja torej ve več, kakor bi smela vedeti; iz njenih oči ji je sršela škodoželjnost, ki brez dvoma odpre zatvornice sumničenjem in klevetam. Zopet ni spala vse noči ... V soboto zvečer je potrkalo na njene duri. Olga je ležala na postelji in strmela predse brez solz. Saj jokati ni mogla več. V prvem trenutku je hotela reči, da je bolna in da ne more sprejeti nikogar. Ko pa je začula kaplanov glas, ki je miril Vidko, se je dvignila, si pogladila lase in odprta. Rožanec ji je pogledal v oči in vedel vse. Pokimal je in rekel dekletcu: »Govoriti moram z gospodično. Počakaj tu na hodniku; takoj te pokličem v sobo!« Nato je zaprl duri. »Jutri ne morete ostati doma in sami. Zato sem naprosil gospoda župnika, da maši zamenjava in bom ob pol osmih zjutraj že svoboden. Vabim vas s seboj na Goričane k prijatelju v posel. — Tudi Vidka more z nama. Zvečer se vrnemo in bomo že ob desetih doma. Sprejmete. Prosim, recite: da!« »Nisem za nobeno družbo — saj veste —« je hotela ugovarjati Olga. »Pustite! Vem več, nego vi, Olga. A pomenimo se o vsem jutri, hočete? Prosim vas le: slušajte in pojdite z menoj.« »Pojdem — hvala,« je dihnila. »Želim vam le miru in sreče,« je dejal in odprl duri. »Torej, Vidka, povej svoji mami, da se odpelješ jutri že ob pol osmih zjutraj z gospodično učiteljico in z menoj na Goričane. Glej, da pojdeš k maši ob šestih, nocoj pa prav zgodaj spat! — Zbogom in do svidenja na kolodvoru, gospodična!« Vriskajoč je Vidka tekala po Olgini sobi, nato sta odšli obe k njeni materi. Nedelja je bil krasen solnčen dan. Pred postajo na Goričane jih je pričakoval s kočijo Novak. Trg z njegovim posestvom je ležal dobre pol ure stran od postaje, onstran polja, na položnem pobočju gozdnega hribovja. Vozili so se skozi visoko žito in bujno travo, pod vedrim nebom so prepevali škrjanci, s stolpa je potrkavalo in po vseh potih so hiteli k deseti maši praznično oblečeni kmetje in kmetice. S hriba je zagrmel topič, za njim drugi, tretji. »Danes imamo pri nas bobe!« je pojasnil Novak. »Kako, Vidka, ali ješ rada bobe?« »Nak. Bobov pa že ne. Fižola in boba ne, sicer pa vse,« je odgovorilo dekletce. Novak jo je posadil tik sebe na levico na kozlu, kar se ji je zdelo silno imenitno. »Ali naši bobi so drugačni kakor vaši,« ji je razlagal Novak; »debeli so kakor pest, mehki in sladki. Boš videla, da jih poješ vsaj tri, če ne celo štirih.« Tudi Rožanec je bil dobre volje in zgovoren. Vsako leto je posetil prijatelja. Ljudje so ga poznali in pozdravljali, on pa jih je veselo nagovarjal z voza. Novak je zapeljal pred visoko in izredno široko hišo, z dolgo leseno, zeleno prepleskano ograjo ob hodniku v prvem nadstropju na obeh straneh ter z razsežno verando na vrtni strani. V hišo je bil dohod po gorenjskih stopnicah z dveh strani. Gostje so bili povabljeni najprej na verando, kjer je stala za zajtrk pripravljena miza z veliko vazo vrtnic. Cvetoče plezavke so molile lilaste in bledordeče cvetove tudi preko izrezljane ograje in izza ozidnega vogla. Visoka in zračna veranda s svetlim pohištvom je delala prijeten vtis, zlasti še, ker je bil z nje pregled preko velikega sadnega vrta in na belo okrajno ceste, za njo na železniško progo in za to tudi na Kamniške planine. »Preden sedemo, izvolite morda, gospodična Olga, v tole sobo, da se uredite ...?« je ponudil Novak in odprl duri. Olga je stopila v elegantno opremljeno damsko sobo, a novo, nerabljeno. Tudi Rožanec je odšel v odkazano sobo, ki je imela prav tako izhod na verando. Vidko pa je vzel Novak v svojo sobo, ji nalil vode, da si je umila roke, potem sta se vrnila na verando. Kmalu sta prišla tudi Olga in Rožanec. Na mizi je že stala kava, smetana, sirovo maslo, med, šartelj in steklenice raznih likerjev. Hitro so bili gotovi; nato so si šli na gospodarjevo vabilo ogledat posestvo. Najprej živinski hlev, visok, zračen, zidan, moderno higijenski urejen, za desetero krav in četvero volov posebej in za četvero konj zase. Živina je bila lepa in snažna. Tudi dvoje teličkov in eno žrebe je bilo tu, kar je Vidko najbolj zanimalo. Poleg kokošnjaka z mnogimi gredami, vališči, pokritim izprehajališčem in z velikansko ogrado. Tu je bilo okoli sto kokoši, več kokelj s piščanci in nekaj petelinov; pegatke so imele oddeljen prostor, tik njih so plavale po veliki luži race in gosi, nedaleč proč je stal stolpičast, morskemu svetilniku podoben golobnjak golšastih, pavovskih in čopkastih golobov, po trati se je izprehajalo dvoje pavovk, a na strehi je stal z razprostrtim repom velik pav. In mimogredoč so si ogledali gospodarska poslopja, prišli na sadni vrt z izbranim in nizkim drevjem ter dalje po vijočih in polagoma vzpenjajočih se potih do razgledne točke s čebelnjakom in lopico. Po trati za njo so stale po vrsti češnje, vse veje polne šopov zrelih sadov, temnordečih ter rdečih, tam skoro črnih, ondi rumenkasto belih. Veje so bile tako obtežene s sočnimi sadovi, da jih je vriskajoča Vidka lahko zobala, ne da bi ji bilo treba iztezati roke. In še više po zložnem pobočju so ležale žitne njive, nato travniki in končno se je začenjala šuma, ki je prehajala na hribu v gost smrekov in jelkov gozd. Večino polja in travnikov je imel Novak po dolini ob cestah na postajo. Sedeči v lopici so zrli po krajini tja preko Save in do Kamniških snežnikov. Tu in tam vasice, mali in večji gaji, pa polja, travniki, nad njimi vedro nebo s toplim solncem, h kateremu se je ščebetajoč dvigalo toliko radostnih škrjančkov. — Včasih je zapel zvon s stolpa in s hribca na desni je zagrmel topič; kadar je zavel veter, pa je prinašal akorde petja in orgel iz cerkve. »Krasno imate tu,« je dejala Olga. »Ali vam je res všeč,« se je zaradoval Novak. »Vabim vas na počitnice z gostjo mamo in Ernico. Srečen bi bil, ako pridete. — Za dva meseca? Mene ne bo dosti doma. V Beogradu imamo skupščino jugoslovanskih gozdarjev z izleti po Šumadiji in Makedoniji — vsaj štirinajst dni me ne bo nazaj. — Pozneje moram na velesejem v Prago, po razne gospodarske stroje. Hiša bo torej skoraj prazna ...« »Vi Judež, Judež!« je vzkliknila Olga in objestno krenila Rožanca po roki. »Vi izdajalec!« A takoj ga je pogladila: »Vi dobri — zlati prijatelj!« In okrenila se k Novaku: »Preveč sta dobra oba. Kaj naj še rečem?« Solze so ji stopile v oči, moža pa sta ji prigovarjala: »Nič, nič! Samo recite, da sprejmete!« »Pridite in najsrečnejši bom jaz!« je vzkliknil Novak. Nič ni mogla odgovoriti. Vstala je in odhajala nizdol. Šla sta za njo. Vidka pa je tekala pred njimi. Novak se je oklenil njene levice, dočim je stopal Rožanec ob desni strani. »Ne razmišljajte, gospodična Olga!« je dejal Novak. »Solnce sije — življenje je veselo, krasno — samo če hočete! Volja je vse, verujte, gospodična!« »Upati — zaupati v bodočnost — hoteti, močno, vztrajno hoteti je vse!« je dejal Rožanec, ne da bi jo pogledal. In urno je dodal: »Zdaj pa si oglejmo še hišo!« Tu je doživela Olga največje presenečenje. Ko so prešli vse poslopje, Novakovo stanovanje, sprejemnico, spalnico, veliko knjižnico in pisarno so dospeli v sosednje stanovanje, popolnoma opremljeno in urejeno, povsod svetlo, elegantno pohištvo, originalne slike, zrcala, preproge, poleg kopalnica; vse novo, nerabljeno. »In kdo prebiva tu?« je vprašala Olga. »Nihče. Čakam — svojo ženo ... Ako ne pride semkaj ona, ki sem si jo izbral, ostane stanovanje pač prazno. — Tak je moj sklep.« Olga ni odgovorila. Molče je odšla na verando in se naslonila na ograjo med cvetočimi rdečimi plezavkami. Prebledel je Novak, čelo se mu je nagrbančilo, a ni rekel nobene besede več. Le prijatelja je pogledal, kakor bi ga prosil pomoči. Rožanec se je naslonil tik Olge na ograjo ter ji dejal skoro šepetaje: »Olga, prijateljica, verujte: Novak vas ljubi, obožuje. — Mož je značaj! Poznam ga od mladosti. Lahko mu zaupate. Nikoli se ne pokesate. Pojdite, recite mu vsaj prijazno besedo ...« Olga se je okrenila. stopila k Novaku, mu ponudila obe roki in mu dejala: »Potrpite z menoj! Saj sem vam tako hvaležna!« <center> * * * </center> Tisti večer so sedeli trije — vsak v svoji sobi, tiščali glavo med roke in razmišljali drug o drugem. Novak je bil srečen. Že na gimnaziji je hrepenel po tri leta mlajši učiteljici, vitkem, vendar polnoudnem dekletu očarljive ljubeznivosti in lepote. Na abiturijentskem plesu v dvorani starega ljubljanskega strelišča ji je po razkošnem Straussovem valčku smelo povedal, da jo ljubi in da sanjari le o tem, da si jo pridobi za ženo. »Samo to hočem, gospodična, močno, neomajeno!« ji je dejal abiturent Novak. »A če jaz nočem?« se mu je otroško nasmejala. »Hočem, da tudi vi hočete!« je ponovil energično. »Vse človeško delo je utelešena misel. Volja uteleša vsako misel! Volja oduševlja misel, volja je duša duše! Misel brez volje je brez moči. Misel je naboj, volja gonilna sila. Hočem, da me vzljubite in postanete moja. Hočem in dosežem!« Olga se je smejala strastnežu, všeč ji je bil fanatični čestilec, a čutila ni zanj ničesar, nego prijazno simpatijo. Iz Klostenburga ji je pisal plamteča pisma in jo rotil: »Počakajte name! Ljubim vas! Ustvarim vam srečo, kakor je ne more nihče; zakaj nihče vas ne ljubi tako. Hočem se izkazati vrednega, biti vaš z dušo in srcem vdani mož. Hočem in bom, Olga.« Le včasih mu je odgovorila s pozdravom na razglednici. Toda nič ga ni odbijala njena hladna prijaznost, nič ga ni iztreznilo niti njeno razmerje z Jankom Stepišnikom. »Varate se,« ji je pisal; »samo bolest vas čaka s tem človekom, ki ne bo nikoli vaš mož. Moja volja ostane neomahljiva.« In ko je zvedel, da je Olga rodila Ernico, ji je pisal, da je žalosten in trpi ž njo, a da veruje, upa in ljubi neomajno ter si dopoveduje vedno le eno: »Moja boste! Prej ali slej, toda moja.« Ko je po smrti svojega očeta podedoval urejeno posestvo na Goričanah, je pustil študije, se preselil na Goričane ter se z vso vnemo posvečal gospodarstvu. In priredil je stanovanje sebi in bodoči svoji ženi, ki bo Olga ali nobena. In kadarkoli je storil, si je dejal za Olgo. Ko je prizidal verando, izpeljal peščeno pot k češnjevemu drevoredu, ter zgradil razgledno lopo in čebelnjak, si je dejal: za Olgo! In ko je kupil novo preprogo, si je dejal: za Olgo! Kadar si je izbral novo sliko, veliko brušeno zrcalo, udoben gugalni stol, ali kadarkoli, zmerom si je dejal: za Olgo! Tako je čekal, trpel, upal in verjel za vedno. »Ona pride in bo moja. Hočem. Mora priti!« In res je prišla. Samo še malo časa in izpolni se mu najdivnejši sen rane mladosti. Kako čudovito! Kako krasno! Volja je utelesila misel. Novak je strmel predse, srce polno blaženosti, ter je šepetal le eno: »Moja, moja! Končno moja!« Olga pa je, sedeč doma za mizico, razmišljala: »Ali je mogoče, da se poročim z Novakom? Kaj mi je ta dobri mož? Ali mi je mogoče občutiti zanj vsaj prijateljstvo? — Za Janka je plamtela moja duša, po njem je drhtelo moje telo, vsaka misel mi je bila pri njem, vsako čustvo mi je oklepalo le njega. Za Novaka pa ni v meni niti misli, niti čuta. — Ah! Ako bi Milan — —« Planila je pokonci, se zgrabila za senci in ječala: »Moj Bog, kakšna misel zopet! A odpoditi se ne da. Porojena v snu, se mi razrašča in dviga vedno močnejša, me trpinči in mi ne pusti več pokoja. Milan. Rožanec! Prijatelj, blagi moj tolažnik. Da se nista križali njeni poti že pred leti! A zdaj je prepozno. Blazna sem — zaničljiva, saj si duhovnik!« In zgražala se je nad seboj, se zavedala svoje nesreče in plakala. Kam jo meče srce? Za prvim velikim polomom v novo katastrofo. Kakor plevel mora ruvati iz čustvenih gred prav najlepše rože. Jedva je za silo zatrla ljubezen do Janka, mora zadušiti novo do Milana. Tedaj je strmela sama nad seboj. »Kaj je z menoj? Danes se je poročil moj prvi ljubljenec, oče mojega otroka, a jaz že razmišljam o Novaku in Rožancu! Tugujem za izgubljeno srečo, odklanjam drugo, a hrepenim po tretji, ki je nedosežna. Saj sem blazna ...« A naenkrat je vzkipel v nji odpor. Čemu bi zatirala kar je najsvetejše? Ljubezen je najvišji zakon! Ljubezen ne vprašuje in ne uvažuje, ne pozna ne mej, ne pregraj, ne stanu ne poklica, ne starosti, ne ukaza, ne prepovedi. Ljubezen je ptička, ki gnezdi kjerkoli ji hoče in se ne briga, ali ji ne uniči morda zaroda vihar ali požar; ljubezen je zrno, ki vzklije, vzcvete in obrodi sad makar na pečini, sredi kolovoza ali v kotu kleti ter se izpostavlja nevarnosti, da ga odtrga prvi hujši piš, povozi slučajno kolo ali pohodi slep korak. A zopet si je dopovedovala: »Ah, saj sem podla, neizrečeno propadla! Kri se mi zbuja, sila, uspavana po žalosti v minulih mesecih, se mi dviga iznova ... meni zavrženki! Kaj razmišljajo moji bolni možgani? Sramotnica sem! Niti ne pogledal bi me več čisti Milan, ako bi slutil moje blodnje ... A kaj naj storim? Vzamem Novaka? Joj mi, saj ne morem nič drugega! On hoče! Že dolga leta hoče — v sužnjost moram, kakor jih je moralo že toliko. Novak — dobri, vse pozabljajoči, vztrajno zvesti mož, tvoja bom, saj ne morem biti niti Jankova niti Milanova. Žrtvujem se za Ernico in svojo dobro mamo ...« In Olga je jokala pozno v noč. Na klečalniku v kaplaniji pa je molil Rožanec. »Ti, večni Bog, sam vidiš, kaj se godi v mojem srcu. Reši me! Ne daj, da se izneverim svoji prisegi — izpolni moj načrt — osvobodi me njene bližine! Reši me, da ostanem Tebi zvest in se mi nikoli ne bo treba sramovati greha, ki ga nočem poznati!« Že davno je odbilo polnoč, ko je Rožanec še vedno ležal na goli deski ter tiho ječal: »Olga, niti ne slutiš, kako sem nesrečen, ker ti tega povedati ne smem in ne morem. — Bog te razsvetli, Olga, da sprejmeš prijateljevo roko ...« Naslednjega dopoldneva je Rožanca pozval v pisarno župnik. Nervozno je stopal starec po sobi. »Sedite, če hočete!« je dejal, ko je prišel kaplan. »Jaz laže govorim, ako takole hodim. — Nerodno je, zelo nerodno, kar vam moram povedati. Od dekana sem prijel pritožbo, zaradi vas!« »Zaradi mene! Zakaj!« »Ne zamerite — saj me poznate, toda dolžnost je dolžnost. Saj sem doslej molčal, dasi sem slišal sam tu in tam opazke — zdaj pa ne smem več molčati.« »Prosim, govorite vendar, gospod župnik!« »Zaradi učiteljice Tratarjeve. — Shajate se ž njo — izprehajate se javno ž njo. Menda hodite celo k nji. Moj Bog! Ljudje se pohujšujejo, šepetajo, klevetajo. Tristo! Mlati ste že zelo, baba je hudič — posebno če je lepa — —« »Nič ne vem, gospod župnik! Gospodična Tratarjeva, Olga Tratarjeva mi je v šoli tovarišica, prijateljica in jaz sem ji prijatelj, prav nič več!« »Oh, oh! Saj to ni mogoče!« je zastokal župnik. »Nemogoče je prijateljstvo med mlado žensko in mladim moškim.« »Je mogoče, gospod župnik, in upam, da se to prijateljstvo ohrani do naše smrti.« »Kako mislite?« »Moj najboljši prijatelj in šolski tovariš, imovit posestnik na Goričanah, Ivan Novak že dolgo ljubi gospodično Tratarjevo. Včeraj pa jo je vpričo mene snubil. Ni še pritrdila. S svoje strani pa storim vse, da se ta zakon sklene čim prej. — To blagovolite sporočiti velečastitemu gospodu dekanu. Za tukajšnje opravljivce in klevetnike se ne brigam; pometajo naj pred lastnimi pragi.« »Da, da, vedel sem, da vam delajo krivico. Vaše pojasnilo me zato zelo veseli! Takoj čestitam gospodični učiteljici.« »Ne, prosim, še ne. Naj ostane novica med nami dotlej, da se gospodična odloči in da določimo dan poroke. Vame zaupajte, gospod župnik, kakor ste doslej.« Nevoljen je odšel Rožanec v svoje stanovanje, župnik pa je takoj napisal listek gospodični Magdi: »Zelo ste se zmotili. Gospodično Olgo Tratarjevo snubi Rožančev prijatelj, posestnik Novak na Goričanah in bo v kratkem poroka.« In listek je po cerkveniku poslal Magdi v šolo. Tako se je zgodilo, da sta Olgo v velikem šolskem premoru presenetili učiteljici tovarišici Magda in Manica s skupno, zelo hrupno in vsiljivo čestitko: »Vso srečo ti želim! Novak je bogat mož! Oh, kakšno terno si zadela! — Pa kdaj bo poroka? Tukaj ali na Goričanah? — Kam pojdeš na svatbeno potovanje? V Italijo? Ah, Benetke! Ali pa na Dunaj! V Monakovo! — Jaz bi šla preko Švice v Pariz. Ah, Pariz in skok v London! Ali pa v Kairo. Aleksandnjo, Gize k piramidam na kamelah, gledat Tutenkamenovo grobnico. Izvrstno!« Olga je strmela. Odkod vesta? Vendar jima tega ni pravil Rožanec? Ali da bi se bil komu pobahal Novak? Nasmehnila se je in prekinila njuno blebetanje: »Prezgodaj! Še mnogo prezgodaj! Poročiti se ni, kakor odpeljati se z avtom na izprehod. Stvar je resna, premisleka vredna ... Morda, morda ne. — Kadar bom nevesta, vama gotovo pošljem obvestilo. Dotlej pa, prosim, rajši o tem ne govorita!« V zadregi sta odšli in kar v glavo jima ni šlo, kaj pomenja Olgino govorjenje; župnik piše, da je Novak Olgo že snubil in da bo v kratkem poroka. Olga pa se dela, kakor da ni še nič gotovega. »Ej, hinavka je! Nalašč se dela, kakor da si šele premišlja. Kajpak, taka krasotica — Novak je vendarle čisto navaden kmet — ona pa lahko pričakuje kakšnega graščaka, milijonarja ali bogvekoga!« se je togotila Magda. Manica je otožno molčala; ravnatelj Tribnik ji že nekaj tednov ni bil zvest. V Ljubljani se je seznanil z barsko harfonistko, črnooko, tenkostaso in tenkonogo Poljakinjo, ter se vozaril tja skoro vsak dan ... <center> * * * </center> Rožanec je sklenil, da takoj govori z Olgo. Toda kako naj pride k nji? V učiteljski zbornici mu je bil pomenek ž njo nemožen, na cesto v Sračje ni maral iti več, da ne bi izzval nove klevete, k sebi na stanovanje je ni mogel klicati ali da bi šel k nji zopet na dom, je bilo takisto nerodno. Ali župnikovo opozoritev na čenče, ki so se širile po mestu in so dospele že do dekana, ji je moral sporočiti ter jo prositi, naj se odloči za Novaka ali pa — da, ali pa zaprosi sam, naj ga premeste nemudoma kam drugam, da je ne onečasti s svojim občevanjem. Ugibal je in ugibal, kako bi se sestal z Olgo, a nič mu ni prišlo na misel. Minevalo je popoldne. Postajal je nestrpen; končne se je preoblekel, si nataknil civilni ovratnik z majhno črno ovratnico, vzel palico v roko in odšel na izprehod. Na mostu je srečal zdravnika dr. Medena. »Pozdravljen. Pri Jamnici sem bil. Nezavestno sem jo našel. Po vratu podplutbe in odrtine. Vrag vedi, kaj jo bilo. Ali jo je kdo davil, ali pa se je sama. Meni ne odgovori. Strašen zakon! Ali bi šli vi k nji?« »Ali se zaveda? Nevarnosti za njo ni več?« »Nobene! Kar pojdite! Medicin ji ni treba — temveč vaše vzpodbudne besede. — Zdravi! — Zakaj vas ni že tako dolgo nič k »Črnemu volu«?« Zdravnik je odhitel, Rožanec pa se je napotil k Jamnikovim. V veži je mirila stara ženska vekajoča otroka, ki sta klicala mamo. Sicer ni bilo videti nikogar. »Kje je gospodar?« je vprašal kaplan. Skomignila je z rameni. »Kaj vem! Kakor gad je pihal in odšel bogvekam. Prosim, gospodinja je sama v kamri.« Ko je vstopil in ga je zagledala, je zaječala: »Zdaj šele prihajate! O, Bog! Zdaj šele!« »Pravkar sem šele zvedel. — Zdravnik mi je rekel, naj grem k vam.« »Ah, kaj! Pričakujem vas že od tistega večera doma. A vas ni bilo! Mar niste vedeli, kako ste mi potrebni? Ne, ne, hodili ste rajši z lepo učiteljico — jaz pa, o Bog, o Bog!« »Kakšne misli, kakšna sumničenja!« je vzkipel kaplan. »Moj prijatelj snubi gospodično Tratarjevo, ki sem ji jaz le svetovalec, tolažnik ... Mar tudi vi pozabljate, da sem jaz duhovnik!« »Meni vse to nič mar! Človek ste, kakor jaz, samo to vem,« je dejala razburjena. »Svoj križ nosite, kakor jaz, le da jaz pod njim omagujem.« »Vedeli ste, kje me lahko najdete vsak dan. Čemu me niste poiskali? Vaša očitanja odklanjam.« »Ah, ne hudujte se, ne zamerite mi!« je vzkliknila, ga zgrabila za roko in jo poljubljala. »Bolelo me je; ko sem vas videla, kako ste se peljali z ono učiteljico — srce mi je otrpnilo — in potem še moj mož! Joj meni, zakaj me ni bilo konec!« Vrgla se je po strani na blazine in jokala krčevito. »Pomirite se! Zatecite se k Bogu, zakaj le pri Njem je pomoč za vas. Mislite na svoja otroka, na žensko čast, na ugled hišo in molčite! Molk napram ljudem, a tem zgovornejše pomenkovanje z Bogom! To vam priporočam. Res je, samo človek sem, a tudi pošten duhovnik, ne pozabite nikoli tega. Zbogom!« Skoraj tekel je iz Jamnikove hiše. Smilila se mu je, obupanka, a hkrati je bil ogorčen. Kakšna bestija je v tej ženski! In naravnost ljubosumna je na Olgo! Tudi do nje so dospele klevete in potrjevala si jih je z lastnim vohunjenjem.« Stresal je glavo ter izkušal misliti kaj drugega. »Proč! Proč odtod!« je zdihoval in božal iz mesta. Hodil je par ur po cestah in klancih gor in dol. V mraku šele se je vračal. Še trdnejši je bil njegov sklep: Olga se mora odločiti, ali pa se odloči sam. Ali bi pisal Olgi in ji vse razložil? Morda jo sreča blizu njenega stanovanja; krenil je tja. Moral je tja, noge same so ga nosile v njeno bližino. In ko se je ozrl v njeno okno, jo je zagledal. Obraza ji ni mogel več razločiti, a vabila ga je z roko. Braniti se ni mogel; urno je stopil pod okno in pozdravil: »Dober večer. Iskala sem vas — nujno moram govoriti z vami. Pridite gor, prosim!« je dejala poltiho. »Bojim se — ljudje — gospodinja,« se je izgovarjal. »Nikogar ni doma. Gospodinja z Vidko je odšla pravkar in tako kmalu se ne vrneta. — Nihče vas ne more videti. Sicer pa, ako hočete, pridete lahko z zadnje strani. — No, prosim, ne pomišljajte se!« Ozrl se je in ker je bil trg prazen, je urno vstopil pri glavnem vhodu. Čakala ga je na stopnicah. »Milan, prijatelj,« je ječala. »Kakšna noč je minila in kakšen dan! Samo na te mislim in te kličem, kličem — zdaj pa sem te priklicala. Saj ne moreš vedeti — saj ne moreš slutiti, kaj se godi v meni. — O, Bog mi pomagaj!« Nenadoma ga je tikala. Rožancu se je zdelo, kakor bi čitala v njegovem srcu; prav isto bi on nji rad rekel. Toda rekel je le: »Ubožica!« in jo pobožal po glavi. Teda se ni mogla vzdrževati več, glava ji je omahnila na njegove prsi, oklenila se je z obema rokama njegovih ramen ter zaihtela. Z jezikom, ki ga je krotil, da se mu ni zapletal, je govoril Rožanec nežno, skoraj šepetaje: »Olga, sestra moja, bodi pogumna! Poslušaj me in verjemi: samo tvojo srečo hočem. Odloči se in sporoči Novaku, da soglašaš, da mu postaneš žena. Ljubi te že tako dolgo, globoko, vdano, čudovito krasna je njegova zvestoba — dobro se ti bo godilo — lahko mu boš prijazna žena. Spoznaš ga, da je plemenita duša in ga morda že kmalu resnično vzljubiš. Križ storiš preko preteklosti, ki ti zbuja bolest, a zaključiš tudi sedanji položaj, ki je nevzdržljiv. Glej, niti midva ne smeva več občevati ...« Začel ji je pripovedovati, kako mu je govoril župnik o sumnijah, ki so dospele že do dekanovih ušes in kako je zavrnil klevete s poročilom, da jo snubi Novak. »Prav to sta mi pripovedovali v šolski zbornici Magda in Manica!« se je čudila Olga. »Odkod sta zvedeli to? Ali sta v zvezi z župnikom? Morda sta pa ti dve raznašali klevete? Mar si ti že govoril o moji poroki?« »Nikakor ne. Povedal sem župniku le, da te prijatelj snubi, in da storim vse, da se vajin zakon sklene čim preje.« Tedaj se je Olga spomnila. »Da, le Magda je toliko govorila — Manica pa je molčala. Magda je torej bržčas vohunila in naju tožarita, tebe pri dekanu, a mene pri župniku! Kača!« Jezno je begala po sobi. »Odpusti ji, saj se ni zavedala, kaj dela. Vse se uredi — vsi jeziki se zavežejo: reci samo da, in prijatelj ...« Padla je na stol, se zgrabila za glavo in ležeč na mizi zajokala: »Novak! Zakaj Novak?« Rada bi mu rekla: »Zakaj ne ti — ti: Milan, zakaj ne ti? — Misli, da sem blazna, misli, da sem podlica ali kar hočeš: tebe ljubim — tebe ljubim!« Tako bi mu rada rekla, a samo jokala je in molčala. On pa ji je položil roko na ramo in dejal: »Olga, pomiri se in se odloči. Ako se ne odločiš, se ne smeva videti nikoli več. Že jutri naprosim župnika in dekana, naj mi poskrbita mesto drugje. Tu ostati ne morem ... Bog te razsvetli, Olga! — Lahko noč!« »Samo še trenutek, Milan!« je vzkliknila, planila na noge in se oklenila njegove rame. »Ne zameri! Strašno mi je in kar trpim, niti ne slutiš! Le piši Novaku, da ga vzamem! Lahko noč!« Energično je zagrabil kljuko in urno odšel. Počasi je stopal po stopnicah navzdol, obstal, prisluhnil; nikjer glasu po hiši. Gospodinje z Vidko torej še ni bilo doma. Iz veže se je videlo brleti na trgu nekaj svetiljk. Ko je prestopil hišni prag, se je ozrl. Nikjer nikogar. Podvizal se je, da je prišel od hiše in krenil v kaplanijo. V trenotku, ko je stopil v vežo, se je oglasil navček s stolpa. »Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti!« je zavzdihnil Rožanec. Iz kuhinje pa je pritekla stara kuharica. »Ali ste bili pri njem, gospod? Ta nesrečnik!« »Nisem. — Kdo je umrl?« »Petruz! Ubil ga je Žlogarjev hlapec Jur na svislih. Vpričo Mice ga je pobil z gnojnimi vilami. Petruza je bilo grozno gledati — —« »Strašno! In Jamnica je tudi bolna. — Nič, nič, Jera, nocoj ne bom večerjal. — Samo vina mi prinesite — žejen sem — daleč sem bil na izprehodu.« Omahoval je v sobo. <center> * * * </center> V kratkem je moral zaključiti šolski pouk. Od zadnjega sestanka zvečer v njeni sobici se Rožanec ni več izprehajal z Olgo in Vidko. Sam pred seboj je izgovarjal, da ima na šoli preveč dela — vršile so se klasifikacije, zaključne konference, prvo obhajilo na praznik sv. Alojzija — kako bi utegnil! Toda v istini se ji je izogibal. Samo mimogrede sta se včasih pozdravila na šolskem hodniku ali na konferenci, se nasmehnila in okrenila oči drugam. Njega je bolelo srce. Vendar je bil srečen, da je našel v sebi moč, premagati sebe in njo. Sedel je kraj gozda na mali višini, zakrit z vrsto smrek in razmišljal. Sem je zahajal zdaj po ovinkih na izprehod, boječ se, da bi ne srečal Olge z Vidko. Mračilo se je. Rožanec si je naslonil glavo na roko. Nedaleč se je zasmejalo dekle kakor grlica. Rožanec je posluhnil, sklonil glavo za drevo in čakal. Koraki po cesti spodaj so se že slišali. Mimo sta stopala v mraku moški in ženska. On jo je držal okoli ramen, ona njega okoli pasu; tiščala sta se, da sta bila v mraku videti ena sama oseba. Polglasno sta govorila, strnila glavi in se poljubljala. Polagoma sta izginjala v temi, vračajoč se v mesto. »Kako sta srečna! Jaz pa ne smem biti nikoli tako srečen,« je govoril Rožanec sam v sebi. »Ženski, ki jo ljubim, moram z vso zgovorno silo prigovarjati, naj gre prostovoljno v zakon z neljubljenim možem. To prigovarjanje se mi mora zdeti duhovniku častno! In prijatelju mešetarim ljubljenko! Na, tu jo imaš, vzemi jo in imej jo namesto mene!« Strmeč je dvignil glavo. Tema je izginila, na vzhodu je žarelo — še trenotek in nad obzorjem je vzplaval polni mesec. Tiho je visela na ogromnem svodu prirode večna svetiljka ter razlivala tajinstveno svetlobo po pokrajini. In daleč po gozdu se je dvignil šum, prihajal bližje, se okrepil, naraščal ter zamajal vrhove in veje, a zbežal dalje kakor vzdih — — Pokorno je sklonil kaplan glavo k zemlji. Čemu te misli? Končano je! Samo ne misliti več, samo ne misliti več! Zavezal se je, prisegel je. Zdaj je kakor prodanec, brez svoje lastne volje. Kot polotrok, ne poznavajoč življenja, se je bil vdal poklicu z dolžnostmi, katerih dalekosežnosti ni niti slutil. Kolika krivica! In zaman je vsak upor. Torej le misliti ne več! Ne, ne misliti, le vdati, odreči se, resignirati — — Potrt se je vračal v mesto in krenil preko mostu. Tu je zaslišal kričanje in beganje ljudi. V jasni mesečini je videl, da kažejo nekateri v reko, drugi tekajo po nabrežju, tretji se ukvarjajo z neokretnim čolnom, dva moška pa sta se pravkar pognala v vodo. »Tamle plava! — Oj, izginila je! — njena roka, — glava!« »Ah, ni je več!« so vpili gledalci križem. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal kaplan. »Neka gospodična je skočila v reko!« »Katera?« »Ne vemo. — Tamle z nabrežja se je strmoglavila v tolmun, kjer je najgloblja voda — vrtinec. Dolgo jo je vrtilo in požiralo, a spet metalo kvišku. Končno je telo odplavalo po reki. — Zaman je vsako reševanje. Gotovo je že mrtva!« so pripovedovali ljudje. Rožanec je hitel po nabrežju in napeto zrl v vodo. Plavača sta se z naporom vseh sil poganjala po reki, da bi ujela utopljenko, toda valovi so jo odnašali hitreje, ker se pač ni branila več. Očividno je bila nezavestna, morda že mrtva. Tedaj je priplavalo telo do skale, ki je štrlela iz reke. Nekdaj je stal tu mlin na reki; zadnji njegovi ostanki so še kazali prostor, kjer je pred leti ob visoki, nenadni povodnji poginil mlinar s hčerko deklico, ki mu je bila pravkar prinesla večerjo; povodenj je odnesla in požrla oba z mlinom vred. Le troje mlinskih kamnov še vedno leži v strugi in od temeljev se in ohranila naravna pečina. Ob tej pečini se je ustavilo utopljenkino telo; njena obleka se je menda ujela za skrito ostrino. Plavača sta se z omagujočimi močmi pognala za pečino, iznova je odplavalo truplo, a že sta ga zgrabila. Eden je splezal na skalo in potegnil žensko k sebi. Zdaj je zlezel še drugi za njim. Utrujena sta, težko se oddihujeta, sedata, počivata — a dvigata žensko telo, obračata, stresata. Zdaj vstajata, jo postavljata na glavo, poizkušata umetno dihanje dvigajoča njene roke. Zaman! »Mrtva je — skoraj že mrzla!« zakriči eden izmed reševalcev. Učiteljica z dekliške šole!« zakriči drugi. Rožanec se opoteče na nabrežju, kakor bi ga bil udaril kdo s kolom po temenu. Vrti se mu, zakrili z rokama in se ujame za ograjo. »Olga, Olga je,« mu šumi po možganih. »Obupala je — izvršila svoj naklep, ki ga je gojila pred meseci — a zdaj sem jaz kriv njene smrti. Jaz, ki sem ji vžgal nesrečno novo ljubezen! Bog, kaj sem storil?« Kakor blaznik je strmel k pečini, ob kateri se je zdaj ustavi rešilni čoln. Truplo so spuščali v čoln, reševalca sta plezala s pečine ter zlezla k veslačem. Čoln se je počasi proti toku reke vračal k mostu. Tam so bile stopnice, ondi izkrcajo utopljenko. Radovedneži so tekli po obeh nabrežjih nazaj k mostu, da vidijo nesrečnico. Le Rožanec se ni mogel premakniti, noge so se mu tresle, da je klecal s koleni in v čeljustih ga je držal krč, da je bil nem. Polni mesec pa je razlival svojo bledorumeno svetlobo po reki, da je bila skupina na čolnu vprav fantastično razsvetljena. Hiše so v bledem žaru čudno bleščale. In ko so dvignili utopljenko z dna čolna, je zašumela voda, ki se je odtekala iz njene obleke. Prav takrat je priletel preko reke trop vran, črn in skrivnosten, se zadrl in izginil preko mesta tja proti gozdu. »Kdo je? Katera učiteljica?« je vprašal nekdo. »Tista mala črnka — zmerom se je smehljala in šalila,« je odgovoril nekdo od reke. »Gospodična Manica?« »Gospodična Kodrova.« »Ali je mogoče? Motite se! Tujka je!« Vse križem so vzklikali: »Prostor! Prostor! Gospod duhovnik — morda poslednje sv. olje.« Rožanec je prodiral skozi množico, obstal ob začetku stopnic, strmel navzdol in težko sopel. In končno so jo prinesli navzgor. Rožanec se je odkril, pristopil k nji. Bila je Manica Kodrova, mrtvaško bleda, brez diha, brez smehljaja, ki je v življenju ni ostavil nikoli. <center> * * * </center> Vse učiteljice so se zdaj spominjale, da je bila Manica zadnje čase silno potrta. Prej zgovorna, vesela, šaljiva, zadnje dni molčala, bleda in zamišljena. Oblegale so Magdo: »Kaj veš? Zakaj je bila tako potrta?« Magda pa ni hotela ničesar vedeti. »Niti ne slutim, zakaj. Povedala mi ni in jaz je nisem vpraševala. Ravnatelj Tribnik ji je bil vedno enako kavalirski. Res je, da je ostajal zadnje čase čestokrat v Ljubljani — menda postane ravnatelj neke nove banke — a avtomobil ji je ostal vsak dan na razpolago. Vozili sva se vsaj dvakrat na teden na daljne izprehode. Jaz sem seveda sedela zmerom pri šoferju; za steklom najmanje vleče ter se vidi najlepše cesta pred avtom — Manica je sedela zadaj sama in molčala.« »Ali jo je nameraval Tribnik morda zapustiti? Govori se, da se shaja v Ljubljani z neko drugo. Morda jo je to pognalo v smrt? Ali se ni s Tribnikom prepirala? Včasih je imela rdeče oči; nrav od joka?« so vpraševale. Magda se je zaničljivo zmrdnila. »Manica je bila preveč pametna. Tribnik je povedal neštetokrat vsakomur, da se ne misli nikdar oženiti. Manica si torej ni delala nekakih iluzij glede Tribnika. Niti ljubosumna ni mogla biti: Tribnik ni nikoli skrival, da so mu všeč vse mlade in lepe ženske. Bil je do Manice vedno enako radodaren, ji kupoval kar si je le želela. Ne, ne, zaradi Tribnika ji ni bilo treba iti v vodo. Vzrok je moral biti drug.« »Strašno je! Zelo se mi smili revica. Bog naj ji bo milostljiv!« je vzdihnila Janka Mehletova, najstarejša učiteljica. »Da, samo sočutja je vredna. Pa si slišala, kako govore ljudje, ki se kažejo moraliste vsaj pri takih prilikah?« je vprašala Magda. »Kakršno življenje, taka smrt! Ničvrednica je bila, čeprav v svili in skunksu. Učiteljica, pa se je pečala s takim zloglasnim Don Juanom! A veste, zakaj se zgražajo? Zato, ker so ji bili prej in so ji še po smrti zavidni. Le zavist jih je delala in jih dela moralno ogorčene. Zakaj vse tiste čednostne dame, ki zdaj obsojajo nesrečnico, bi same prav rade jemale, od kogarkoli demantne prstane, svilo in boe. Samo v vodo bi ne skakale, nego glumile še nadalje čestite milostive.« Vesela Manica pa je ležala sivobleda in trda na kameniti mizi v mrtvašnici. Otroci njenega razreda so ji nanosili toliko šopkov, vrtnic in lilij, da je gledal iz kupov cvetja le še njen obrazek. Policija je preiskala njeno stanovanjsko sobico in našla nekaj pisem. Nato je odredila obdukcijo trupla. Za naslednje dopoldne je bil določen pogreb. Ogorčeni župnik je odredil, da naj se samomorilka pokoplje brez duhovniškega spremstva in šolsko upraviteljstvo je zato sklenilo, da se udeleži pogreba le mladina njenega bivšega razreda, a izmed učiteljstva samo, kdor hoče, sili pa naj se nikogar. Zvečer pred pogrebom je prišel k »Črnemu volu« tudi Rožanec. Želel je zvedeti sodbo pokojničinih tovarišev in govoriti z okrajnim zdravnikom, kaj je dognala obdukcija. Res so bili ondi že Drobnič, Knapič in Zelenič, dr. Meden še ni prišel. »Naše mesto postaja torej vendarle zanimivo,« se je rogal Drobnič. »Za kanibalskim umorom zdaj romantičen samomor. Sleparskih špekulantov in tatvin pa je vsak dan več. Razvijamo se, hvala Bogu! Listi pišejo o nas, prinašajo slike: strela, naš sloves narašča!« »Tragično, a?« se je obrnil Knapič h katehetu, ki je prisedel na konec mize. »Roman, a? Bil sem pri njegovem začetku, zvedel prvo poglavje takoj, ko je bilo napisano — gospodična Magda je izvrstna poročevalka! — In videl sem slučajno konec zadnjega poglavja. Čudno, a?« In pripovedoval je, kako je bil priča začetku Maničinega razmerja s Tribnikom: »Interesantno, a?« — Ko se je snoči pravkar vračal po nabrežju v mesto, je zagledal v mraku jedva dvajset korakov pred seboj, kako je neka dama pritekla k reki in se strmoglavila vanjo. Skočil je in začel kričati na pomoč; potem so začeli ljudje vreti skup in neki delavci so hiteli k čolnu. »Strašno, a? — Videti nesrečo, toda ne moči pomagati — človek bi znorel, a?« »Pa čemu je vendar skočila v vodo? Iz nesrečne ljubezni?« je vprašal Zelenič. »Taka sentimentalnost je anahronizem.« »Zaradi celibata, ki je zapovedan samskim učiteljicam, kajpada,« je izjavil Drobnič. »Ali kaj veste?« se je razveselil Knapič. »Seveda vem!« »Hahaha, zdaj pa brž pol litrčka!« je v veži kričal dr. Meden. »Dober večer! O, gospod katehet, končno zopet enkrat! Dela čez glavo, kajne? Tudi meni se ne godi drugače. Vsak teden nova obdukcija in kopa protokolov!« Družbi je pokimal, katehetu pa podal roko. »Želel sem zveneti, ali smatrate, da je bila nesrečnica normalne razsodnosti, ko je storila konec svojemu življenju,« je dejal Rožanec. »Ali je bila odgovorna za svoj korak?« »Čemu vas zanima to?« »Gospod župnik je mnenja, da bi prepovedal cerkveni pokop — —« »A, zato! Ampak brez dvoma, gospodična v tistem trenotku ni bila razsodna ter je prav gotovo ne morem smatrati za odgovorno za blazni čin. Če hočete, vam izjavim to tudi pismeno. Nič čudnega ni, da se je siroti končno zmedlo. Njena pisma, ki jih je odprla policija, govore tudi taiku: — kar pa je dognala obdukcija, je razkrilo vse. A to je začasno še tajnost!« »Da je niti nam ne zaupaš? Vraga, saj nismo babe!« je čeperil Drobnič. »Knapič, daj častno besedo, da boš molčal kot riba! Zelenič, mož beseda! In midva z gospodom katehetom, kajme: parole d'honneur.« Vsi so glasno pritrdili, dr. Meden pa je dejal. »Torej: Tribnik se je revice naveličal in ji izrazil na vsa usta; izgini, zdaj imam spet drugo! — Dekle pa se je vanj najresneje zaljubilo. Domišljala si je dolgo, da njemu brez nje ni mogoče živeti, ker ona sama brez njega ne bi mogla živeti. Prepričala pa se je, da nasprotno, Tribnik hoče brez nje spet z drugo prav veselo živeti. Vrhu tega je bila že tretji mesec noseča. Roditelji so ji pomrli, ko je bila še dete; dve stari teti, ki sta jo izšolali, sta fanatični moralistki, ki se jima ni upala povedati resnice; prijateljice, h kateri bi se zatekla, ni imela, sama je bila brez imetka. — Pretila ji je torej gola sramota, disciplinarna preiskava, morda izguba službe. V svoji obupanosti si je pač slikala položaj še črneje, kakor je bil. Tako se ji je zmedlo. Dva dni je tičala skoraj neprestano v cerkvi na kolenih in je doma le še jokala. Torej se ji je zbledelo in storila je konec.« »Vidite, ugenil sem! Celibat jo je ubil!« je dejal Drobnič. »Ubil je že marsikoga in ga še ubije ...« Družba je ugovarjala, vnela se je živahna debata, zdravnik je pritegoval Drobniču, naglašajoč, da noben normalen človek ne živi proti narurnim zakonom, le katehet je molčal. Tovarišev ni niti poslušal. Njegove misli so bile pri Olgi in Manici. Izpil je svojo četrtinko, se naglo poslovil in odšel. Njegov sklep je bil gotov. Naslednjega jutra po črni maši, ki jo je čital za pokojnico, je odšel zajtrkovat v župnišče. Ko je prišel župnik, mu je dejal: »Čemu odrekate, gospod župnik, krščanski pokop nesrečni učiteljici? Svoj čin je storila v nerazsodnosti. Dr. Meden vam da, če zahtevate, pismeno izjavo, da je v trenotku samomora ni bilo mogoče smatrati za razsodno.« »Ah, prosim vas, nikar delati izjem! Gospodična učiteljica ali umazana delavka sta kot samomorilki katoliškega obreda nevredni in se ne smeta pokopati na posvečenem delu pokopališča.« »Okrajni zdravnik je zaprisežena službena oseba in njegovi strokovni izjavi smo dolžni verjeti,« je dejal Rožanec. »Idite mi s takimi službenimi osebami, kakršen je dr. Meden. Ne, jaz, ki verujem v Boga in strogo vršim božje in cerkvene zapovedi, jaz se ne morem, niti ne smem pokoriti izjavam in sodbam ljudi, ki so brez vere.« Rožanec je v zadregi utihnil. Nikoli se ni še nikomur uprl, od otoških let je storil vse, kar so zahtevali drugi, višji, ne da bi bil vpraševal, je-li pametno ali nespametno, pravično ali krivično, kar velevajo in zahtevajo. Te dni pa je toliko razmišljal in vsaka misel v njem se je upirala in zavračala tuje misli, a uveljavljala sebe, lastno sodbo, lastno voljo. Zato je dejal: »Doslej sva se vedno razumela, gospod župnik, in hvaležen sem vam za vsak pouk. Izkušen, starejši mož ste, in meni, mlajšemu je dolžnost, poslušati vas. Moj predstojnik ste. Ali jaz nisem stroj brez inteligence in brez lastnih misli. Rekel bi torej: starejši mož mora biti zmerom hladnejši v sodbi, treznejši, mirnejši. Vi pa ste zdaj na moje začudenje strastnejši, nestrpnejši od mene, ki sem vendar še dosti mlad.« »Ah, kaj! Cerkev in verski predpisi so za stare in mlade enako jasni. Veste, da imam prav in ugovora ni!« je dejal župnik, kroteč se, da ne izbruhne. »Dobro, predpisi! Merodajno mora biti mnenje zdravnikovo; ako mi on potrdi, da je samomorilec storil svoj čin v blaznosti, ravnam po predpisih. — Sicer pa je glavno predpis Jezusa Kristusa, ki je učil, da je treba mrtvece pokopavati. In jaz jo pokopljem!« »Vi bi si drznili to storiti? Kdo pa ukazuje tukaj: jaz ali vi?« »Ne jaz, ne vi, nego Jezus Kristus. Edino njemu se pokorim. On naj jo sodi, ne mi! Ne zamerite, ne morem drugače. Poznal sem pokojnico s šole; lehkomiselno otročje, a dobro dekle je bila, vsak jo imel rad — verske dolžnosti je izpolnjevala vestno in redno. — Čemu bi nesrečnico, ki je bila za svoj greh dovolj kaznovana in je šla bolna v smrt, še pred grobom sramotili in izpostavljali ljudski krivični sodbi? Tovariša sva si bila na šoli. Vse mesto bo odobravalo moj korak, in celo nasprotniki bodo morali priznati, da smo katoliški duhovniki vendarle boljši, tolerantnejši, nego je naš sloves po krivdi nekaterih fanatikov.« »Zelo mi je žal. Toda poslednjič vam rečem: samomorilka se pokoplje brez mojega in vašega spremstva. Ako ne slušate, nosite sami posledice!« je dejal župnik odločno. Rožanec se je poklonil in brez besede odšel. Ob devetih je bil pogreb. Rožanec je prišel brez cerkvenika in brez spremstva. Sam je pred mrtvašnico opravil molitve, sam je korakal pred krsto in sam je blagoslovil krog in krsto. Za krsto pa so stopali Olga Tratarjeva, in Janka Mehletova, dr. Meden, Drobnič, Zelenič in Knapič ter ves bivši razred pokojnice. Magde ni bilo; zbolela je, da bi se ne zamerila župniku. Tisti dan je Rožanec obedoval sam. Le kuharici je rekel, da ga nekaj dni ne bo v župnišče na obed, ker ima z učiteljsko družbo pri »Črnem volu« važne pomenke pred zaključkom šolskega leta. Zvečer pa je po daljšem času zopet poiskal Olgo in Vidko ter odšel ž njima daleč na izprehod. Govorili so le o pokojnici, o Vidovem dnevu in o Olginem odpotovanju. Šele pred Olginim stanovanjem je Rožanec omenil: »Jutri pridem pote, da pojdeva na obed k »Volu«. Še teh par dni želim namreč prebiti v tvoji družbi kolikor mogoče.« Nji so se zarosile oči, a delal se je, kakor da tega ni opazil in je urno odšel. Tako je prihajal poslej vsak dan ponjo opoldne in zvečer. Prijeten, redkobeseden jima je bil pogovor. K sreči je blebetala Vidka tem zgovorneje. V oči si nista upala pogledati in si nista rekla nobene besede, ki bi izdala njune muke. <center> * * * </center> Ljubljanski napredni dnevnik je prinesel par dni nato iz Trstenika obširen dopis; zelo toplo je bila opisana pokojna učiteljica Manica Kodrova, »odlična narodna učiteljica, navdušena Jugoslovanka, simpatična hvaležnim učenkam in njih roditeljem. Vsak človek jo je imel rad. Bila je kakor solnčece, ki je razsvetlila in ogrela vsako družbo. — Priljubljena kakor malokatera, ostane njen spomin nepozabljen.« In opisana je bila njena tragična smrt, ki jo je zakrivila, duševna obolelost, »ki je — kakor se je dognalo — menda dedična v njeni družini: njen stric je umrl v blaznici, njena mati se je sama usmrtila.« Naposled pa je bil zgovorno pohvaljen gospod župnik, »ta vobče velespoštovani duhovnik stare korenine, ki je znan sovražnik vsakršnega celotstva in fanatizma, zato splošno priljubljen mož pri vseh strankah našega mesta. On je odredil, da se je vršil za nesrečnico dostojen pogreb. Prav nič se ni pomišljal v pristnem krščanskem sočutju, ter je ukrenil, da se je izvršilo vse po cerkvenem obredu, kar je ostavilo na naše mesto najboljši vtis. To je plemenito in modro ter dokazuje, da je med staro gardo naših župnikov še vedno nekaj celih in širokoobzirnih mož, pred katerimi mora vzklikniti celo najbolj dosleden svobodomislec: Klobuk doli! Vsa čast tudi gospodu katehetu Rožancu, ki je vodil pogrebni izprevod ter je nastopal v duhu vrlega svojega predstojnika. Še več takih duhovnikov! Potem dobi načelna borba glavnih naših političnih strank končno tisto kulturno Obliko, ki bo na čast slovenske domovine!« Župnik, ki je v duhu sestavljal ovadbo na dekanat proti upornemu kaplanu, je bil presenečen. Kamorkoli je prišel, povsod so ga vpraševali, je-li čital prekrasen dopis ter so mu čestitali. Tako se že dolgo ni bralo o nobenem duhovniku. Vse mesto ga hvali, po deželi se govori o njem z velespoštovanjem. Prav gotovo mu je večina tovarišev zavidna, ker si je znal pridobiti celo odkrite politične nasprotnike. Župnik ovadbe ni napisal ter je poročal dekanatu, da proti cerkvenemu pogrebu samomorilke ni mogel imeti po uradni izpovedi okrajnega zdravnika in temeljem dokazane hereditarne bolezni pokojničine nikakega pomisleka. Nekoliko nerodno mu je bilo le, da je moral povabiti Rožanca zopet na skupni obed. Toda pomagal si je s tem, da je trdil, da ni bil te dni od razburjenja za nobeno družbo. »Saj veste, da vas imam rad! Ampak k steni se tudi ne dam kar tako pritisniti,« mu je dejal. »Konfliktov ne maram. In krivice delati nočem nikomur. Morda bi se vse življenje kesal, ako bi se izkazalo, da ste imeli vi prav. Samo nikomur ne pravite, da sva se za trenutek sporekla.« Rožanec je rad obljubil, da bo molčal, saj je bil starec vendar resnično dobra duša. Ostal bi bil rajši pri »Črnem volu« še nadalje. Toda zdelo se mu je spodobnejše, da ostane v župnikovi družbi. Niti z besedico ni bil izdal nikomur razkola z župnikom ter je rekel učiteljem pri »Črnem volu«, da želi le za nekaj dni hrano zaradi svojega želodca izpremeniti, obenem pa hoče prebiti vsaj še par dni v družbi prijateljeve neveste, gospodične Tratarjeve. Olga se je hotela takoj po zaključni šolski maši in razdelitvi izpričeval odpeljati k materi v Ljubljano. Kovčegi in potna košara so bili že polni ter pripravljeni, da jih odda na vlak. Novak je pisal Olgi pismo, polno sreče in priseg, da se ji niti za trenutek ne bo treba kesati svojega pristanka, da ji uredi življenje čisto po njeni volji in je v njeni svobodi ne bo nikdar niti najmanj omejeval. Že sedaj izjavlja svečano, da bo smatral njeno Ernico za svoje dete, ki ga, ako želi, pohčeri. Rožancu pa se je zahvaljeval. »Milan, saj niti ne slutiš, kaj si mi storil. Kakšna žena, kakšna tovarišica in prijateljica mi bo Olga! Njena visoka inteligenca, izobraženost, pa njena krasota! Ne moreš si misliti, kako sem srečen. Kakor dijak sem otroški, kakor pesnik sanjarim noči in dneve. Dela imam ogromno. Toda danes mesec dni bo vse v redu. Olga bo že tu z Ernico in materjo za stalno. Glede poroke ukrenem, da se izvrši po enkratnem cerkvenem oklicu. V nedeljo pojdem v Ljubljano na njen dom, da se o vsem dogovorim, natančno.« »Zdaj Te le še prosim, dragi Milan, da poskrbiš, da naju boš lahko Ti poročil, ki si mi ustvaril srečo. Prosim Te torej, da si izgovoriš na dan najine poroke dopust.« Rožancu je bilo pri srcu, da bi tulil. Kakor bi se Novak rogal njegovi bolesti; kakor bi oral po njegovem krvavečem srcu, je občutil Novakovo radost. To je bilo preveč. Strpelo ga ni nikjer. Hitel je vsak čas v cerkev ter iskal utehe in pomirjenja v molitvi, toda občutil je v prazni cerkvi le strašno osamelost. Zavedal se je svoje srečnosti, toda kesanja ni bilo v njem. Oglašal pa se je v njegovem srcu vedno in vedno samo en glas: »Norec, kaj si storil? Povej svetu resnico in začni živeti iznova, širše, višje in svetlejše življenje! Še je čas! Stopi pred Olgo in ji reči: Ne dam te. Moja si! Dovolj sem se mučil; v meni vreta energija in podjetnost. Poiščem si drugo službo — talentom in marljivosti so prav sedaj le naj stežaj odprte vse duri. Njega bom hvalil, ki mi je končno pokazal pot, ki sem jo izgrešil. — Pojdi, pojdi k Olgi! Pričakuje te. Samoo besedo reci in s teboj pojde do konca sveta.« Tako se je mučil, begal iz cerkve v družbo, poslušal pogovore, a ničesar ni čul, strmel je predse in pil. Kakor bi vse gorelo po njem, ga je žgalo neprestano, a žeje ni mogel ugasiti. In pobegnil je, zgražajoč se sam nad seboj, v naravo, blodil je po gozdih, a ni videl in ni slišal ničesar ter čul vedno isti glas: »Norec, Norec! Cerkev je bila mogočna brez tebe in ostane brez tebe — ti pa si en sam: živi, uživaj! Zdaj ali nikoli! Kar zdaj zamudiš, ne ujameš nikdar več. Ne domišljaj si, da se svet briga za usodo takega le ničnega kaplana, kakršen si. Stori kar hočeš, jutri niti pišče ne cmevkne več zaradi tega. Sam si svoje sreče ali propasti kovač; vse drugo na zemlji in na nebu je brez pomena.« A Rožanec ni šel k Olgi in ne ukrenil ničesar. Prisiljeno se smehljajoč je spremil Olgo z Vidko še poslednje pozno popoldne na izprehodu do Sračjega in nazaj. Vso pot sta se razgovarjala o rečeh, ki ju niso prav nič zanimale, samo da se je pomikala beseda za besedo, brez zvoka in odmeva v srcu. Vidka se je radovala lepega izpričevala ter je pripovedovala o svojih součenkah, njih deklamacijah, prepevanju in telovadnih nastopih na dopoldanski vidovdanski slavnosti v telovadnici. Rožanec in Olga sta korakala vsak ob eni strani ceste ter se trudila, da se ne ozreta in približata drug drugemu. V obeh je kljuvalo: »Samo še nocoj je mogoče. — Zdajle ali nikdar! Le ena beseda — le ena kretnja je potrebna in — vse bo drugače ...« In drgetaje sta čakala te besede in te kretnje, hrepenela in se bala — se klicala in svarila ... Mesec je vstal izza gore ter zagrnil krajino v svojo bledo razsvetljavo. Že so se videli stolpi onstran reke; samo še zadnji klanec je bilo pustiti za seboj in mesto bi ležalo pod njima. »Nikoli več, Olga,« si je mislil Rožanec. A rekel je: »Lepo vreme se obeta. Barometer se vztrajno dviga. Čelešnik se mi je s košnjo pohvalil. Le delavcev mu je premalo.« »Okoli vratu bi ti padla, Milan!« si je mislila Olga. A dejala je: »Ali si opazil, koliko kosov se je zaplodilo? Zjutraj in zvečer pojo, da je krasota poslušati. Na vsakem vrtu jih je par — na skrajno točko slemena sedajo ter pojo dolge melodije s čudovito vztrajnostjo. Kosi so ptičji baritonisti. Se ti ne zdi?« »Doktor Meden me je povabil na svoje lovišče. Morda se res začnem baviti s tem športom. Ne zaradi streljanja divjačine, a zaradi narave: botaniziral bi, opazoval živalstvo — naravoslovje sem posebno ljubil na gimnaziji,« je pripovedoval Rožanec in je opisoval vrlin svojih profesorjev. A mislil je: »Vedno bom moral misliti nate, Olga.« »O, kresnica! In tamle še ena. In še tretja!« je vriskala Vidka in lovila muhe. »Kako bi bilo lepo, ako bi se tudi nam v temi svetile glave. Ali ne, gospodična?« Nasmehnila se je, a molčala zopet v napetem drgetu. Na mostu jih je pričakovala Vidkina mati. »Torej lahko noč! Jutri obedujem že zopet v župnišču. Do vlaka se pač ne vidiva. Na kolodvor pa pridem,« je dejal Rožanec, dvignil klobuk in odšel. »Zbogom Vidka! Zbogom gospa!« je zaklical, ne da bi se ozrl. »Zbogom!« je dejala Olga, oklenila Vidki roko okoli vratu in jo stisnila k sebi. »Pojdiva hitro; tako hladno mi je postalo!« In skoraj tekli sta z Vidko domov ... <center> * * * </center> Drugo jutro po maši je prejel Rožanec zavojček. V njem sta bila Olgina slika in njeno pismo. Olga je pisala: »Zbogom, zbogom! Polnoč je minila, a tu sedim, mislim le na Te in Ti pišem tole svoje prvo in poslednje pismo. Konec je, za mano vse. Kar je na zemlji možno najlepšega, najslajšega, si vzbudil v meni. Kot častnik mi je Janko Stepišnik tisočkrat sveto prisegel na sivo glavo svoje matere in na nedolžne oči moje Ernice, a prisego je vendarle prelomil. Ti si prisegel malone kot deček prisego, ki jo danes pač tudi sam spoznavaš za neveljavno, a je ne prelomiš. Moška prisega, prelomljena ali stanovitna, je vedno moja nesreča. Zbogom, Milan! Niti roke mi nisi dal v slovo, nego si zbežal, kakor bi Te preganjale furije. Prav. Čuj le še mojo poslednjo prošnjo: Ne hodi jutri na kolodvor! Naj Te ne vidim, ko se ozrem poslednjič po tem nesrečnem kraju, kjer sem preživela vse najlepše in najstrašnejše. In ne pridi na mojo poroko! Izgovori se Novaku kakorkoli. Ne pridi, ne izzovi me! In še to: Ne hodi na Goričane, dokler Te ne povabim sama. Kadar pa Te povabim, vedi, da Te pozdravi tujka! Za spomin sprejmi mojo sliko. Naj Te spominja Tvojega največjega greha, ki ne najde odpuščenja ne na tem, ne na onem svetu: uboja lastne ljubezni! — Zbogom! Olga.« Rožanec je drgetal, ko je čital to izpoved. Kri mu je razbijala po sencih. Trepetajočih prstov je dvignil fotografijo in se potopil v Olgine oči. Resnica, te oči so mu klicale: »Kaj si storil! Glej, ljubim te, vsa sem tvoja, ves si moj, a odklanjaš me in pošiljaš drugemu.« Pograbil je pismo in sliko ter vse skupaj stlačil v žep. V sobi ga ni strpelo. A kam naj beži? V cerkev? Kar je svetoval blodni Jamnici, mora storiti sam. Pri Bogu je pomoč. Ako je ne najde pri njem, je ni nikjer. In zgrudil se je pred oltarjem in skušal moliti. Zaman! »Meni vse to nič mar!« mu je zvenelo po ušesih. In oglašalo se je v njem vedno močneje: »O, Bog, vse je Tvoja volja, vse Tvoje stvarstvo. Po Tvoji neskončni modrosti si me stori takega, kakršen sem. Saj sem živel, delal in učil, kakor mi je dolžnost kot Tvojega služabnika. In vendar je bila Tvoja volja, da sem jo srečal. Zatajujoč svojo ljubezen, zatajujem Tebe, večna Ljubezen! Tako mi pravi moj razum, odsevček Tvojega. — Ali se motim? O, daj mi znak, da storim, kar moram po Tvoji sveti volji!« A zgodilo se ni nič, in kakor pijan je taval Rožanec iz cerkve na svoj dom. Pritekel je cerkvenik in prosil, naj se gospod kaplan takoj odpravi, izprevidet ženo, ki umira. Ko ga je možiček pogledal, se je začudil. »Mar ste bolni, gospod? — Tako bledi, prepadeni ste. — Gospodu župniku porečem, da ne morete iti.« Rožanec je zmajal z glavo, si segel z dlanmi preko obraza in dejal: »Nič mi ni. Le idiva!« Našla sta pojemajočo delavsko ženo, jedva osemindvajsetletno, a že mater osmero živih otrok. Kakor vosek rumene roke so ji mrzlično brodile po odeji, oči pa gorele v silnem strahu. Hitro je prisedel, jo blagoslovil in jo pozval, naj se izpove, tolažeč jo, naj zaupa v božje usmiljenje, ki je neizmerno za vsakega skesanega grešnika. Poznal jo je: šele pred dobrim tednom je v soboto zvečer klečala v njegovi izpovednici mlada, zdrava. Odkod naenkrat tak propad telesa? Jedva je šepetala: »Kesam se — odpraviti sem si dala telesni plod ...« »Zakaj, za božjo voljo?« »Iz ljubezni do moža in do otrok. — Kakšna revščina! Osem otrok. Mož se muči kakor živina, a vse zaman. — Hotela sem rešiti sebe in njega novih stroškov. — Kesam se, Bog mi odpusti ...« Šepetaje je umolknila, nerazločno momljala — bližala se je borba s smrtjo! »Absolvo te!« je blagoslovil nesrečnico, ji podal poslednje olje, molil in odšel klicat domače. Mož je omahnil v bedno sobico, otroci so večaje zajokali. — Rožanec je bežal — vik in krik je donel za njim. Usoda! Ena izmed mnogih! In vendar: mati bi morala postati devetič, a iz ljubezni je postala zločinka, iz ljubezni in skrbi za otroke in moža se je žrtvovala, izkrvavela. — Strašno! Iz prevelike ljubezni! Ljubezen, najlepše v naravi, je prinesla pogubo tudi njej: ljubezen plodna, zato uničujoča zanjo, za moža in vso rodbino. Razrušen je hitel dalje k župniku. Ta pa je vedel že več kakor on: »Žagarica ima na vesti novo žrtev! Zdaj jo ovadim, podlo morilko! Obesijo naj satana! A to žensko, ki se je sama izobčila iz katoliške cerkve ter je umrla v grehih, bi morali pokopati ko mrhovino za pokopališkim, zidom.« »Ne, ne, — izpovedala se je, skesala. — Dal sem ji odvezo, gospod župnik!« je dejal Rožanec in omahnil v stol, strmeč v tla predse. »Prav. — A kaj vam je? Mar vas je tako pretreslo? In sploh: shujšali ste. — Čisto ste izpremenjeni! — Ali vas kaj muči? Ne tajite! Kaj se vam je zgodilo?« je silil župnik. »Ne vprašujte, gospod župnik! Trpim — ne tajim. A ne telesno — —« »Torej duševno. Zakaj? — Morda zaradi poklica?« »Tudi. Poklic je zvalil name breme, pod katerim omahujem ...« je vzdihnil kaplan. »Vztrajajte in zmagate! Zdaj je težko. V krizi ste. Poznam to stanje, sam sem ga stežka preboril. Ah, verujte težko je vsem našim tovarišem. Tem večje je naše zasluženje, tem večja naša moč. — Ko se postarate, ne bo borba nič več tako težka ...« »Srce se mi trga — —« »Da, saj to je prav: naj se raztrga! Tembolj goreče bo potem za višje namene Kristove cerkve.« »Bog je ustvaril ženo — vdihnil je človeku ljubezen — ustanovil je sveti zakon — —« »Res, a Bog ima tudi moč in pravico, da zahteva žrtve!« »Nemogočega Bog ne zahteva.« »Bog je zahteval od Abrahama, da mu žrtvuje sina Izaka, od Jefte, da mu žrtvuje hčerko. — Dal je lastnega sina Jezusa Krista pribiti na križ. — Naša žrtev je malenkostna v primeri s temi, prijatelj. Čitajte dekretalije! Praesentibus consulentibus et consentientibus se nam je določil celibat. Zelo modro! Učenjaki, strokovnjaki, sveti možje so sklenili, mi smo prisegli in moramo držati. — Le prebirajte dekretalije; cele zaklade modrosti najdete v njih ter se pomirite ter se utrdite!« je govoril župnik in stopal po sobi iz kota v kot. Tedaj se je oglasil mavček. Kuharica je prišla in povedala: »Umrla je.« »Bog ji bo milostiv,« je dejal kaplan. In kuharica je povedala, da je večerja gotova. Malo je zaužil Rožanec. A tem več je pil. Ko je izpraznil steklenico, je zaprosil, naj mu dajo še drugo. Niso mu odrekli. <center> * * * </center> Ob pol šestih zvečer je odhajal vlak. Rožanec je odšel z doma že ob pol štirih. Doma ni mogel ostati več. Hotel je oditi čimdalje iz mesta, da bi ne slišal lokomotive, ki odpelje Olgo v Ljubljano. Bil je veder dan in solnce je pripekalo, da je kmalu slekel suknjo, skinil klobuk in hitel po cestah med polji in logi, držeč se kolikor mogoče oddaljeno od vasi. Uznojil se je, povsod so stala žita v visokem klasju in trava preko pasu. A nikjer človeka. Urno se je stekel in skočil v vodo. Potem si je poiskal prostor, obrasel z mahom in mehko travo, ter se solnčil. In iznova je plaval in se solnčil. Pa ga je zgrabilo hrepenenje, da je zastokal. Oblekel se je in tekel dalje skozi gozd. Soparno je postalo; lotila se ga je huda žeja. Rad bi bil pil vodo, a reka je valila motne ilovnate valove, studenca pa ni zagledal nikjer. Da bi se pojavil vsaj kak kmečki vodnjak! Krenil je onstran in dospel kmalu do velike vasi. Spoznal jo je: bilo je Sračje. In stal je pred ugledno gostilno, h kateri so izletali meščanje ob nedeljah in praznikih. Izvrstno vino se je točilo ondi in za prigrizek ni bil oštir nikoli v zadregi. Rožanec je stopil v hišo. Nasproti mu je z dvorišča prišla dekla, mlada rdečelična. Preko lehti je imela zavihane rokave, do kolen izpodrecano krilo, a noge bose. Sama je bila doma, in je prala na dvorišču. Otirala si je roke ob predpasnik, se v zadregi smehljala, da so se ji bleščale temne oči in beli zobje ter so se ji delale jamice na obeh licih. Naglo se je okrenil v sobo in prosil, naj mu prinese najboljšega vina. Neznan drget je začutil in sesedel se je v kot pod zaprašene jaslice. Ko mu je prinesla steklenico in kozarec, je pobrisala še enkrat že itak čisto mizo. Pri tem se je nagnila in Rožanec je zagledal belino njenih prsi. V dušku je izpraznil čašo. »Živa izkušnjava, Bog mi pomagaj!« si je mislil. A takoj se je pokaral: »Samo moja domišljija je grda — dekle se ne zaveda ničesar zlega. Naravno je, da se v taki vročini ne more delati drugače oblečena. — Lepa, zdrava ženska!« Na glas pa je vprašal: »In kaj bi lahko jedel?« »Oh, prav ničesar nimamo danes. — Včeraj smo prodali vse, a šele jutri se pelje gospodar v mesto, da kaj nakupi. — Morda sira in kruha? Ni svež ...« »Dajte, prosim!« Prinesla mu je kosec rženega kruha in sira. Poskušal ga je jesti, a ni mu teknil. Steklenica pa je bila že prazna in dekle je postavilo predenj še drugo. Nato je sedlo na klop ob peči, prav njemu nasproti, a govoriti se ni upalo. »Vroče?« je vprašal. »Meni ne. A vam, gospod, je?« Kaj bi še dejal? Nič mu ni prišlo na misel. Vse, kar bi ji mogel reči, je neumno in odveč. Dejal bi ji lahko: »Kakor roža si, bujna, krasna! Zdravje, življenje, kipi iz tebe, in glej, tudi jaz sem mlad, kipeč, zdrav!« Toda rekel je: »Izvrstno vino imate!« »Vsi pravijo tako. — Z Gadove peči je, a močno.« »Močno? Pa me le ne vrže! Hahaha! Daj ga še pol litra.« Poskočila je, iztegnila roko, njemu pa se je sama oklenila desnica dekliškega pasu in jo potegnila k sebi. Omahnila je k njemu, da je malone padla. »O, gospod, kako ste poredni!« je jeknila in se uprla z roko ob njegovo ramo, kakor bi ga odrivala: »Kaj pa ste?« »Mar me ne poznaš?« se je začudil. »Ne. Domač niste. Morda iz Ljubljane?« A že ga je obšla groza. »Pijan sem. Kaj vendar počnem?« Skoraj osorno jo je odrinil in ukazal: »Torej še pol litra!« Hitro se je vernila in prisedla k njemu. Vročina je puhtela iz nje. »Lepa si. Ali imaš fanta?« je vprašal. »Kaj sem vas jaz vprašala, ali imate dekleta?« se je posmejala, ga pogledala izpod nagnjenega čela, si položila sklenjeni dlani med koleni in ninala meči. »Nimam ga,« je skoro zarohnel Rožanec, se zasukal k nji, jo zgrabil za roko ter vprašal strastno. »Ali bi hotela biti ti moja? Všeč si mi. Povej; ali bi hotela? Čeprav ne veš, kdo sem? — A kako ti je ime?« »Ana — A vam?« »Meni? — Milan.« »Milan? Lepo ime!« »Torej odgovori! Ali bi hotela biti moja?« Pogledal ji je v oči. »Ah, saj se samo norčujete iz mene.« Rožanec jo je izpustil, natočil kozarec in ga postavil pred njo: »Na, pij! Na zdravje Anice in Milana! Pij! Vse! — Tako. — Zdaj pijem jaz!« Natočil si je polno čašo. »Pijem na ljubezen in srečo, ki bi jo lahko uživala Anica in Milan. Nikoli se še nisva videla, a sva že prijatelja. Zakaj oba sva mlada in lepa hahaha. — Ali sem mar jaz grd?« »O, ne! Samo — samo veseli se mi ne zdite. Vaše oči so žalostne. — Zakaj?« »Zato ker ne smem nikoli imeti nobenega dekleta — ker niti Anica, niti Olga, niti Minka, niti Tinka ne sme biti moja,« je zakričal Rožanec bridko. »Pa zakaj ne?« se je odmaknilo dekle strmeč. Ali ni blazen ta lepi, mladi mož? Njegovo visoko čelo, njegovi kodri, njegov ponosni obraz, visoka, vitka rast v elegantni civilni opravi modnega meščana; vse je bilo tako simpatično. In vendar je bolan? On pa je izpraznil čašo, si nalil poslednjo, jo dvignil in kričal: »Pijem na žalost svoje duše, na razočaranje tvojega srca, Anica, ti lepo dekle — pijem, pijem, pijem!« Izpil je do dna. Na mizo je vrgel par bankovcev, pograbil suknjo in klobuk ter hitel iz gostilne. Ni se ozrl. Zato ni videl dvoje solznih oči, ki so strmele za njim. Kolovratil je proti domu. Pijan je bil, vendar se je zavedal toliko, da je iskal stranske steze v senci dreves ob poti. Včasih se je steza vzpenjala, včasih je padala, on pa se je opotekal po nji ter momljal, se grabil za glavo in dvigal pest. — Dasi so se mu zapletale noge, je mislil jasno. Kadarkoli je zagledal človeka ali voz, ki se je bližal od spredaj, ali od zadaj, je krenil za grm ali široko deblo, stal skrit in čakal, da je človek ali voz izginil dalje pred njim ali za njim. — Zoblačilo se je in mračilo. Že je bil blizu mesta, ko je začul razbijanje avtomobilnega motorja. Posluhnil je, vlekel na ušesa in dejal. »Tribnikov avto!« Stopil je za grm. Kmalu je bil avtomobil bliže in bliže. Razločil je dve osebi: šoferja in gosposko žensko tik njega. »Zdaj se vozarita sama. Tribnik je pač spet pri harfenistki, a uboga Manica v zemlji!« je razmišljal Rožanec. Kmalu je dospel do Zabrežja. Pravkar je udarila ura na podružničnem stolpu pol. Pol šestih! Takoj nato je udarilo še na dveh stolpih v mestu. Pol šestih! Oziral se je, po dolini. Tam je kolodvor! »Zdajle se odpelje!« mu je šinilo skozi možgane in že je zažvižgala spodaj lokomotiva — še trenotek — vlak je zaropotal in zabobnel — dolga vrsta črnih vozov se je pomikala naglo onstran reke ... »Olga, Olga!« mu je zakričala duša. Iztegnil se je, zrl napeto za vlakom, zamahoval z desnico. »Zbogom! Nikoli nikoli več!« Tedaj je zablisknilo in skoraj hkrati zagrmelo, da se je zdrznil. Silen piš se je zaletel v drevje ter valovil z njim; s ceste so se dvignili oblaki prahu in listja. In zablisknilo, treščilo in zagrmelo je iznova. Pospešil je korake. Že so začele padati debele kaplje. Zavedal se je, da postane smešen, ako ga ujame ploha; mogoče pa bi bilo, da celo pade, ako poskusi uteči nevihti. Stiskal se je k hišam, da bi se vsaj od strani ubranil vedno gosteje padajočemu dežju, toda bliski so bili zmerom bolj zaslepljajoči in grmenje nizko kakor nad glavo. Končno se je usula ploha. Rožanec se je ozrl, zagledal znano vežo in planil vanjo. Nasproti mu je stopila Jamnica. »Izvolite, gospod, v mojo sobo. — Taka nevihta! Saj je človeka kar groza. — In čisto sama sem doma. Meta je z otrokoma z doma — Vsi posli so na delu. Odkod pa? — Strašno sem vesela! Joj, pa premočeni ste!« Privedla ga je v sobo. Omahnil je na stol. Bilo je skoraj tema. Rožanec je hotel pravkar reči, naj prižge svetiljko, ko je gadovit blisk zagorel v temi. Udarilo je čisto v bližini. Za trenutek je zagledal tikoma pred seboj Jamničin pobledeli obraz in beloto njenih ramen v globoko izrezani bluzi; hkratu je začutil, kako se ga je oklenila. Zunaj se je ulila nova ploha, da je stala pred okni prava vodena stena. Na uho mu je udarjal njen nerazumljivi šepet, njena rama se je dotikala njegovih lic, začutil je drgetajoče telo. Branil se je, se umikal, dvignil roko, hoteč se osvoboditi njenega objema. Ko pa je začutil na ustnih vroča, mokra usta, je planil. »Ne, nesrečnica, ne!« — Bog mi pomagaj!« je zaječal in bežal iz sobe. Z naporom vseh sil se je lovil ob držaju stopnic ter bežal pred izkušnjavo. Lilo je v slapovih, med debelimi gostimi kapljami so padala ledena zrna in v daljavi je rohnel grom. <center> * * * </center> V nedeljo ob enajstih je pozvonilo pri Tratarjevih v Ljubljani. Bil je Ivan Novak. Imel je obe roki polni in niti odkriti se ni mogel, ko mu je prišla odpret sama Olgina mati. Za krilo se je držala dveletna Ernica in plaho zrla neznanega gospoda. Novak se je klanjal: »Dobro jutro, gospa. Pa menda nisem prezgoden? Eh, potrpite, prosim, z menoj; čakati nisem mogel več. — Že od šestih se potikam po mestu. Ali bi bili tako prijazni — samo da se iznebim klobuka.« Izročil je gospe velikanski šopek belordečih in belih vrtnic, lepo zavitih v svilnat papir. Hitro je obesil klobuk in se sklonil k Ernici: »Mar več ne poznaš strica? Jaz sem vendar tvoj »tlic, tlic«, a ti si moja Ernica. — Ne?« Prijel jo je za ročico in šel za smehljajočo se gospo. Pod pazduho je nosil veliko škatlo. »Ajdi, ajdi, Ernica! Da vidiš, kaj ti prinesel stric!« Brez okolišev je sedel za mizo, razvezal ovojni papir ter jemal iz škatle: »Ernica, glej, tole je tvoja čeča. Kaj ni strašansko lepa? Zlasti laščki, velike modre očke — vidiš, zdajle spančka — a zdajle zopet gleda — takole dviga ročice, takole giba nožice. — Tako čiča, a takole ajčka, tututu! Imenitna punčka! Celo jokati zna. Glej, tako pritisneš, pa pravi: a! a! Ernica ji bo dobra mamica, kaj ne? — In tule je za punčko še ena oblekca, predpasniček, pa klobuček, in plašček, da ji ne bo mraz. — Vse je tvoje, srček!« Ernici sta se od radosti svetili očki in strmeč je zrla zdaj gospoda, zdaj staro mamo, zdaj krasote, razgrnjene pred njo. Novak pa se je že okrenil h gospe: »Gospodična Olga vam je pač povedala vse. Presrečen sem! Od študentskih let sem gojil le to željo; končno se mi izpolni. Ali soglašate gospa?« Gospa pa je iztegnila desnico ter vzdihnila: »Kako ste dobri! Po vseh nesrečah ...« »Pustite! Vsi ljudje smo šolarji. Vsaka šola mnogo velja kajpada. Glavno je, da se človek česa nauči.« »Res. Njena šola pa je bila predraga. A zdaj lahko Boga hvali, da je obrnil vse tako lepo. Vedno sem vas visoko cenila, gospod Novak. Še ko ste bili na gimnaziji, sem večkrat rekla Olgi. Novak je poštenjak zlatega srca.« »No, no, pretiravali ste. Videli ste pač, da imam resno rad gospodično Olgo. A zdaj ne bomo prav nič več odlagali. Ako vam je prav: jutri in pojutrišnjem obredemo Ljubljano, da naročimo in nakupimo za nevesto potrebni bališ. Seznam sta pač že sestavili? Naročil sem ga gospodični Olgi. Pri meni gre vse urno in brez dolgega kolebanja.« »Pripravila si je tekom zadnjih let že sama marsikaj. — Tudi jaz sem štedila.« »Nič, nič! Vse to je zdaj moja stvar. Ne zamerite! Tudi k šiviljam pojdeta. — Vse mora biti prvovrstno. S svojo ženo se hočem postaviti. In po poroki se odpeljeva v svet ter še tam najdeva tega in onega.« Teda so se odprle dveri v drugo sobo in prišla je Olga. Bleda je bila, oči si je pravkar izmila z mrzlo vodo, da bi prikrila solze ter se je smehljala. Novak je skočil k nji in ji prisrčno stisnil desnico. »Z gospo mamo sva se že dogovorila — z Ernico sva že prijatelja — zdaj moram samo še vam ponoviti, kar vam je povedal že moj prijatelj. Presrečen sem!« Sklonila je glavo in iznova so se ji usule solze. Novak pa jo je z desnico objel okoli rame in ji z levico dvignil obraz. »Ne jokati. Pozabite vse in zrite le v bodočnost! Verjemite in zaupajte! Preprost človek sem, a prav nič se ne bojim: pridobim vas in vaše srce, ker sem tudi iz ljubezni do vas dober človek in vam bom dober mož.« Gospa je odšla, da postreže snubcu s čajem in likerjem. Olga in Novak pa sta sedla na staromodno črno usnjato zofo z neštevilnimi belimi gambi ob vseh robovih. Novak jo je držal za roko in jo je včasih molče poljubil. A tudi Ernica je hotela sodelovati; vrinila se je med nju s svojo punčko, ji polagala okoli ramen plašček in na glavo klobuček ter je vpraševala zdaj Olgo, zdaj Novaka: »Lepa? Nič mraz? Šla pa-pa? Punčka tuuu ...« Novak je ovil roki okoli obeh ter govoril: »Kaj je lepšega nego imeti dvoje takihle src ter delati, delati zanju? — Olga, moja skrb bo, da vam ne bo niti za hipec žal, da ste pokopali preteklost. — Hočem, da boste popolnoma srečni in celo tako domišljav sem, da hočem doseči trenutek, ko porečete: ponosna sem na svojega moža!« Bridko se je nasmehnila in prikimala: »Vaša plemenitost me napolnjuje s ponosom že sedaj.« »Nič plemenitosti ni v meni, le ljubezen, neizmerna ljubezen. Olga,« je dejal Novak. »Ah, recite mi — samo to mi recite, da se ne kesate, da ste pretrgali s preteklostjo.« »Prisegam. S studom sem pretrgala in niti misel se mi ne vrača več v preteklost!« je odgovorila skoraj strastno. »Samo v bodočnost hrepenim in le prosim vas: imejte potrpljenje z mano, prijatelj.« »Olga, nevestice!« je vzkipel. »Daj mi svoj prstek, da te priklenem nase s temle!« In nateknil ji je zlat obroček na prstanec ter ji poljubil roko ... »Meni tudi!« se je oglasila Ernica. Radostno se je zasmejal Novak, dvignil dete, ga pritiskal na prsi ter poljubljal na laščke, lice in čelo. Tako se je Novak uvedel pri Tratarjevih. Vse, kar je rekel ali storil, je bilo preprosto, iskreno in prisrčno. Nikoli ni izgovoril imena Janka Stepišnika, nego se je bavil le z bodočnostjo. Po početni nervozni gostobesednosti se je umiril in niti izrazov svoje nežne ljubezni ni ponovil več. Takoj po obedu so se odpravi nakupovat. Morda bi bil kdo slišal iz njegovih besed bahavost, ko je po trgovinah odklanjal vse, kar ni bilo zares najboljše in najlepše; toda njegova kritičnost je izvirala le iz ljubezni. Gospa Tratarjeva je bila očarana. Uradniški udovi, ki vse življenje ni imela najpotrebnejšega, se je ob razkošju perila, oblek, obutev, posodja in vseh možnih toaletnih in gospodinjskih drobnjav, ki jih je Olga naročala, zdelo, da sanja. Novak se je ves čas vedel skromno in tiho, spoštujoč Olgin okus; le vedno iznova ji je pošepetal: »Morda imajo še kaj lepšega, modnejšega. Naj le pokažejo več vzorcev. — Naroči dvoje garnitur. Vzemi dva ducata! Ali ti je res všeč? Premisli! Morebiti najdemo drugje kaj finejšega.« In umaknil se je ženskama ter diskretno naročal poslovodjem ali blagajničarjem: »Prosim, zavijte vse in pripravite račun. Kasneje se vrnem in plačam. Naročene reči pa mi pošljite na moj naslov na Goričane!« Zvečer se je domenil z Olgo in materjo zaradi poroke in cerkvenih priglasil. Poroka naj bi se vršila na Goričanah, poročal naj bi Rožanec. Olgi za pričo naj bi bil stric, davčni nadupravitelj Tratar, njemu pa prijatelj sodnik iz K. Olga je oklenila temno zardeli obraz, a molčala. Tako je Novak odpotoval zadovoljen in srečen domov. Nič ga nista vznemirjali Olgina otožnost in malobesednost. Vse neveste so zamišljene; ako niso otroško lehkomiselne, si je razlagal. Olga seveda še trpi ob spominih. Kot plevel si jih ruje iz svoje duše, a za vsakim spominom ostaja rana, ki se mora šele zaceliti. Svoji sreči pa je moral dati duška tudi s pismom, ki ga je pisal Rožancu: »Vse je v redu; nakupljeno in naročeno. 1. avgusta popoldne naju poročiš v naši župni cerkvi sv. Martina. Sanjarim kakor mlad poet. Pred par meseci sem mislil nanjo kot na ideal. Te dni pa sem ta svoj ideal že držal za roko in sem čul njene besede, da se ji niti misel ne vrača več v preteklost, nego da hrepeni le po bodočnosti ob moji strani — —« Rožanec ni čital dalje, nego je pismo zmečkal ter ga raztrgal na majcene koščke. A tudi Novak je prejel tiste dni pismo, ki ga je takisto jezno zmečkal in raztrgal. Pisal mu ga je »neznan prijatelj«, ki želi najboljše. »Gospod, ste mar ob pamet? Ali ne veste, v kakšno sramotno zvezo se podajate! Vaša takozvana nevesta je bila malone tri leta metresa znanega ljubljanskega tovarnarja Janka Stepišnika, je rodila ž njim otroka, ki bo zdaj okoli dve leti star. Toda vozarila se je tudi na sumljive izlete z zloglasnim bančnikom Tribnikom. Zadnje mesece pa se ni ganila iz družbe tukajšnjega lepega kaplana. Zlobneži dovtipkajo o »turškem praporu«, ki je prestal že več bitk. — Ni pač vse zlato, kar se sveti, in za najbolj nepristopno žensko kritiko slikovite lepote je včasih skrita brezdanja pokvarjenost in ostudnost. — Gospod, prepričajte se o resničnosti teh navedb in se izpametujte! Škoda bi vas bilo!« Novak je bil pismouk in je dejal. »Ženska pisava! Gotovo bivša Olgina tovarišica in morda celo »najboljša prijateljica«.« In resk! resk! so leteli papirčki po zraku. Olga pa se je pomirjala. Imela je vsak dan toliko potov k šiviljam in trgovcem, da ni utegnila dosti misliti na Rožanca. Lotevala se je je topa resignacija. Venomer si je ponavljala z desnico in pripovedovala materi: »Da. prekrasen vrt ima, poln sadnega drevja in gredic s cvetjem najrazličnejših vrst. — Velikanski čebelnjak. — In na holmu lopo z divnim razgledom! In verando kakor zračen salon. Pa da vidiš moji sobi s kopalnico: razkošje! Da — in vse gospodanstvo, konjarna, hlev za govejo živino, vzorno mama. Česa takega sploh še nisi videla!« Ponoči pa se je včasih prebudila in tiho jokala. <center> * * * </center> Ljubljana v juliju! Domačini je ne cenijo. Kakor zakonec s krasno ženo so, ki je otopel za njene krasote. Samo še ljubosumen zna biti nanje. Sicer pa ga dolgočasi. Bujno zeleni holm, ki ga venča kakor krona stari grad, povsod parki in gozdi z bohotnim drevjem, cvetnimi gredicami, belimi poti in zbori pojočih ptičev, povsod slikovite ceste tu stare, skrivnostne, poetične, ondi nove, moderne, kričave s svojo poslovnostjo, a vse pestre in zanimive za tuje oko. In ljubljansko solnce, ki sije toplo, vroče, a nikoli žgoče, s čisto italijansko temnomodrega neba. Prijeten hlad vlada zjutraj in na večer. Tu ni skoro nikoli zadušljive soparice, niti morilne pripeke, planinski vzduh veje preko mesta z veličastnih snežnikov in zelenih visokih gora, ki obdajajo Ljubljano kakor slikovit venec, da se ga ne nagleda tujec, ki ima odprto dušo za naravne lepote. Ljubljana v juliju je idilsko letovišče. Kdor jo zna uživati, si ne želi nikamor iz nje. Olga jo je znala uživati. Vsako leto iznova je po desetmesečni odsotnosti na počitnicah odkrivala lepote svoje Ljubljane. Rada je posedala v Lattermanovem drevoredu, solnčnem in polnem svežega zraka, utapljajoč se v zelenju, ki jo je obdajalo krog in krog; poiskala si je rada zatišje v gozdu, poslušala je kose, penice stržke in ščirkavce, zasledovala z očmi skočne veverice, opazovala metulje in čmrlje ter uživala dehtečo tišino sredi smrek in borovcev. In hodila je sama ali z materjo na Golovec, ki skriva v sebi tolikero slikovitih točk, razglednih prostorčkov, poživljajočega ozona, divjega cvetja in jagod, borovnic, malin, mrgolečih žuželk in spreletajočih se ptic pevk; hodila je na Francoske okope, tihe in tajnostne na Rožnik, ves solnčni in vedri. S knjigo ali ročnim delom je posedala po klopeh, zrla po ljubljanskem polju, uživala heroično slikovitost snežnikov in idiličnost hribovja s cerkvicami na njih vrhovih ter sanjarila o bodočnosti. Ljubila je Ljubljano in bila uverjena, da je njena sreča zvezana le s tem prijaznim mestom. Zdaj se je poslavljala od njega. Drugače je odločila usoda, v Goričanah se zaključi njenega življenja pot. Z Novakom. Z dlanjo si je zatisnila oči, toda slik bodočnosti ni mogla zakriti v svoji duši. In vedno znova se je vprašala: »Je-li to — to res mogoče?« Jaz da naj živim ž njim kot žena, čisto tako, kakor sem živela z Jankom?« In domišljija ji je vrivala Novaka namesto Janka, ona pa je stresala glavo: »Ne! Ne!« Sama je begala pod smrekami v tivolijskem gozdu ter razmišljala, razmišljala. — Še je čas, da odpiše Novaku: premislila se je — vrača mu besedo — naj ne zameri — toda ne more mu biti žena. Prešestnica bi mu bila v srcu in duši od prve minute njenega zakona. Nepoštena pa noče biti. Da, da, tako mu piše še danes, takoj — — A potem? Potem zaprosi za drugo učno mesto. Stran, daleč stran od Trstenika in še dalje od Goričan! Da nikoli niti ne sliši o Novaku, Rožancu in Janku. Da izgine s površja znane okolice in družbe ter utone v pozabo vsem, ki so jo kdaj poznali, ljubili, poželeli. Kam bi jo poslali? Ali bi jo sploh poslali? V gore, puščavne kraje, v zakotje brez kulture in civilizacije, kjer naj propade sama? In ostavi naj Ernico in mater? — Prepusti naj jo usodi, bedi? A čemu? Le zaradi svoje sebičnosti. Ker se noče žrtvovati. Mar bi bila njena žrtev res tako velika? Kaj bi pa izgubila? Izgubiti nima ničesar več. Iz spekulacije se sklepajo malone vsi zakoni po kmetih in iz grše špekulacije po najvišjih, najbogatejših krogih. Gola telesnost veže večino zakonov; strast, ki se obnavlja in uplahnjuje, skupna beda, navada, udobnost, otroci, topost in nesposobnost, da bi se ločili, dasi bi se radi. Malo zakonov se sklepa iz resnične ljubezni, iz popolne duševne in srčne harmonije. Nje zakon z Novakom bo torej čisto normalen, le za toliko ugodneje, ker bo živela udobno, brez skrbi in truda. Za to ceno: makar suženjstvo! Olge se je loteval cinizem. Še so prevladovale ure in celi dnevi, ko je zaradi takih misli zaničevala sama sebe, ko se je zgražala nad bodočim životarjenjem lene samice, ki bo igrala možu podlo komedijo. — Še so jo prepadali trenotki, ko bi bila najraje pobegnila in so skrila vsemu svetu. A kam naj pobegne in kako naj živi? Takih dušnih borb pa je postajalo vedno manj in manj. »Ah, saj je vseeno!« si je dopovedovala neko popoldne v tivolijskem gozdu. »V blatu živeti moram. Novak pokrije meni usojeno blato vsaj s svilo in perzijskimi preprogami. Saj je vseeno. Večno itak ne traja nobena reč.« Trpka poteza se ji je zarezala okoli ust in modre oči so ji dobile srep pogled. Tedaj sta se ji ovili okoli ramen dve mični roki, telo se je stisnilo k nji in na uho ji jo šepetalo strastno: »Olga, moja zlata, nepozabljena!« Zakriknila je, a ugledala pred seboj Jankov obraz. Izkušala se ga je otresti, toda ni je izpustil iz objema. »Ne, ne pehaj me od sebe! Cele tedne že oprezujem, kje bi te našel samo, da ti povem, razložim, kako sem nesrečen in kako te ljubim!« ji je govoril s strastnim šepetom. »Končno sem te našel.« »Ničesar mi nimate razlagati. Odidite! Pustite me! Zaničujem vas! Sovražim, nepopisno sovražim!« je sikala Olga in se ruvala. »Poslušaj me. Miruj, samo poslušaj me,« je prosil. »Saj je vse čisto drugače, kakor misliš, Olga. Saj razumem, da me smatraš za neznačajneža, podleža, verolomneža. — Toda delaš mi strašno krivico. Vem, da si silno trpela, a tvoje bolesti se z mojimi ne dajo niti primerjati.« »Dovolj! Prosim, ne mučite me in odstranite se! Med nama je za vselej konec — sami ste tako hoteli — oženjeni ste — in tudi jaz sem nevesta!« »Vem, nevesta — a prav zato mi je, da bi zblaznil, Olga. Poslušaj! Nikoli nisem hotel in še danes nočem, da bi bilo med nama konec. Moja ljubezen je večna, Olga! Samo žrtev sem, žrtev, ki je neutolažena. Povedal sem ti pošteno in moško vso resnico, pa tudi tvoji materi sem jo odkril brez zavijanja. Ah, mar naj bi bil jaz kriv, da razpade imetje, za katero se je žrtvovalo troje rodov? Pa naj bi bil dovolil, da preide, kar je ustvaril moj praded, na tujo ime? Odločiti se je bilo le; ali jaz z bogato nevesto ali sestra z bogatim ženinom.« »Tako si se torej prodal in zavrgel mene in hčerko?« »Samo navidezno! Srce in duša sta mi ostala pri vama.« »Oženil si se in zdaj živiš s svojo ženo!« »Oženil, res — a za kako dolgo? Morda se že čez par mesecev zopet ločim od nje!« »Kaj govoriš?« »Razumi vendar, mati mi je zelo stara — kdo ve, kako dolgo bo še. Morda le še tri, štiri mesece — morda leto dni! V tovarni so instalirani novi stroji; v par letih lahko vržem ženi doto pod noge. Obrat se je potrojil — še nekaj mesecev, in osamosvojim se. — Ženina in moja soba sta ločeni.« »Lažeš! To ni mogoče!« »Prisegam!« »To je strašno!« »Da, strašno. A vidiš, Olga, tako te ljubim. Le tebe! Le tebe! Ti ali nobena! Tako sem si zaprisegel, in prisego bom držal do svoje smrti.« »Tvoje prisege. Poznam jih. Sicer pa je prepozno — nevesta sem.« »Nevesta! A žena drugega ne smeš biti! Zavleci poroko, zboli — stori karkoli, le ne poroči se! Čakaj! Veruj, zaupaj mi, Olga! Nikoli te ne prepustim drugemu možu. Nikoli ne dam svoje Ernice. Z nikomer ne boš srečna, zakaj le mene si ljubila, le z menoj si uživala nepozabne čase. Le z menoj si rodila otroka! In tudi jaz ne maram druge; naj je v zlato in demante oblečena, zame je pošast, pred katero bežim in se skrivam! Olga, jaz te ljubim nepopisno in sem nesrečen, kakor ni bil še nikoli nihče.« In zakril si je obraz z obema rokama, zastokal ter drgetal, kakor bi ihtel v silnem obupu. Olgi se je vrtelo v glavi. Zopet je čula glas moža, ki ga je ljubila prvega v življenju, ki je zanj nekdaj gorela vsaka kaplja njene krvi. Zopet je čutila njegov pogled, čutila njegovo roko, vonj njegovega parfuma, ki jo je opajal. Tiho je bilo v gozdu, nikjer človeka, le spodaj so piskale lokomotive in so bobneli vlaki. Mahoma se je dvignila. »Na smrt tvoje matere naj torej spekuliram?« je skoraj zakričala. »In za izdajstvo, ki si ga storil proti meni in otroku, naj se ponižam, da ti pomagam izdati še eno ženo? Odpuščam ti, hodi z Bogom — mene pa prepusti usodi, ki ji ne morem več ubežati.« Energično je začela odhajati. »Tako govoriš z menoj? Dobro!« je dejal Janko in stopal ob njeni strani. »Toda vedi; tisti dan, ko zvem, da si se poročila in si zame izgubljena, tisti dan, Olga, poči v moji pisarni revolver — in potem — potem — bodi srečna!« Naglo je stopil mimo nje in dvignil klobuk, kakor da se poslavlja. Njo je zgrabilo za srce. »Janko, ostani!« je zaječala in se oklenila njegove roke, on pa je vzkliknil: »Olga, ako me ne ljubiš več, naj umrem, da bo konec pekla, v katerem živim!« »Ljubim!« »In si moja?« »Tvoja.« »Vsa in samo moja?« »Da. da.« Ozrl se je naokoli, jo poljubil divje, zmagovito ter dihtel: »Ti moja prekrasna! Ti zmerom — zmerom le moja!« <center> * * * </center> Olga je živela v nekakem duševnem somraku. Volja ji je omahnila, in pustila je, da ravnajo drugi ž njo kakor hočejo, ne da bi se upirala. Včasih se je z grozo vpraševala, kam vendar plove, a potem se je tipko namrdnila in ponavljala cinično: »Saj je vseeno!« Janko jo je iznova osvojil, a duševno je ni pridobil. Olga mu ni mogla verjeti, da resno namerava, kar je obetal, saj se je zavedala, da se Janko pač od žene ločiti ne more niti ne sme. Tovarna, mati, tast, sestra in ženini milijoni — to so vezi, ki so nezlomljive. In vendar se je včasih zalotila v misli: »Ako pa se zgodi najbolj neverjetno: čudež?« — Bridko se je nasmehnila in karala sama sebe: »Neumnica! Čudežev v današnji dobi ni več! Samo pogrezam se — pa saj je zdaj vseeno!« Kakor je želel Janko, je pisala Novaku, da je bolehna, upehana po napornem šolskem letu, zato potrebna daljšega odmora; sicer pa tudi šivilje s perilom in oblekami v tako kratkem roku ne morejo biti gotove ali pa izvrše vse površno in nezadovoljivo. Prosi ga torej, naj bi se poroka preložila na jesen. Novak je takoj odgovoril, da je silno potrt, a da uvažuje njene razloge; toda vsaj na počitnice naj pride na Goričane z mamo in Ernico. On da se jim z radostjo umakne, ker odpotuje na praški velesejem. Hiša ostane tri tedne prazna, in hvaležen ji bo, ako pride. Mati ji je začudena in ogorčena prigovarjala naj sprejme Novakovo ponudbo, ali Olga je Novaku odgovorila, da je Ljubljana zdaj zanjo zadnjič najbolj prijetno letovišče, da mora tudi trajno nadzirati izvrševanje naročil ter se polagoma posloviti od ljubljanskih znank. Za njeno bolno živčevje je vsekakor najbolje, da ne izpreminja bivališča. Naj torej Novak nikdar ne zameri. Ponovno ga prosi, naj ima potrpljenje. Obenem pa je zahajala v Stepišnikovo pisarno in ostajala pri njem, dokler je ni odslovil. »Kaj počnem? Kaj vendar mislim? Kako naj se to zaključi?« se je vpraševala. A odgovora ni vedela. Nekega dopoldne je sedela ob malem vodometu pod tivolijskim gradičem. Ernica je tekala okoli bazena in metala zlatim ribicam krušne drobtine. Solnce je prijetno grelo, a iz gozda je prihajal hladen veter. Med cvetličnimi, pestro sestavljenimi skupinami, palmami, aloami, cipresami, topoli, hrastiči in smrekami je šetala ljubljanska ženska gospoda in so tekali njih otroci. Tedaj se je približala Olgi visoka črnka izrazito najmodernejše lilaste toalete: »Ali si Olga, ali nisi?« jo je ogovorila. »Marica!« je vzkliknila Olga in ji podala roko. »Takoj sem te spoznala, da se nisva videli že od mature, ne?« je dejala črnka in prisedla. »Tvoja hčerka, ne? Ah, kako srčkano dekletce! Ali jih imaš več?« »Ne, samo to,« je odgovorila Olga in se trudila, da bi ne zardela. »Jaz imam dva dečka — divjaka. Hej, kje pa sta? — Strašno! — Viktor! Egon! — Ej, se že podita kakor ponorela. — Dvojčka! Pa bi rajši imela eno samo takole deklico, ne? — Koliko let pa ima?« »Dve in par mesecev.« »Moja dva paglavca sta že v četrtem letu. — Prava kazen božja! — Ti si bila učiteljica, ne? Jaz sem se omožila, preden sem dobila prvo službo. Si srečna, ne?« »Sem — kaj bi ne bila?« je iztisnila Olga. Marica pa se je posmejala: »Da, že razumem. — Si, kajpada si. Kakor jaz menda ne?« »Mar nisi srečna?« »Saj pravim, da sem, ne? Da, to je, kaj kdo smatra za srečo! — Moj mož je veletržec ne? Iz Trsta se je moral umakniti, ne? In zdaj imamo v Ljubljani vilo, avtomobil, služi imenitno, a zapravlja še več, ne? Kakor vsi dedci, ne? Tudi tvoj ga igra, ne?« Marica je po primorskem načinu govorice za vsakim stavkom zapela zategnjen »nee?« — ne da bi čakala odgovora. Tako je Olga na svoje zadovoljstvo le zamajevala z rameni, zinila kak »hm«, »res?« — več ni bilo treba. »Današnje ženske so vražje, ne? Saj moškim, ki imajo kaj denarja in niso ravno preveč grdi in preveč stari, kar pod kožo lezejo, ne? — Moj mož ima zmerom kar po tri, štiri. — Ne le lastnih pisarniških tipkaric. — Dvakrat mu že raztepla sodrgo, a naslednice niso bile nič boljše, ne? — Tudi druge ženske silijo za njim — samske in omoženke. Banda, ne?« »Torej te ne ljubi?« je vprašala Olga po sili. »Kajpada me. Še preveč! Kar snedel bi me včasih, ne? Vse mi kupuje, vse daje, naroča, kar se mi le hoče, a obenem ima tudi druge, ki ga stanejo bržčas še več, ne? — Ma, dandanes je tak čas, tako moda, ne? — Ne morem ti dopovedati, kako sem se nekaj let žalostila in togotila zaradi tega. A naposled sem uvidela, da ne pomaga vsa jeza nič in da je pač povsod enako. Vrag ga vzemi, se že uleti, ne?« Maričina zakonska filozofija je Olgo malone zabavala. Zato se je nasmehnila: »Morda. Sicer pa te občudujem.« »O, nikar si ne misli, da sem neumna!« se je skoraj raztogotila Marica. »Če so dedci taki, pa da bi me bile sv. Genovefe, ne? Hahaha! Niti na misel mi ne prihaja!« Olga jo je gledala brez razumevanja. »Mar ti ne? Kakor hočeš!« se je ljutila Marica. »Ampak neumna si. — Hej, Egon, Viktor, semkaj pridita! Ali ne bosta poslušala? Križ božji, saj sta res že čisto podivjana! Ne letajta po travi — posejana je. — In pazita, da ne pohodita rož! Vidiš, stvar je takale, če si zvesta, se le dolgočasiš in togotiš; če pa se držiš tistega »klin s klinom« — ma, dandanes je tak čas, taka moda, ne? — imaš zabave dovolj. Nikoli se ne pokesaš, da si zapravila svojo mladost in — no, čisto zastonj tudi ni, ne?« Olga je nehote močno zardela. Kar ji je brez sramu in okolišenja pripovedovala nekdanja tovarišica, je bilo strašno in sramotno. Takšni so torej današnji zakoni? si je mislila. Pa kako neki se zdaj piše Marica? Kdo je njen mož, kdo je njen ljubimec? Kako bi jo vprašala? A Marica je nervozno planila, tekla za sinovoma in izginila v parku. <center> * * * </center> Novak se je po treh tednih vrnil iz Prage ter je sporočil Olgi, da se v nedeljo pripelje v Ljubljano. Hrepeni, da jo vidi, da govori ž njo, da določita dan poroke ... Olga je pismo skrila ter odšla pred prihodom vlaka na izprehod. Tudi Ernico je vzela s seboj in roman, da bi lahko čitala do poldne in se vrnila šele ob eni domov. In odšla je v gozd, kjer bi je ne mogel najti nihče. Novak je dospel otovorjen, in še postrežček je nosil ž njim dvoje velikih kartonov. Olgo, Ernico in mater je hotel ljubo presenetiti z nakupi v Pragi in že v naprej se je radoval, kako poreče: »Tole je za Olgo — tole za Ernico — a tole za mamico.« Gospa pa ni vedela nič o njegovem napovedanem prihodu, nobeno pismo ni prišlo, a Olga in Ernica sta odšli na izprehod — kdovekam — in ju pred eno gotovo ne bo domov. Novak je povesil glavo. Da ni pisma rekomandiral! Zanikrna je današnja pošta, vsako deseto pismo se izgubi! Ali pa ga ukradejo? Hm, nerodno. Zaradi košnje in drugih gospodarskih poslov ne more ostati v Ljubljani preko noči in se vrniti šele jutri. Danes pa odhaja vlak že ob pol treh popoldne. Z večernim poštnim bi dospel v Goričane šele zarana. Gospe Tratarjevi je bilo mučno, zlasti še, ker je kljuvala v nji slutnja, da je Olga prejela Novakovo pismo in se mu je nalašč odtegnila. Olgino vedenje v zadnjih tednih ji je sploh postalo zagonetno; hči je postala molčeča, zamišljena, kadar pa je govorila o pripravah za poroko, so ji šle besede prisiljeno, skoraj nevoljno. Zaslutila je, da Olga kot nevesta ni srečna ter da preti Novaku nekaj zelo neprijetnega. Smilila sta se ji oba, ljubljena hči, ki je tekom poslednjih let doživela toliko bridkosti in Novak, poštenjak in kavalir, ki je iz ljubezni do Olge pozabil vse, ostal neizpremenjeno vdan ter pripravljen svoji ženi zakon posviliti in pozlatiti. Olga je nehvaležna. Tako je bila gospa Tratarjeva v mučni nervoznosti napram Novaku pretirano prijazna, za njegove darove preveč zgovorno zahvalna, hkratu pa je vendarle zmedeno oprostila Olgo, češ, da ji bo gotovo nepopisno žal, da je ni bilo doma. Pa saj pride do ene domov, in gospod Novak se ž njo lahko do dveh še nekoliko pogovori. Ali bi ga smela povabiti na obed? Zelo skromen bo, a naj se zadovolji s tem, kar mu more pač nepripravljena nuditi. Iz njenih oči in negotovih besed je Novaku skočil v srce sum, da je pismo vendarle prišlo, a da z Olgo ni v redu in da ji njegov poset pač ni dobrošel. Dasi se je v svoji ravni poštenosti branil sumničenja in je rajši verjel najboljše, se Novak zdaj ni mogel ubraniti čuvstvu, da je zanj častno, da izgine. Tako je z navidezno mirnostjo razložil in razdelil praške opomine ter obenem obžaloval, da se ljubeznivemu vabilu ne more odzvati, ker ima že ob dvanajstih dogovorjen važen sestanek, ki se brez dvoma zavleče blizu do dveh. Novak pri tem ni lagal. Sporočil je Olgi in Ernici najtoplejše pozdrave ter izrazil nado, da se mu skoro nudi prilika in se kmalu zopet pripelje v Ljubljano. Morda bi pa vendar prišli vsaj za par dni na Goričane? Njegov voz je vsak dan na postaji ob prihodu jutranjega vlaka. Nato je Novak odšel. — Težko mu je bilo v duši in temen strah se ga je polaščal. Olga je sedela medtem na parobku odžgane debele smreke na planoti za Francoskimi okopi ter zrla nizdol preko Ljubljanskega polja. Bil je veder dan. Šmarna gora pred njo. Triglav na levi. Kamniške planine na desni so stale jasne in plastične za zelenimi polji, hribi in griči. Olga je zrla, a videla ni zavestno ničesar. Mislila je le na Janka, na njegove poljube in objeme. Vse je gorelo po nji, a Rožanec ji je izginjal v megli. »Troje moških sleparim in izdajam. — Jaz, bedna izgubljenka!« Roman ji je ležal ob nogah v travi. Ernica je trgala gozdne cvetlice in se lovila za metulji, vpraševala mamico, a ko ni sprejela odgovora, tekala po planoti ter se pogovarjala sama s seboj. Po poti z Rožnika sta prišla dva gospoda. Pomenkovala sta se, gredoč za njenim hrbtom: »In pri priči sta se ubila?« »Mrtev je obležal le stari Kromar; sina so odpeljali v bolnišnico. Na glavi ima vdrtino in zlomil si je obe roki; menda tudi zanj ni rešitve.« Olga je posluhnila, vstala in šla hitro gospodoma naproti. »Oprostite, o katerem Kromarju govorite? Kaj je zgodilo?« je vprašala in težko sopla. »O znanem lesnem trgovcu. Mladi Kromar je šofiral, a na železniških tračnicah sta počili naenkrat dve pnevmatiki; avto se je prevrnil in poveznil čez starega Kromarja, ki je z glavo zadel ob konfin; mladi je odletel, a dobil baje tudi smrtne rane.« »Tako imetje a nobenega dediča,« je dejal drugi gospod. »Saj sta tu hči in zet. Izvrstno partijo je napravil. Zmerom je pri nesreči tudi sreča.« Gospoda sta odhajala, Olga pa je kakor mesečna tavala nazaj na parobek. »Elza Kromarjeva podeduje očetove in bratove milijone, troje žag ter ogromno lesno trgovino. Janko da bi se zdaj ločil? — Konec je med nama. Vedela sem, da je konec.« Buljila je predse in v duši ji je bilo črno, prazno in gnusno kakor na pogorišču ... <center> * * * </center> Vračala se je že opoldne domov. Pravkar je po vseh ljubljanskih cerkvah zvonilo poldnevu in nato še zaštiringljalo mrličem. Olgi se je zdelo, da zvone njeni umrli mladosti in sreči. Še malo in potem pokopljejo njene sanje in visoke cilje ljubezni. A Olga se ni razburjala več. V nji se je podrlo vse. Samo še radovedna je bila, kako se bo zdaj vedel Janko in kako ji bo zdaj govoril o bodočnosti njunega razmerja. Njen sklep je bil gotov: ker je zdaj izključeno, da bi se Janko ločil od Elze in vzel njo, vzame Novaka. Toda v zadoščenje ji bo in oproščeno samoobtožb se bo čutila, ko bo Janku resno hudo, ker ji ne more biti mož-beseda, ko se s krvavečo dušo odtrga od nje in ji priseže, da bo večno ljubil le njo, Olgo, in da se zveze z Elzo v izključno trebno svrho: dobiti ž njo krvnega dediča skupnega velikega imetka, kapitala, lesne trgovine z žagami ter tovarne dedov Kromar & Stepišnik. Živo si predstavlja Janka, klečečega ob njenih nogah in prosečega jo s solzami v očeh: »Rotim te; ostani vzlic vsemu moja! Le tebe hočem večno ljubiti; moje srce je priraslo k tvojemu do smrti! Dvigni se nad predsodke filistrov: preziraj sodbo sveta in sprejmi mojo ponudbo, ki si jo odklonila v Trsteniku! Ti boš moja prava, vroče ljubljena žena in jaz te obsujem z vsem, da boš živela knežje.« Ona pa mu odgovori: »Nemogoče. Svoje časti ne prodajam in žena na levo roko ne morem biti. Usoda je odločila. Ločiva se! Samo iz nesebične ljubezni sva se dajala drug drugemu; samo v temno hrepeneči nadi, da si morda vendarle še kako postaneva zakonski mož in žena, sva se sklenila drugič. Toda usoda čudeža ne dovoljuje, in očitati si ne smeva ničesar. Novak še ni moj mož in nobene pravice še nima do mene; Elza ti še ni bila žena, torej tudi nji nisem vzela še ničesar, kar bi ona že imela. Osvobajam te prostovoljno vseh obetov in priseg ter si jemljem sama svobodo. Častno se razhajava. In to mi je glavno. Zbogom, Janko!« Tako se je naslajala Olga v domišljiji, da mu poreče, saj je verjela iznova, da ljubi Stepišnik le njo in da mu je Elza zoprna vsiljenka, ki jo Janko prezira; zlasti pa je hrepenela, očistiti se pred samo seboj ter uiti očitkom lastne vesti. Želela je, čutiti se oproščeno greha, iz lastne volje pretrgati z Jankom in postati poslej poštena, in zvesta žena Novakova. Trudila se je, vmisliti se v položaj tolikerih žensk, ki so se z zakonom umile preteklosti in so zdaj čiste, vzorne soproge, ali v položaj vdov, ki po vseh doživetjih in celo porodih s prvim možem začenjajo nov, srečen zakon. Ko se je torej vrnila domov in ji mati pripovedovala, kažoč razvrščene praške darove, kako žalostno in mučno je bilo zanjo, da je ni bilo doma ob Novakovem posetu, je Olga hladno zaigrala komedijo. Lagala je, da ni prejela pisma, da ji je nepopisno žal, ker se ni sešla z Novakom ter da je prav otroško vesela dokazov njegove ljubezni. Še nocoj ali vsaj jutri dopoldne mu piše; zdaj naj se poroka izvrši, kadar on hoče; umirila in izpočila se je, in tudi naročila so gotova. Zadržka ni torej nobenega več. Radujoče se dete, ki je prenašalo veliko škatlo novih igrač, jih je razpostavljalo in razkazovalo, in Olgino igrano zadovoljstvo nad Novakovo okusno radodarnostjo sta potlačila materino potrtost. In ko ji je Olga še povedala o nesreči Kromarjev, se je gospa Tratarjeva popolnoma zamotila. Toda spomnila se je tudi Stepišnika in si mislila — v svoji nežnočutnosti bi tega nikoli ne izrekla — — »Lopovi imajo zmerom največ sreče! Smrt tastova in svakova mu je vrgla še novih milijonov v naročje. — Nedoumljiva je božja pravičnost!« Tako sta sedli gospa Tratarjeva in Olga zamišljeni k obedu in le Ernica je blebetala o praških krasotah in dobrem stricu Novaku. Ob nedeljah in praznikih Stepišnik in Olga nista imela sestankov. »Jutri torej,« si je mislila Olga, »jutri bo jokal, a jaz ga odslovim. — Prosil bo, rotil, a ne vdam se mu — ne, ne, niti poljubiti se mu ne dam več. Ločiva se kot dama in gentleman.« Popoldne na izprehodu z materjo in hčerko se je delala najboljše volje in je pripovedovala o Goričanah, o bodočem potovanju po Češkoslovaški in Švici in o krasoti svoje nevestine opreme. Zvečer pa vendar ni pisala Novaku. »Pisati mu moram obširno in lepo,« se je izgovarjala. »Jutri bom bolje razpoložena.« Okoli desetih zjutraj naslednjega dne je zazvonilo po ljubljanskih cerkvah z vsemi zvonovi. Po ulicah, polnih radovednežev, se je pomikal mrtvaški prevod. Na čelu vojaška godba, četa rezervnih in aktivnih častnikov, trop vojakov, voz z venci, šopki ter trakovi, voz z duhovščino, voza s krstama in nato žalujoči ostali — gospodje in dame. Rajni Stanko Kromar je bil rezervni častnik in bivši dobrovoljec, borec za jugoslovansko svobodo; stari Gašpar Kromar pa je bil posestnik reda sv. Save, ki si ga je pridobil za baje velike zasluge za državo. Zato sta imela tako slovesno spremstvo do kolodvora, odkoder ju prepeljejo v grobnico v Sela. Olga in Tratarica sta stali za cvetlicami na oknu in gledali izprevod. — Zdaj sta se pomikala pompozna voza s krstama mimo. Po troje parov od rejenosti svetlikajočih se vrancev s perjanicami na glavah in z galaniranimi jezdeci je veličastno počasno vleklo težki črni krsti. Zdaj so prikorakali pokojnikoma najbližji žalovalci: Janko Stepišnik in ob njegovi roki gospa Elza, skoraj za pol glave večja od njega, vsa v črnih pajčolanih, elegantna dama strogo resnega obraza, nato Jankova mati in sestra. — Tedaj sta se spogledali Olga in Tratarica. Dvoma ni bilo nobenega: Elza je že noseča ... Olga ni videla nikogar več; odšla je v spalnico, zbegana kakor v silnem udarcu. Zdaj ji je bilo jasno, da ji je Janko lagal, ko ji je prisegal, da jo bo ljubil zvesto, »naj se zgodi karkoli ž njim«. Z lažjo in krivimi prisegami jo je znal premotiti in osvojiti še drugič. Kakšna propalica! Kako strašno je to njeno novo razočaranje! Kako veliko to novo njeno ponižanje! Za igračo jo je imel prej in sedaj. Krčila je pesti in srce ji je bilo polno osvetljivosti. Še ji bo pisal Janko. Povabi jo na sestanek, ona pa pošlje to pismo ženi, naj ima poslej pekel v hiši. — Toda Elza vrže morda pismo v koš in se zasmeje nji, naivni beračici. Kdo ve, kakšna moralna načela ima takale moderna bogataška. — Ali naj piše naravnost njemu, da je podlež, ki ga zaničuje in preklinja! Morda se bo zarežal njeni togoti, saj časti nima ta, mož nobene več. Tedaj si je Olga dopovedovala, da sta si Janko in Elza popolnoma vredna: drug drugemu sta se prodala in si drug drugega kupila. Njeni strasti po lepem, elegantnem možu je zadoščeno; potomca ima; njegovi strasti po bogastvu je ustreženo z milijoni žene, ki ga je rešila bankrota. Vest, ljubezen, sram pred seboj — smešnosti! Kdo pa ve, da sta podleža? Po vseh štirih bodo klečeplazili pred njima, zlato tele je dandanes najmogočnejši bog. Samo reveži se morajo sramovati, milijonarji so na grehe lahko ponosni. In Janko je ponosen! Kako je korakal! Kako dvigal glavo, vzpenjal prsi! Seveda: kdo je bil tako svreten in prebrisan kakor on, kdo si je znal najti tako bogato ženo in dedično, komu je usoda prijaznejša, bodočnost svetlejša? Čigava žena je največjega poštovanja vredna dama? Njegova Elza, saj je najbolj bogata! Zato ji Janko ni branil nastopiti javno. Naj le vidi svet; za slavno Kromar-Stepišnikovo dinastijo je preskrbljen potomec. In tudi Olga naj vidi Elzo! Zdaj je konec zabave in burk. Dovolj jo je imel; naj reva le vzame kmeta. — Vse to je zdaj postalo Olgi jasno, kakor bi čitala v Jankovi in Elzini duši, in zaslutila je, da ji Janko ne bo pisal več, zakaj zdaj je ena Elza za tisoč Olg. Kako bi utegnil. Kadar gre za milijonsko dediščino, je žensko srce brez pomena. Ni se motila. Prejela ni od Janka nobenega pisma; niti Ernice se ni spomnil. Preveč je imel novih skrbi in nujnih opravkov, da bi se menil zanju. Ljubljana in Sela pa sta slavila Janka in Elzo. Veliko vsoto sta poklonila narodnim in dobrodelnim društvom v počaščenje spomina blagorodnega očeta, oziroma tasta, veleindustrijca Gašparja Kromarja ter svaka, oziroma brata, rezervnega poročnika in junaka dobrovoljca Stanka Kromarja. In listi, ki so prinašali cele strani ogromnih mrtvaških naznanil z najširšimi črnimi robi ter z največjimi črkami, so tekmovali med seboj v podrobnem popisovanju pogrebnega izprevoda po Ljubljani in pogrebnih svečanosti v Selih. Tiste dni je končno našla Olga v sebi moč, da je napisala Novaku pismo. Obsegalo je samo par vrst. »Dragi gospod Novak, zelo mi je žal, da naju niste našli doma. Najlepša hvala za spomine iz Prage. Vsa naročila so gotova, in jaz sem zadovoljna, da določite dan poroke kadarkoli. Lepo Vas pozdravlja Vaša Olga.« Tiste dni je tudi Rožanec sklenil, da se umakne iz Trstenika. Napisal je prošnjo in jo prinesel župniku, da jo priporoči. »Glejte, najini misli sta se srečali,« je dejal stari dobričina. »Sam sem vam hotel svetovati, da izpremenite službeno mesto. Naše mestece pač ni za vas. Že dalje časa vas opazujem: tu niste več mirni in zadovoljni. Prav žal mi bo za vas, a želim vam, da postanete sam svoj gospodar. To vas zopet vzproži in vse bo zopet v redu.« »Daj Bog,« je odgovoril Rožanec in naglo odšel. Kakor bronast kip je bil njegov obraz, trd, zarjavel in miren. <center> * * * </center> Na Goričanah se je izvršila poroka Olge Tratarjeve z gospodom Ivanom Novakom. Skromno in tiho. Niti vozov ni bilo, dasi je stala v hlevu cela vrsta lepih konj. Tako sta želela nevesta in ženin. Poročal je domači župnik Torbar. Rožanec se je bil opravičil, češ, da se pravkar seli na novo službeno mesto, v letovišče S., da naj ga torej oprostijo in sprejmeta najsrčnejše čestitke in voščila. V cerkvi je bilo po nauku v nedeljo popoldne le še par ženic, ko so peš dospeli ženin, nevesta ter priči. Hitro so opravili, saj se o vsem lahko brez razburjenja pomenijo na večerji, na katero je povabljen najvljudneje tudi župnik. Svatje so prišli v potnih oblekah; le nevesta je nosila šopek rdečih vrtnic. Bila je smrtno bleda, ko je stala pred oltarjem in noga ji je drgetala, da je mislila, da se zgrudi. Novakov resni obraz pa je bil poln tihe sreče in samozavestne energije. Že na poti v cerkev ni pustil, da bi vodil Olgo stric Tratar kot prva priča, nego jo je vodil roko v roki sam. Zaradi družbe ni mogel govoriti ž njo, toda včasih je stisnil njen komolec k sebi, kakor bi hotel reči: »Nasloni se na mojo ljubezen in na moj značaj, in poslej bo varna tvoja pot skozi novo življenje.« Pred oltarjem pa se je ozrl nanjo, in videč bledoto njenih lic, pošepetal: »Zaupaj, Olga, jaz te ljubim!« In na vprašanje župnikovo, je-li njegova resna in svobodna volja, da vzame pričujočo nevesto Olgo za ženo, je energično pokimal in odgovori! glasno: »Da!« Kakor bi prehajala njegova volja na Olgo, je tudi ona pritrdila z odločnostjo. Nato so šli v zakristijo izpolnit vprašanja v poročni knjgi, počakali, da je Torbar slekel koretelj ter so ga vzeli kar s seboj. Ves čas ni Novak izpustil Olgine roke ter jo je vodil tudi zdaj domov. »Vidite, gospod župnik,« je pripovedoval Novak, »zdaj se čutim šele celega človeka. Trije pračuti so po mojem mnenju, ki nas delajo cele ljudi: ljubezen roditeljev do otrok ter otrok do roditeljev. Ta je prvi. A jaz sem že dolgo sirota. Potem je ljubezen ali prijateljstvo moža do moža, brata do brata. Zelo redek, dandanes menda čudežno izjemen čut, znan skoraj le še iz starejše literature. Jaz ga poznam, ker imam vzornega prijatelja. A tretji je ljubezen in tovarištvo med možem in ženo. Tega sem si pridobil s strastno vztrajnostjo in ga utrdim. Hočem in bom!« »A ljubezen do domovine?« je vprašal župnik. »In glavno: ljubezen do Boga?« »Obe te ljubezni sta obseženi v otroški ljubezni do roditeljev,« je odgovoril Novak. »Kakor ljubezen do bratov, sester, sorodnikov. Domovina je naša mati, Bog naš oče.« Zamislil se je Torbar, potem pa vpraša: »Pa kaj je po vašem ljubezen?« »Ljubezen po mojem je najsvetejše, najlepše, najdragocenejše, kar je ustvaril Bog. A definirati se ne da. Kakor duša ne ali eter ali elektrika. Mistična, usodna moč je. Samo čutim, da prihaja od Boga in se vrača k Bogu. Ljubezen je povsod, saj brez ljubezni ni ničesar. Ljubezen je večna; kakor Bog je bila v prvi luči, je v solncu in trepetanju vsakega bitja; brez ljubezni bi ne bilo nobenega razumevanja, navdušenja in delovanja; brez ljubezni bi ne bilo nobene lepote, nobene resnice in nobene pravice. Ljubezen je duša svetov, njih ustvariteljica, rešiteljica in voditeljica. In večna ostane, ker je Bog večen,« je dejal Novak. »Da, ljubezen je iz Boga,« je pritrdil župnik, »zakaj vse je iz Boga, po njegovi zamisli in njegovi volji. Vse reči v vsemirju, vsa luč, barve, vsa čustva, misli in dejanja so tresljaji etra in vsa materia je tresoč se zgoščen eter. Misel in volja, ki smotreno trese eter, pa je Bog.« Nasproti sta jim prišli gospa Tratarjeva in Ernica. Objeli sta se z Olgo in objel in poljubil ju je Novak, Ernico pa je dvignil v naročje in jo nesel domov, objemajoč ženo okoli ramen. Med poroko so postavili posli pred hišo dva mlaja ter so okrasili vrata, vežo in stopnice s cvetjem. V obednici so sedli svatje za mizo, vso v cvetju, dragocenem porcelanu in steklu ter snežnobelem perilu. Kmalu so bili z večerjo gotovi, kovčegi so bili že na kočiji in bela vitka lipičanca sta nestrpno hrzala in kopitala pred hišo na cesti. Tedaj se Torbar ni mogel več vzdržati in je potrkal na čašo, rekoč. »Gospodje in dame, same kratko besedo mi dovolite! Zakoni se sklepajo v nebesih, pravi globokoumen pregovor. In današnji zakon je sklenil resnično sam Bog. Gospod ženin mi je povedal — in s tem ne izdajam nobene tajnosti — da je vzljubil svojo gospo nevesto še kot dijak in da bi ostal samec do smrti, ako bi ne dobil za ženo svoje izvoljenke iz mladeniške dobe. In gospod ženin mi je na poti semkaj dejal lepo, da veruje, da ljubezen prihaja iz Boga in se vrača k Bogu. Tudi jaz verujem to. Zakaj Bog je ljubezen! Bog je prižgal na nebu solnce, ki je vir življenja, Bog je vžgal vsemu stvarstvu, zlasti človeški duši, ljubezen, ki je začetek in cilj vsega živega. Bog je ljubezen, in kdor ljubi, je božanski. Bog brez čigar volje ne pade listič z veje, je hotel, da postanita gospod ženin in pa nevesta zakonca; in vdihnil je njemu neugasno ljubezen do nje ter ga vodil do cilja. — Za najsvetejše, najlepše, najdragocenejše božje stvarstvo smatra gospod Novak ljubezen. In jaz, star mož, mu pritrjujem in mu čestitam, ker vem, da bo srečen. Čestitam pa še prav posebno velespoštovani gospe Novakovi: na moža takih načel, takega srca in duše se lahko opira v bodoče z zaupanjem. Bog je začetnik vajinega zakona. Bog je z vama danes in bo z vama, prijatelja! Kakor solnce nad zemljo plavaj nad vama ljubezen, ki je Bog! In srečna bosta. — Na vajino srečo v božanski ljubezni!« In župnik je dvignil čašo ter trčil z Olgo in Novakom. Nato sta se zakonca poslovila. »Gospa mama,« se je obrnil Novak k Tratarjevi, ki je v solzeč se objemala hčer, »pazite mi na dom in Ernico! Vse drugo uredite z Jožetom in Katro, ki jima zaupam že skoraj četrt stoletja. Zvesta sta mi kakor moja desnica. — Ernica, čakaj, prineseva ti zopet kaj lepega! Moja si in rad te imam, dušica materina!« Poljubil je dete na čelo, si ga pritisnil na srce ter odvedel Olgo na kočijo. — Še mahanje robcev, vzkliki: »Srečna!« in lipičanca sta oddirjala. Odpeljala sta se na Dunaj. Novak se je vedel na vlaku ves čas mirno, uslužno, a niti v pogledih niti v kretnjah ni izdajal svojega hrepenenja. 23t87no9cn2btrblzb7qsp1o70np3z5 0 39499 207225 207224 2022-08-04T12:01:39Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češina ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač, 1948), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] jirohgzbwv8mlbth787jcqlxh78vsky 207226 207225 2022-08-04T12:11:14Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češina ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač, 1948), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 9hgniftyfi6zaisnm493fl86na7aimv 207227 207226 2022-08-04T12:16:25Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češina ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač, 1948), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] kd6s0gv138fgq3cp535pr7tr6rnecrx 207228 207227 2022-08-04T12:40:01Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] npij21u4o5bav7d2ds9eg9x6ldq2he1 207229 207228 2022-08-04T12:42:09Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > srbski 1931 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] son9niyviedbv5f8tn1vxoylynjausr 207230 207229 2022-08-04T12:44:44Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] mexbnev28z41b8qmqzbuvedxa66y8za 207231 207230 2022-08-04T12:50:30Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] t0exjhej6oifjnypacf29if65gbrgd0 207232 207231 2022-08-04T12:52:09Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931 in 1947 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] rg8om3ljlmxf52g9k7etheo5tf98otu 207233 207232 2022-08-04T12:53:17Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] jonqbed6i3mjovvf0cskbo6ixdhr6bg 207235 207233 2022-08-04T12:55:50Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] knsvvew6lrui8wq6v7v9radbgll41so 207237 207235 2022-08-04T14:21:36Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] gtmknm78hlbut0wcodgsnlel8u9o8ui 207238 207237 2022-08-04T14:26:02Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] esj8lmbk7ft7vf2znorb8urv8rbw12q 207240 207238 2022-08-04T14:27:37Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] c0tfz3qboj6xhwrtfqdvhda8mqqagwy 207241 207240 2022-08-04T14:30:54Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 8aclr52ewj5xxv9knymqhanhvi05t43 207242 207241 2022-08-04T14:34:45Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1977 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 55jge0tdz79zchh28otyzdhwzrjxurq 207243 207242 2022-08-04T14:39:38Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar), *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] o1r1eizp10ebrapen8w7o34zoirt6so 207244 207243 2022-08-04T14:45:10Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] suxm1n0g6ybbt4xbiyldwjpzr2atc0o 207245 207244 2022-08-04T14:50:33Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] pq4e52n9gmjrcvu2fexfvec46hsspig 207246 207245 2022-08-04T15:03:41Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 5j3ise40dcuiw0nqjxm7wj4vzhgx51s 207248 207246 2022-08-04T15:10:08Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] fqg26czzqm00da21qu2o5au0ly0l6dd 207249 207248 2022-08-04T15:14:20Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] nnb7yd3f4yfceqbz92r2oe6bc9e0taj 207250 207249 2022-08-04T15:16:50Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 5x9jnzds8av3ce5wasqg348opzonee3 207251 207250 2022-08-04T15:24:24Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] omjat05w7t1gj4er7p9wv0cgr3q0zx4 207252 207251 2022-08-04T15:26:27Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] mzn8ojq74qm601avrquoeibs3dkjemk 207253 207252 2022-08-04T15:29:20Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] qj3zhnozzxw7nb5g88omp3dwvm4dyq4 207254 207253 2022-08-04T15:42:08Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje () > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu () > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev () > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter () > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji () > nemščina 2018 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] npyvlajiq5vifip46n8ck58meqxrf53 207255 207254 2022-08-04T15:48:40Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye, finski 2021 Kari Klemelä *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje () > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu () > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev () > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau), nemščina 2019 ''Chronos erntet'' (prev. Erwin Köstler), bolgarščina 2021 ''Ž"tvata na Hronos'' (prev. Georgi Stojčev) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter () > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji, 1–5 () > nemščina 2018–2021 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) *Marij Čuk: ''Črni obroč'' () > italijanščina 2021 ''Fiamme nere'' (prev. Martina Clerici) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] g8dv3hwomlooccilemm2ux3hdid15ru 207256 207255 2022-08-04T16:13:06Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye, finski 2021 Kari Klemelä *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje () > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu () > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev () > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau), nemščina 2019 ''Chronos erntet'' (prev. Erwin Köstler), bolgarščina 2021 ''Ž"tvata na Hronos'' (prev. Georgi Stojčev) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter () > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji, 1–5 () > nemščina 2018–2021 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) *Marij Čuk: ''Črni obroč'' () > italijanščina 2021 ''Fiamme nere'' (prev. Martina Clerici) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet (nedokončano), ponatis 1906 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 Alois Jirásek: Filozofska zgodba, prev. Viktor Zalar (izv. Filosofická historie, 1888) *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 0icx3vmqm8b72xxb997lipocvy1b9kz 207257 207256 2022-08-04T16:25:03Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye, finski 2021 Kari Klemelä *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje () > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu () > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev () > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau), nemščina 2019 ''Chronos erntet'' (prev. Erwin Köstler), bolgarščina 2021 ''Ž"tvata na Hronos'' (prev. Georgi Stojčev) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter () > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji, 1–5 () > nemščina 2018–2021 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) *Marij Čuk: ''Črni obroč'' () > italijanščina 2021 ''Fiamme nere'' (prev. Martina Clerici) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet (nedokončano), ponatis 1906 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, Slovan [prev. Fran Govekar] (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 Alois Jirásek: Filozofska zgodba, prev. Viktor Zalar (izv. Filosofická historie, 1888) *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 2veb0zyv6wx29n6gwxw0bj1w83uhi3p 207281 207257 2022-08-05T07:35:31Z Hladnikm 668 wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye, finski 2021 Kari Klemelä *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje (2012) > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu (2007) > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (2016) > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau), nemščina 2019 ''Chronos erntet'' (prev. Erwin Köstler), bolgarščina 2021 ''Ž"tvata na Hronos'' (prev. Georgi Stojčev) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter (2014) > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk), nemščina 2021 ''Das Königreich Noricum. Der weiße Panther'' (prev. Magdalena Klemenšek) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji, 1–5 (2006–16) > nemščina 2018–2021 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) *Marij Čuk: ''Črni obroč'' (2020) > italijanščina 2021 ''Fiamme nere'' (prev. Martina Clerici) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet (nedokončano), ponatis 1906 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, Slovan [prev. Fran Govekar] (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 Alois Jirásek: Filozofska zgodba, prev. Viktor Zalar (izv. Filosofická historie, 1888) *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] k0ry0dxt7noazhy2kmwiocttmf2pd6e 207282 207281 2022-08-05T08:06:01Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Jakob Sket: Miklova Zala (1884) > češki 1885 ''Miklova Zíta'' (prev. V. Ševčík), 1913 Miklova Zála (prev. Karel Hüttner) *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 ''Jurij Kozják, slovinský janičar: Historická povídka z 15. století'' (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice *Josip Jurčič: Jurij Kobila (1865) > češčina 1894 (prev. Alois Koudelka) *Jakob Bedenek: Od pluga do krone (1891) > češki 1896 ''Od pluhu ke koruně'' (prev. Josef Koněrza) *Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach (1877) > nemški ''Johann Erasmus Tattenbach: Historischer Roman aus dem XVII. Jahrhunderte der steiermärkischen Geschichte'' (prev. Franz Rainerow, Praga) *Fran Detela: Pegam in Lambergar (1891) > češki 1920 ''Proti božským úradkům'' (prevl Václav Šlosar-Doubravský) *Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (1906–07) > češki 1928 ''Pod svobodným sluncem'' (prev. Rudolf Linhart), srbski 1931, 1947, 1953 1965, 1976 ''Pod slobodnim suncem'' (prev. Slobodan Živojinović), slovaški 1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'' (prev. Mikuláš Čollák), nemški 1962 ''Iztok: Roman um Justinian und Theodora'' (prev. Ferdinand Kolednik), ruski 1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'' (prev. Aleksandr Danilovič Romanenko) *Fran Ksaver Meško: Legende o svetem Frančišku (1928) > češki 1928 ''Legendy o sv. Františku'' (prev. Antoš Horsák) *Fran Ksaver Meško: Črna smrt (1911) > češki 1938 ''Černá smrt a jiné povídky'' (prev Antoš Horsák) *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > češki 1946 (Jaroslav Závada) in 2003 (Aleš Kozár), srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > češčina 1948 ''Krev jeho na nas: Vysocka kronika'' (prev. Miroslav Plechač), italijanščina 1929 ''Streghe e demoni: La cronaca di Visoko'' (prev. Umberto Urbani), slovaščina 1949 ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel), makedonščina 1965 ''Visočka hronika'' (prev. Aleksandar Popovski), 1972 bolgarščina ''Visoška hronika'' (prev. Viktorija Menkadžieva), francoščina 1975 ''La chronique de Vissoko'' (prev. Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik), srbščina 1977 ''Visočka hronika'' (prev. Uroš Džonić, Gojko Janjušević), hrvaščina 1982 ''Visočka kronika'' (prev. Juraj Martinović), nemščina 1996 ''Die Chronik von Visoko'' (prev. Werner Engel), esperanto 2021 ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak), angleščina 2021 ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Risto Savin: Lepa Vida (partitura 1907 po Jurčičevem romanu Lepa Vida 1877) > nemščina 1949 *France Bevk: ''Vihar'' (1928) > češčina 1955 ''Bouře'' (prev. Jan Severin) *[Sebastian Rieger:] Črna žena (1910) > hrvaščina ''Črna žena: Povjesna pripovijest'' (prev. preveo Feri Sučić, 1970) *Vladimir Kavčič: Pustota (1976) > srbščina 1979 ''Pustolina'' (prev. Roksanda Njeguš) *Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) > srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye, finski 2021 Kari Klemelä *Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) > srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemški 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 in 2020 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye *Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) > češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska *Rado Murnik: Lepi janičar (1911–13) > češčina 1989 ''Krásný janičár'' (prev. Milada K. Nedvědová) *Alojz Rebula: Jutri čez Jordan (1988) > francoščina 1997 ''Demain, le Jourdain'' (prev. Zdenka Štimac), švedščina 2009 ''Imorgon över Jordan'' (prev. Torsten Sjöfors in Boris Jericijo) *Alojz Rebula: Maranatha ali Leto 999 (1996) > nemščina 1999 ''Abschied im Wermutjahr'' (prev. Klaus Detlef Olof) *Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) > nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev. Johann Strutz 1997, 2007) *Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) > 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik) *Dušan Merc: ''Galilejev lestenec'' (1996) > nemščina 2002 ''Die Hexe und der Apotheker'' (prev. Marina Horak) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda) *Francek Mukič: Garaboncijaš: Porabska legenda (2005) > madžarščina 2008 ''A garabonciás'' (prev. Mukics Ferenc) *Dušan Jelinčič: Bela dama devinska (2010) > italijanščina 2010 ''La Dama Bianca di Duino'' (prev. Dušan Jelinčič) *Peter Amalietti: Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje (2012) > ruščina 2013 ''Odin za vseh ili Mest' Mihajlo'' (prev. Aleksej Dujunov in Alla Gorše) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Dušan Šarotar: Biljard v Dobaryu (2007) > hrvaščina 2016 ''Biljar u Dobrayu'' (prev. Jagna Pogačnik), angleščina 2019 ''Billiards at the Hotel Dobray'' (prev. Rawley Grau) *Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (2016) > angleščina 2017 ''The harvest of Chronos'' (prev. Rawley Grau), nemščina 2019 ''Chronos erntet'' (prev. Erwin Köstler), bolgarščina 2021 ''Ž"tvata na Hronos'' (prev. Georgi Stojčev) *Janez Janša: Noriško kraljestvo: Beli panter (2014) > angleščina 2017 ''White panther: The first book of The kingdom of Noric'' (prev. Roman Vucajnk), nemščina 2021 ''Das Königreich Noricum. Der weiße Panther'' (prev. Magdalena Klemenšek) *Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji, 1–5 (2006–16) > nemščina 2018–2021 ''Die Mexikaner'' (prev. Erwin Köstler) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina 2019 ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019) *Marij Čuk: ''Črni obroč'' (2020) > italijanščina 2021 ''Fiamme nere'' (prev. Martina Clerici) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839) *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský) *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar *1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis) *1870 *1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV *1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske *1873 *1874 *1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) *1876 *1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861) *1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839) *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892 *1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) *1884 *1885 *1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, ⁵1918 *1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko] *1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet (nedokončano), ponatis 1906 (izv. Psohlavci, 1884) *1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec *1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec *1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880) *1891 *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865) *1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877) *1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica *1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) *1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895) *1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836) *1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA *1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja *1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847) *1897 *1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875) *1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883) *1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), ponatis Knez Marko: Zgodovinski roman iz 14. stoletja, Slovenčeva knjižnica 1942 (izv. Marco Visconti, 1834) *1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) *1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost *1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883) *1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) *1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa *1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač *1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) *1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886) *1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić] *1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846) *1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878) *1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923 *1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) *1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871) *1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873) *1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica *1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, Slovan [prev. Fran Govekar] (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec *1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880) *1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845) *1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec *1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890) *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) *1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884) *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900) *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik *1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863) *1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs *1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) *1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk (izv. U buri i oluji, 1902) *1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) *1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu) *1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867) *1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881) *1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876) *1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) *1914 *1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868) *1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?)) *1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881) *1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875) *1917 *1918 *1919 *1920 Alois Jirásek: Filozofska zgodba, prev. Viktor Zalar (izv. Filosofická historie, 1888) *1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1921 *1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) *1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912) *1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) *1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) *1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861) *1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914) *1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896) *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika *1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922) *1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894) *1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač *1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) *1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht. *1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) *1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929) *1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96) *1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) *1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar *Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928) *1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923) *1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887) *1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) *1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933) *1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) *1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi *1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) *1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932) *1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram *1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem) *1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life) *1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890) *1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma *1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) *1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923) *1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933) *1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper) *1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) *1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932) *1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943 *1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935) *1942 Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov, prev. Joža Lovrenčič, Slovenčeva knjižnica *1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina *1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga *1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak *1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič *1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela *1943 H. P. Jacobsen: Borba z bogovi: Roman iz kretsko-mikenske dobe, prev. Rudolf Kresal *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) *1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937) *1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak *1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Zgodovinski romani]] [[Kategorija: Prevodi]] shljhf876x4f4mscxx2r3eahkw71i5v 0 39529 207239 207216 2022-08-04T14:27:11Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|30}}, {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|31}}, {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5-6|32}}, {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|33}}, {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|34}}, {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|35}}, {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5-6|36}}, {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|37}}, {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|38}}, {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|39}}, {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|40}}, {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|41}}, {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|42}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} {{rimska poglavja s piko|3}} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] l2856hdlzdmqma7ti5r79ay5y57yu3r 207247 207239 2022-08-04T15:05:36Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|30}}, {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|31}}, {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5-6|32}}, {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|33}}, {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|34}}, {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|35}}, {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5-6|36}}, {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|37}}, {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|38}}, {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|39}}, {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|40}}, {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|41}}, {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|42}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} {{rimska poglavja s piko|3}} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] 7q23vwybnq6nbu5t2uavzu2v7qqsz91 207285 207247 2022-08-05T10:26:13Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|31}}, {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5-6|32}}, {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|33}}, {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|34}}, {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|35}}, {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5-6|36}}, {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|37}}, {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|38}}, {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|39}}, {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|40}}, {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|41}}, {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|42}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} {{rimska poglavja s piko|3}} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] renhjyxim535fx6fdnr8wvpb15vbkfa 207286 207285 2022-08-05T11:21:51Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5-6|32}}, {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|33}}, {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|34}}, {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|35}}, {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5-6|36}}, {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|37}}, {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|38}}, {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|39}}, {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|40}}, {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|41}}, {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|42}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} {{rimska poglavja s piko|3}} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. POGLAVJE. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. POGLAVJE. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] lgl2bzpov6ejkemuh0vhxm4hcrp2kx6 0 39530 207263 2022-08-04T18:38:10Z 56jhoG 5919 Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Nasedli brod | opombe = | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}}, {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}... wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Nasedli brod | opombe = | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}}, {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}}, {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}}, {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}}, {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}}, {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}}, {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}}, {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}}, {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}}, {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}}, {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}}, {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}}, {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}}, {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}}, {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}}, {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} ==1== Jošt, ki orje njivo za zimsko setev z eno samo roko! Ana gleda okozi okno v jesen, ki se preliva čez to pokrajino, kamorkoli seže oko. Rdeče gozde, ki gore v mnogoterih barvah za njivami, in hoste, ki gredo čez klanec v vse višje hribe, na katerih se v živobarvno množico listavcev zadira dolg pas temnih smrek. Solnce žari skozi čisto jesensko ozračje, zlati spodaj na jasi vodo v ribniku, ki je vsa preraščena s ploskimi listi lokvanja; domačije med temi temnimi gozdi pokojno žde in mežikajo v lepi dan, v svetlobo neba, pod katerim so tu pa tam nanizani drobni oblaki, ki venomer spreminjajo svojo podobo. Včasi so kakor otroci, ki so pognali za žogo, ko se obrneš in zopet ozre vanje, so že mični jezdeci, ki drug drugega prehitevajo. Vsakikrat, ko obrne orač s svojo edino roko plug, se zaiskri rezilo v svetlobi in takoj zopet vtone v zemljo, ki se odmika železu kakor vodni val. Oba vola stopata počasi, enakomerno, nič se jima ne mudi, slepo sledita volji, ki ju goni. Preko njive koraka Justin, da pozdravi prijatelja. Spodaj pred šolo se igra Bogdan. Na avto nalaga pesek in ga po vrvici prevaža čez cesto. Iz razreda done mladi glasovi v zboru. Otroci čitajo iz berila. Ana stoji pri oknu. Obrne se v sobo. Ozka je in dolga. Tu je okno, ki je visoko od tal, tam so vrata, ki so zaprta. Tako gre v Ano vse bolj in bolj, da je to kletka, iz katere ni izhoda. O, da, je izhod! Toda je kakor ptička, ki je slepo zletela skozi odprta vratca. Ptička ne ve in ne more najti izhoda, Ana pa ve, natančno ve, da je kljuka na vratih in da ni zapaha. Morda pa je zapah! Morda pa tam niti vrat ni, temveč samo zrak, ki je pretkan z nevidno rešetko? Misel gre skozi zid in se požene čez sto gora. Ana pa ve, sluti, prav za prav je že vse dognano in se ne da premakniti: njena misel je pribita na križ te rešetke in prebodena. Ura, ki se je je najbolj bala, je prišla. Da bi prišla polagoma, mirno, da bi jo lahko od minute do minute spregledala in si dajala odloga: še pol ure, še deset minut, še dve tihi, mirni minuti. Treščila je kakor huda ura. V nji sta dva svetova, ki se ne moreta pomiriti. Ne moreta, ker je preveč za eno samo srce. Naslonjena nad mizo grebe kakor obupanec po svoji razboleli notranjosti in bi kar moči hitro rada našla karkoli, da bi se utešila. Ko je še do vrha polna ljubezni in še vsa žari od nje ... Iz dna svoje potne košare vzame knjigo, v kateri je skrila napol popisan list, ki ga je dopoldne pisala Wydri. S hitrimi pogledi preleti vrstice, ki so se končale sredi lista. Zgoraj je napisano: Ljubljeni, zakaj si šel od mene? Vse noči preslonim na oknu Tvoje sobe in ko bobne na tisti strani, kjer si Ti, topovi, trepečem, ko mislim, kako blizu si smrti. Tako sem sama! Najina ljubezen je bila vendar tako lepa, da je zdaj, ko Te ni, toliko strašneje. Tvojo sliko, ki jo ne smem nikamor obesiti, nosim s seboj in se zatekam v urah bridkosti k Tvojemu obrazu. Ivan ... Rada bi še povedala, na ves glas od veselja zakričala — pa ne sme. Nikdar ne bo smelo biti očito, kar je bilo med njima najlepšega! Med prsti še vedno stiska pismo, ki ji ga je dal Justin. Bere še enkrat in se smrtnobleda smehlja vrsticam. — Kaj senca za zavesami, kaj steza ob Gradaščici! Ah, si je dejala, kako malo si videl, kdorkoli si pisal, te najine ljubezni. Prižge vžigalico in zaneti list. Ko plamen že zamre, ko se list že ves zogljenel zvija in šušti, kakor da šepeta besede, napisane na njem, ga položi na okno. Veter ga zgrabi, razlomi in nebroj črnih metuljev se dvigne v zrak. Potim vzame pismo, ki ga je pisala Wydri. Krčevito ga stiska k sebi. Silen boj je v nji, ne more se in ne more odločiti. Vžigalica je že pripravljena, v sobi je še vonj po ožganem papirju. Spodaj na njivi sedita Jošt in Justin. Bogo teče čez ogone in kliče: — Očka, očka, avto se je pokvaril! Njegovi temni, dolgi lasje se v vetru češejo nazaj, avto, ki ga ima na vrvici, poskakuje za njim, kakor bi gnal za seboj nerodnega kužka. Vrne se k mizi in prižge. Plamen se počasi dviga iz zanetenega vogla proti sredini, vsako črko posebej obide, da se v črnem oglju izboči tinta, in ko je že vse končano, še vendarle razloči besede. Rahlo, rahlo skuša dvigniti to črno, šelestečo, napisano misel. Toda komaj se jo s prsti dotakne, se sesuje v sto koščkov in ko zavzdihne, se dvigne v zrak in je ni več. Ta hip je bilo zanjo dognano vse vnaprej. Bilo je v njej kakor sesut kupček črnega papirja. Prešibka, da bi si sama črtala pot v bodoče dni, tava v krivdi, ki si jo priznavala, vest jo je bodla. — Bila je ljubezen, ki je ne bi smelo biti! je preudarjala v sebi, pa vendar je bilo kakor en sam pomladni dih. — Kakor je bila lepa, morda edina velika ljubezen v meni, ne sme je biti več. Grešila sem. Moža sem varala, ki me morda resnično ljubi ... Morda? Beseda, ki premnogokrat sklepa usode! Morda? Beseda, ki vzbuja slutnje, ki dviga upanje! Skuša odložiti vse te na znotraj obrnjene misli, z naglico poskuša urediti stvari, ki so najbolj očitne in izdajne, z vso drznostjo namerava zgraditi porušeni most v staro življenje. Utajila je ljubezen! Prvi pilot se je zadrl in zagvozdil v mehko dno struge. Sežgala je pismo! Dvoje pisem, ki ju je pisal eno iz Postojne, drugo iz Divače, je skrila v Ljubljani pod marmornato umivalnikovo ploščo, vse, karkoli bi v njegovi sobi spominjalo na najmanjšo sled njune ljubezni, je zabrisala, samo njegovo fotografijo še hrani. {{prelom strani}} Odpre kovčeg in jo vzame iz knjige. Slika ga kaže pri delu v njegovem ateljeju. S škarjami izreže samo njegov obraz in ko striže, tiho joče. S težavo odpre zadaj na svoji zapestni uri pokrovček in skrije sliko med obe srebrni steni. Toda hujše kakor vse to je misel, pošastna misel in smrtna groza, ki je zaplapolala po njej, vsak trenutek, ko je začutila, da bi rodila sad te ljubezni, če bi ne bila Justinova žena. Točno računa: Dva meseca … Zastira z bolečino vsa čuvstva, pregleduje vse možnosti, nikjer pa se ne more ustaviti tako trdno kakor pri sklepu, ki ga je napravila, ko je spoznala, kako je v nji. Za hip se zamisli nazaj, ko je z največjim samozatajevanjem zamolčala ljubljencu to srečo. Da, srečo! O bog, s kakšnim hrepenenjem bi pričakovala otroka, ki ji ga je dal! Tako pa .... V vseh najhujših urah njenega zatajevanja, ko ji je bilo mnogokrat, če je mislila naprej, tako hudo, da bi bilo mogoče zblazneti — pa ni nikoli mislila na smrt. Nikdar se ni vdala omamnemu pohlepu, da bi umrla, vse preveč se je oklepala življenja. Pred smrtjo se je vsakikrat zgrozila. Smrt ji je bila tako strašna, takšna neizbežna misel, da se je včasi, ko se je zaradi bog ve česa domislila poslednje ure, zjokala nad samo seboj. — Umreti se najbolj bojim, je dejala Marti. Čemu? Ker ne bo potem ničesar več. Ne mene ne tebe ne nikogar! Že prvi mesec je bil v njej sklep, ki je neodložljiv, danes pa tako živ, da se je togotila nase, ker ga že ni davno izvršila. Zdaj lahko še vse zakrije. Toda že misel sama, da bo morala deset dni živeti s človekom, ki nima vse dotlej, dokler je ta živi plod njene skrivne ljubezni v njej, nobene pravice, je tako grozna, da si je grizla ustnice od nemoči, ker si ga ne more hipno iztrgati iz sebe in uničiti. Potem je z živo voljo pretehtala vse načine, da se vrne k Justinu. Vrniti se nazaj v življenje, ki je bilo pred vojno? — Ali je mogoče, se vprašuje, vrniti se k možu, ko je bil že čisto pozabljen? Ali je mogoče najti ljubezen, ki se je kakor megla razgubila v nič? V trenutku stiske, ko ni česa za premišljanje, je jasno, zanjo neodložljivo: — Mogoče ali nemogoče? Zame je samo en odgovor, ki ne more biti drugačen nego: Moram! Marta bi vedela pomagati, ona zna vse, sto raznolikih vprašanj ume razvozlati. Večkrat je že omahovala, da bi šla k nji in se ji razodela. Kakor ji je prejšnji čas vse zaupala in se ji vedno izpovedovala, iskala pri nji vere in poguma v vseh stiskah, tako se je zdaj zbala njenega umerjenega pogleda na vse stvari. — Moj bog, kako bi me sodila, če bi ji povedala? Lahko mi reče: vlačuga! Ko se ozre skozi okno, vidi Justina in Jošta, sedeča na travi. Bogo sedi očetu na kolenih in gleda vola, ki se mirno paseta kraj njive. Oče in sin! — Jaz, žena in mati, pa stojim tu za zidom in se ne upam dihati v to idilo, šine v Ano in muči se, muči, da bi postavila sebe v okvir te slike, ki je tako jasno kakor vsa pokrajina pred njenimi očmi. Po stopnicah drobe koraki šolarjev. Nekateri gredo v vas, drugi skozi hosto, nekaj deklic po stezi mimo ribnika v vas, ki je onkraj gozda. Marta je prišla. Še vsa prežeta je šolske sobe, računic in čitank. Na obrazu se ji vidi, da je komaj zmagovala uro, ker jo je gnalo med svoje ljudi, ki so tako nepričakovano dočakali veliki dan. Objame Ano in jo potegne od okna. — Torej si srečna, Ana? jo vpraša vesela. Ana se smehlja. Saj se mora smehljati, da se izogne odgovoru. — Poglej, pravi, kako hitro sta si dobra z očetom! Marta gleda skozi okno. Zamahne z roko in, vsa razvneta od notranjega zadovoljstva, reče Ani, ki je tisočkrat ranjena: — Vidiš, in tako bom žena njegova! Četudi je v nji trepet prevelike sreče, opazi le na Ani molčečnost in hudo misel, ki je čudna, nenavadna za takšen trenutek. — Kaj ti je, draga? Ali ti ne vriska srce? Žene jo v izpoved, premaguje se, stiska ustnice od bolečine in si hoče izjokati vse, kar jo boli. Ne, preveč bi bilo solz. — Mislila sem, da bo vse drugače, je dejala potem, ko je z železno voljo potlačila solze. Prehitro je prišlo. Morda se še nisem osvestila v trenutku, ki me je zatekel tako iznenada. — Včasi prevelika sreča človeka stare, pravi Marta prisrčno. Da, da, srce je kakor otrok, ki si ne ve pomagati. Moj bog, kako sem ga jaz težko čakala! Pojdiva k njima, vzklikne in jo potegne za seboj. — Počakaj, Marta, prosi Ana, samo to mi še prej povej: ali je mož, ki ga ljubiš, za vedno tvoj? Poglej Jošta, ki je tvoja misel, poglej naprej in mi odgovori! Marta izpusti kljuko, se nasloni na vrata in jo premeri s presenečenim pogledom. — Kakšno vprašanje! se začudi. Vsa sem v tej ljubezni, pa ti vendar ne morem odgovoriti. Če se gledam, kakršna sem ta hip, si mislim, da drugače biti ne more. Sicer pa je Jošt človek, ki me bo vedno ljubil. Potem so vsi dvomi odveč! Ana pa se je zasačila. To vprašanje jo lahko izda! Nasmehnila se je in jo prijela za roko. — Pojdiva na njivo! Kako neumno vprašujem včasi, je dejala v zadregi. — Ne, jo zavrne Marta, zdaj potrpi! Ta hip sem premislila: Na to vprašanje bi vendar ti laže odgovorila. Zame ga še ni! Odgovori mi samo to: Zakaj si me to vprašala? —- Ker sem si semtertja, zdaj, ko ga nisem toliko časa videla, mislila, da me več ne ljubi, odgovarja Ana previdno. Marta razmišlja v stiski te naglice, pregleda nazaj vse, kakor je videla Justina v sto različnih pogledih, razkroji to lepo svidenje v zamisel njenega vprašanja in reče s poudarkom, kakor bi hotela z edinim stavkom razčleniti globino njenih besed. — Ana, jaz čutim, da prav mislim: Včasi je treba izbrisati iz življenja marsikatero uro. Črtaj in skušaj pozabiti, če so bile med vama ure, ki te postavljajo pred to vprašanje, sicer bodo šle pregloboko vate! — To so bežni trenutki, ko je človek ves razbolel od pričakovanja, govori Ana. Da, nespametna so takšna vprašanja. — Niso! Če jih človek izgovarja, so potrebna. Človek vprašuje le takrat, kadar potrebuje odgovor! {{prelom strani}} Ana se je sesula v nemoč zoperstavljanja, zgrozila se pred izdajstvom same sebe, burno je objela sestro in zaječala: – Nikdar več ne bom spraševala. Samo izjočem se naj, ko je tako hudo! Marta jo boža po laseh in molči. Ko se Ana umiri, ji obriše oči in reče iskreno: — Ana, zdaj je tu! Poišči ga zopet! — Da, dahne Ana in se skuša zasmejati skozi solze. Potem gresta skozi solnce na njivo. * Jošt je dooral. Zemlja je kakor na novo pregrnjena. Vlažne brazde se v usločenlh vrstah mehko gube v travnik, ki visi ob bregu navzdol. Ob hosti pase deklica krave in si prepeva. Vse je rodovitno in neoskrunjeno. Vse tako, kakor je bilo pred tisoč leti. Tu sem ni segla vojna. Nič ne spominja na morijo, vse je v zemlji, ki rodi, vse je v drevju, ki raste ob njivah, vse je v živini, ki se pase na travnikih. Zemlja rodi in se ni zakrknila. Trta rodi in se ni posušila. Hosta se razrašča, niso je požgali. Domačije stoje, niso jih porušili. Tu ni lačnih otrok, tu ni sestradanih žena. Žito je skrito med dvojnimi stenami, mast je zakopana v skrivni kleti. Ne, ne, pa ni tako. Tudi semkaj je stegnila vojna svojo jekleno roko. Tu je Jošt brez desne roke. Zgoraj v vasi je troje vdov, ki jim možje trohne v Galiciji. Gospodarji so na fronti in v ujetništvu. Na cesti so oni iz mesta, ki gladujejo. Od hiše do hiše hodijo kakor berači in prosijo: moke, masti, sadja ... Ponujajo denar, tobak, obleko. Orožniki preže nanje, ljudje pa iščejo skrivnih stez, da ne bi zaman hodili to trnjevo pot. — Še semkaj je prišla, govori Jošt prijatelju, ko gresta na cesto. Poglej nas! Tu smo sami pohabljenci, starci in otroci. Zemlja trpi, ker je ne moremo obdelati. Denarja je dosti. Nikdar ne toliko. Vse se proda, kmetje so se rešili dolgov. Toda, prijatelj, tudi vas občuti vojno! Kruto občuti. — Kljub temu je tu kakor raj. Zame, ki sem preveč živel v sredi tega, je ta mirna zemlja kakor zdravilo. Od ceste sem gresta Ana in Marta preko travnika. Bogdan jima teče naproti, spotakne se ob debelo grudo, naglo se pobere in hiti naprej. — Danes si srečen, Justin? ga vpraša Jošt. — Srečen! Kako bi ne bil! odgovori Justin. Le misel, da bom moral tako kmalu nazaj, je bridka. Prekratki bodo ti dnevi. — Vračal se boš s tolažbo, da bo nekoč le konec vsega tega in da se boš vrnil. Fronte se tebi ni treba več bati! Potem gredo počasi vsi štirje po cesti na Joštov dom. Bogdan teka pred njimi, vesel, razposajen in glasan kakor neugnana ptičica. ==2== V Justina je šla zemlja; vsega je prevzela s svojo mirnostjo in ubranostjo. Očiščen vsega hudega, ki ga je oblikovalo v tujini, in osvobojen hudih, mučnih slutenj, ki so ga zadnje dni žgale, je z boječo nado tipal v domačnost, ki jo je zdaj, ko jo je imel pred seboj, z vso silo užival, da, bilo mu je nekako tako, kakor človeku, ki se je po dolgih letih samotnega zapora vrnil med svoje ljudi. Sto stvari je bilo v njem, ki jih ni mogel prav razpostaviti, nikakor se ni mogel ustaviti toku najrazličnejših čuvstev, ki so ga polnila, ko je hodil poleg svoje žene, ki jo je imel in je ni imel. Bližina žene, h kateri se je čutil zvezanega z vsemi dogodki njunega skupnega življenja, mu je vzbudila eno samo željo: vse tisto, kar se je zgodilo, pozabiti in zabrisati ter začeti na novo živeti. Ta črta njegovega bistva je bila vedno dovolj vidna. Bila je kakor z ravnilom potegnjena preko vsega njegovega doživljanja, da je bilo na eni strani zbrano vse slabo in hudo, na drugi pa dobro, tako da si je oboje na mejniku vedno podajalo roke in sklepalo premirja. Ta ženska poleg njega je njegova žena, ki mu je pred oltarjem obljubila zvestobo. Tudi on ji jo je obljubil. To se vendar ne da spraviti s sveta. Njegovo premirje je viselo na črti. — To je življenje, v katerem se lahko pripeti tisoč stvari. Vse je treba pozabiti in prečrtati, saj to vendar ni kak hrib, ki bi se ne dal premakniti. Še bog spregleda najhujšemu grešniku njegov greh, morilcu pod vislicami je odpuščeno in gre v nebesa. A dasi se je ukvarjal s takšnimi spoznanji, ga je zdravnikova ugotovitev vendarle teptala. Zgrabila ga je hipoma misel na bolezen, da je začutil, kakor bi mu tičala na vratu roka, ki ga davi. Ko je popustila, mu je šinil žarek olajšanja po vsem telesu. Hotel si je ustvariti teh bore deset dni dopusta na moč lepo in jih preživeti tako, kakor včasi, če že ne natančno tako, pa vsaj podobno, kolikor se le da. Predrzna domneva se ga je lotevala. — Zdravnik se je lahko zmotil. Zakaj bi se ne? Mar se ni še nikoli?! Saj sem kakor zdrav. Ali se sploh kje opazi najmanjši znak bolezni? Vrnil se je iz najhujšega poraza, kakor da se ni nič hudega zgodilo, predrzno se je pričel razgledovati okoli sebe in nazadnje se je čudil samemu sebi, da je mogel tako dolgo vzdržali v tej pošastni zagrenjenosti, ki se je začela z anonimnim pismom, Nastjo in zdravnikom. Zaverovan v samega sebe kakor vedno, je še trdovratneje veroval v zdravnikovo zmotljivost. Takšnih primerov je bilo vendar toliko in tako krepkih, da je lahko z njimi izpodrival vse porajajoče se pomisleke v to odrešilno možnost. — Nič mi ni! Domišljija! Od same domišljije sem bil bolan, si je zagotavljal. Vedel pa je in najsi je bila ta samoprevara še tolikšna — nekje za zapahom določenih misli je le ždela pošast, ki se spričo take drzne misli ni upala na dan. Čim bolj pa si je osvajal to novo trditev (morda si jo je osvajal nalašč zato), tem bolj je lezel vanj zopet dvom v Ano. Ko si je brisal svoj vidni, vsaj potrjeni pečat lastne krivde, si je zopet vedno bolj lastil močnejši položaj do Ane, ki bi bila v tem primeru mnogo na slabšem. Ona vsaj do danes ni imela ničesar v rokah, kar bi ga razgalilo — on pa je imel anonimno pismo, ki gotovo ni bilo iz trte zvito. {{prelom strani}} Bilo mu je žal, da ji je izročil pismo in da se je tako nerodno vedel. Saj je niti prav pogledal ni. Držal se je kakor grešnik, ki se boji vsake besede, da ga ne bi razkrinkala. Ko jo čutil poleg sebe z otrokom, ki ga je vodil za roko, je trenutno pogledal nazaj, v hip, ko je držala anonimno pismo v roki. – Še danes doženem, kaj je na stvari, je sklepal. Moja žena je! Za vsa nje pota in misli moram vedeti. Med pogovorom z ostalimi pa je ves čas ugibal: — Če me je prevarila, se imenitno pretvarja. Dolgo pa le ne bo mogla vzdržati takšnega dvojnega življenja. Če pa je nedolžna ... ? Sam, revež, pa ni vedel, da je bila zanj njena zatajitev povsem zadostna, zanj je bila tisti hip nedolžna, ko je rekla "ne". Tale njegov povratek k anonimnemu pismu je bil le umik pred lastno vestjo, ki mu je hipoma postala ovira, da se ni mogel Ani približati tako kakor si je želel. To pismo mu je postalo orožje, s katerim je hotel zatreti vest in vse v sebi, kar ga je odtujevalo ženi, orožje, s katerim jo je hotel prisiliti, da se mu ona sama približa, ko se ji sam, pod težo lastne krivde, ni upal. Postal je plah pred to žensko. Po mesecih odsotnosti si jo je moral znova pridobiti in osvojiti. To ni ženska iz javne hiše, ki si jo lahko mutec in hromeč kupita, to ni ženska iz etape, kjer je v komisu in konzervah vsa moč zapeljevanja. — Doma smo! ja dejal Jošt. Glej očeta, na pragu stoji! Hiša ob cesti, ki so ji bila okna zadelana s cvetočimi vodenkami, je bila vsa osvetljena od solnca. Stari Jošt je stal na pragu in si senčil oči, ko je videl tujca v uniformi. — Oče, Justin! Poglejte ga! Stari Jošt ga je ta hip spoznal. Iskreno mu je stisnil roko in ga pozdravljal. V obraz se je bil postaral, nekoliko upognil se je, lasje so mu posiveli. — Torej ti si? Vražji fant, kar naravnost iz vojne prihaja! Pa medalje — še nič? Izza vogla je prišla Joštova mati. Majhna, koščena žena, na pogled starejša od očeta. Njene oči z rdečimi, malce vnetimi vekami, so dobrohotno sijale po ljudeh, ki so se zbrali pred vrati. Nerodno ji je bilo v tolikšni druščini. Vprašujoče se je ozrla v sina. — Sedaj ga imamo, mama, našega Justina! — Ti si, Justin, mojega sina prijatelj? je vprašala. Njen pogled je obvisel na njegovih rokah in za trenutek splul k sinu. Tam je bil desni rokav prazen in nazaj podvihnjen. — Pojdimo v hišo, ljudje božji! je dejala. — Res, je zaklical stari Jošt. Pripravi, mama, tačas pa bom stopil v klet. Ko je prinesel vina in ga postavil na mizo, je sedel k Justinu in se razgovoril. — Dobro se še spominjam dneva, ko smo jemali slovo na "Pošti". Vidiš, koliko se je v tem času spremenilo. Če grem kar po vrsti: Oženil si se, otroka imaš, vojna — z našim pa ... Potemnelo mu je oko, ko se je dotaknil sinove nesreče, vendar se je premagal in dejal nagajivo, obrnjen k Marti. — Da, in to je njegova nevesta. Mar ni prebrhka za našega fanta? Marta se je nasmehnila, se naslonila na Jošta in vsa srečna odgovorila: — Nevesta? Dajte oče, še enkrat povejte to! – Vidiš ju, je dejal starec, pa naj še kaj rečem. In je že dvignil kozarec in vstal. – Prav! Odkrito povem, da mi sprva ni šlo v misel vse tole, kar se je naredilo med njima. Kako bo ženska, sem si mislil, ki ni vajena grunta, žena mojemu sinu, ki bo do smrti obdeloval zemljo? Vidiš, Justin, tačas, ko smo bili sami in je bila Marta pri nas, sem jo spregledal, vzljubili smo jo, naša je postala! Kajti imeli smo učiteljice, pa ti povem, niso mi bile všeč. Preveč so bile načičkane, s kmetom niso znale govoriti, no, niso mogle priti do nas. Marta pa ... — Oče, ga je prekinila Marta, kaj ne vidite, kako zardevam od same hvale? — Saj res, se je nasmejal oče. Vidiš, zna me obrniti, kakor se ji zljubi. In tako bo zdaj naša in obrnimo te čaše zanjo in zate, ki si prišel med nas za to mizo! Ana je sedela poleg Justina. Raztresena in izmučena, se je premagovala vseh izkušnjav, ki so jo mučile. Spila je kozarec vina s slastjo, semtertja je v zrcalu, ki je visel na steni nagnjen naprej, videla njegov obraz, ki je bil zdaj ves tak, kakor včasi doma, če je bil vesel. — Nič ne ve. Veruje vame! si je dejala, ko ga je gledala. Nikdar se ni znal zatajevati. Toda pomislila je na noč, ko bosta sama v sobi. Čisto sama kakor takrat v njeni sobi pred prazniki. Čutila je njegovo stegno ob sebi. Justin je pil. Pripravili so zanju sobico v podstrešju. Po večerji je nesla Ana Bogdana spat. Prižgala je svečo. Ko je plamenček v vetru, ki je skozi priprto okno zapihal v sobo, zaplesal in se je njena senca zavijugala po zidu, se je Bogdan plašno skril pod odejo in zaklical: — Mama, bav, bav! Sedla je k njemu in ga skušala uspavati. Toda zaželel si je avta. Položil si ga je k sebi na blazino in jo vprašal: — Kje je očka? — Spodaj. Kmalu bo prišel. Otrok je razmišljal, potem pa sedel na posteljo in prosil: — Pokliči ga! — Oh, Bogo, kako si nadležen! Saj bo prišel! — Poljubčka mu nisem dal za lahko noč. Ana se otožna smehlja in gleda v daljo. Fant je pričel ihteti. Trmasto se je oklepal svoje želje. Ana je stopila v podstrešje in čez stopnice poklicala Justina. Ko je zagledal Justin otroka v postelji in ženo ob oknu, je šinil vanj žarek iskrene sreče. Že se je hotel sprostiti ter jo dvigniti, pa mu je strah spodnesel korak, da je krenil k otroku in sedel na rob postelje. — Očka, povestico o konjičkih in Kozakih, ga je prosil Bogo. Pripovedoval mu je. Dete je med povestjo zaspalo. Tedaj je Justin dvignil glavo in se ozrl po Ani. Sedela je na drugi postelji v poltemi in gledala v moža, ki je pripovedoval. V srcu ji je ždela ena sama misel, ki se ni mogla premakniti z mesta. Tam je njen mož — ona pa nosi plod ljubezni tujega moža v sebi. {{prelom strani}} In ta njen mož jo bo morda vsak hip terjal za vse, kar je njegovega! Prizadevala si je na vse mogoče načine, da bi prehodila to cesto ob prepadu, ne da bi zdrknila nizdol v globočino. On pa zdaj, v bližini svoje žene z razpaljenimi mislimi, razvnet od vina in druščine, pa vendar omahljiv – ni nič več mislil na vse tisto, kar ga je prej tiščalo. — Ana, je dejal nemirno, kako si čudna! — Saj ni res, Justin, je dejala ona. Preveč sem vsa iznenadena. Ti, ki te toliko mesecev nisem videla, si tu. Justin bi rad sedel poleg nje na postelji. Skrivni obraz, ki je bil v njem, pa je gledal vanj in ga potiskal nazaj. Zopet je, v svesti si nemoči zavojevanja, segel po pismu. Nič več ni hotel dvomiti v Ano, toda želel si jo je in tako je dobil oporo s pismom, s katerim je zasenčil svojo vest in si zakril z njim pogled, da bi bil bolj močan. — Bog ve, kdo je pisal pismo? je dejal nalašč zamišljeno in se napravil otožnega, kakor da ga kljuje dvom. Ali mi ga vrneš? — Nimam ga več, je dejala kolikor moči glasno in trdno. Sežgala sem ga! — Sežgala? jo je vprašal prevzet. Tega ne bi smela storiti. Vsekakor hočem izslediti pisca. – Ali ti je toliko do tega? ga je vprašala in pazila, da ne bi izdala z naglasom skrbi, ki je bila v tem vprašanju. — Pomisli vendar, je dejal, to niso majhne stvari. Kako bi bilo tebi, če bi kdo o meni napisal kaj takšnega? — Anonimnemu pismu ne bi nikoli verjela. Ti pa omahuješ in dvomiš! — Tvoje vedenje me vznemirja. Poglej: tu sem jaz in ti si tam ... Kakor bi ne bila mož in žena. — Strlo me je. To me je zelo potrlo! — Kaj vendar? se je začudil. — Tvoje omahovanje. Če bi me resnično ljubil, niti za sekundo ne bi podvomil! — Toda pomisli, pismo in vse … — Če dvomiš, me ne ljubiš! — Moj bog, je zaječal Justin, saj mi tega dvoma ne moreš odvzeti, če si tako hladna in tako proč od mene. Močan sunek vetra je odpahnil okno, ki je podrlo svečo, da je padla na tla in ugasnila. V temi, ko ni bilo mogoče razločiti obraza, se je Ana dvignila in je bila pripravljena na vse. V nji se je odtrgalo pol življenja. Ko se ga je dotaknila s prstom, je dejala tiho: – Tu sem, Justin. Čula je njegove stopinje in obtipala njegovo bližino. Toda kakor človek, ki se je podal v tok samih nevarnosti, je hotela za ceno vsega svojega tveganja pogledati v dno njegove duše, ali ni kljub temu le še kje skrit košček kakršnegakoli dvoma in nezaupanja. Rahlo ga je odrinila od sebe in zaječala: — Dvomiš! Kako me moreš uveriti, da ne verjameš pismu? Justin je drhtel od njene bližine. Objel jo je in kriknil: — Prisezam, Ana! Dvignil jo je k sebi in mu je postala žena, kakor predpisuje zakon. ==3== Drugi dan po Joštovi poroki, ki je bil hkrati zadnji dan Justinovega dopusta, sta stala oba prijatelja v vinogradu pred hramom in gledala v dolino na vas, skozi katero se je vila bela cesta. Grozdje je dozorelo, vsak čas bo trgatev. Na brajdi, razpeljani po zidu hrama, so viseli veliki grozdi kraljevine, onstran zidu so se šibile trte črnine; vsepovsod je bila trta bogato obrodila. Vojna pa je krenila v četrto leto. Cesar Franc Jožef je umrl. Srbija je okupirana; v Franciji se bijejo krvavi boji, kakršnih ne pozna zgodovina; avstrijska vojska prodira v Rusijo; nemške podmornice potapljajo ameriške ladje; cepelini bombardirajo London; dalekosežni topovi streljajo v Pariz; tirolski hribi so v plamenih; italijanski aeroplani brne nad Ljubljano; nekaj milijonov je že vojnih žrtev; lakota stiska ljudstva. — Tako gre počasi, pravi Jošt, vse h koncu. Ljudstvo je naveličano vojne do grla, preklinja jo in polagoma prodira vanje sovraštvo do vseh, ki so jo zakrivili. — Da, slišal sem tvojega soseda. Ne morem se dovolj načuditi: Še pred kratkim je bil naš kmet vdan Avstrijec, zdaj pa je kar na lepem proti vojni, kljub temu, da se mu v primeri z meščanom ne godi slabo. — To ne, toda kaj pomaga dobra kmetija, če ji daleč proč umirajo gospodarji in sinovi? Kaj ti koristi, če se vrneš razbit in slep kakor, recimo, Slapšakov iz Šentjurija? — Govore o nekakšni jugoslovanski državi? — Da, to tudi hočemo! Narod smo, kakor so Nemci, le da smo manjši po številu. Zahtevamo zase svojo zemljo in svoj jezik. To je pravica vsakega naroda! To zahtevajo tudi Čehi in Hrvatje! — Potem pojde Avstrija rakom žvižgati! — Saj to je tisto! Nič lepšega si ne želim nego to. Govore o nekakšni zvezni državi, ki bi jo vladali Habsburžani. Nekateri naši ljudje si ne morejo predstavljati Slovencev brez teh vladarjev. Jaz vidim v njih le tujce, ki se rede na naši koži. Ljudska vlada, ljudska oblast! Justin se je zamislil v zmešnjavo teh novih pojmov in idej, ki jih tam, v etapi, ni slišal, toda v jedro vsega tega ni hotel pronikniti. Ni ga zanimalo. Zdaj, ko se je pomiril s samim seboj in z ženo, kakor si je mislil, se ga je lotevalo vnovič hrepenenje po mirnem življenju, po svoji trgovini. Denar, ki si ga je nabral v etapi, je bil kakor betonski podzidek, na katerega bo postavil stavbo svojega bodočega življenja. Konec vojne! Tega, tega si je želel, potem pa naj bo karkoli že! Ni si mogel razlagati Jošta, kmeta, da se žene za takšne stvari, ko je po njegovih mislih pač vseeno, kako in kje živi kmet. Zemljo bo oral, če je v Avstriji ali če je v Sloveniji, kakor bo on trgoval ... — Požvižgam se na to! je dejal. Sit sem vseh teh pomenkov. Govoriva rajši o koncu vojne! To je zame poglavitno! Jost ga je pogledal; nemalo je bilo v tem pogledu razočaranja, ko je dejal: {{prelom strani}} – Konec vojne? To je za vsakogar važno. Nevažno je le za one, ki imajo od vojne dobiček. Bo pa kmalu! O tem sem prepričan. Kadar prično stradati armade, oblečene v koprive, kadar prično zvonove prelivati v topove, takrat pomeni, da jim gre za nohte. Čudno se mi zdi, da se nič ne zganeš, kadar govorim o osvoboditvi naroda. – V vse to nič ne verujem. Sit sem teh besedi do grla. Imel sem priliko, da sem marsikaj opazil. Videl sem visoke oficirje, ki so z zanosnimi besedami govorili o cesarju in domovini, vzlic temu pa kradli milijone cesarju; videl sem vojne kurate, ki so na ves glas oznanjali božjo besedo, sami pa živeli kakor prasci, nadalje slovenske oficirje, ki so se doma ponosno bili na svoja narodna prsa, tam spredaj pa te je eden ali drugi izmed njih ozmerjal kakor psa, če si izustil našo besedo; poznam v Ljubljani tovarnarja, vnetega narodnjaka, ki je postal z največjim veseljem vojni dobavitelj in mu s krvjo prepojeni milijoni prav nič ne teže vesti. — Da, vse te si videl, pa si jih le preveč gledal, da nisi na drugi strani videl ne onih, ki so jih postrelili po prekem sodu, ne Hrasta ne tisoč drugih, ki so bili zaprti, saj niti mene nisi videl. Ti veš, kako sem gledal od vsega začetka na vojno! Justin je utrgal grozd kraljevine in pričel zobati jagode. Danes zvečer se vrne. To je sedaj v njem, za vse drugo je časa dovolj. Z očmi objema mirno pokrajino, na vso moč hiti, da bi odnesel čim več tega pogleda s seboj in bi imel v tujini to sliko čim bolj v spominu. Krepčala in dvigala bi ga nad pošastnostjo vojne, ki ga bo vsak trenutek zopet zajela. — Kaj prav za prav hočete vi, večni nezadovoljneži? je vprašal Jošta, ko je pozobal zadnjo jagodo. Moj oče hoče ustvariti enakopravnost vseh stanov, Hrast si želi osvoboditve in združitve vseh južnih Slovanov pod žezlom srbskega kralja, ti hočeš nekakšno slovansko ljudovlado. Vrag naj vas razume! — No, in ti? Kaj si želiš ti? — Jaz? Moja želja je zelo skromna. Želim si trgovino, bogato založeno z blagom, obresti kapitala, ki bi se vsako leto večal. To je vse! — In kaj bi z denarjem, če ga ne moreš porabiti? — Imam sina, ki bo gradil naprej. Moj bog, pomisli, če bi se iz tega razvil nekak slovenski Rotschild! Tedaj bi bili Železniki enaki cesarjem. Nekakšni moderni celjski grofje, ho! — No, in ... ? — In ... ? Hudiča, to je vendar jasno, da bi potem pomenil več kakor vsi vaši politiki, učenjaki, umetniki — pomenil več kakor ves narod! In kdo bi imel koristi od tega? Vidiš, narod! Narodnjak sem. Ne bi pozabil na dolžnosti, ki bi jih imel do njega! — Ne morem si predstavljati teh dolžnosti. — To pač ni težko. Zbirajo na primer za stavbo kake narodne šole. Odrineš en, dva tisočaka in ti zato vzidajo v vežo spominsko ploščo. Potem daruješ primeren znesek za kakšen muzej — postavijo ti doprsni spomenik v vestibulu. Kupiš od sestradanega umetnika nekaj slik — časopisi te proglase za mecena. In tako ti z denarjem vred rasteta slava in ugled, narod pa te časti. Zato pa jaz tebe ne razumem. Posestvo imaš, vse svoje želje bi moral usmeriti v to, da si pridobiš čim več zemlje! Kaj ti bo slovenska republika? — Tvoja narodna zavest je res lepa. Kakor vseh naših narodnih mogotcev! Najprej nakradejo iz naroda premoženje, nato pa ga preslepijo z milodari. Da, to so zares težavne dolžnosti. Tedaj si človek brez višjih idej in nazorov? — Da! Človek z nazori si ne more pridobiti bogastva. Posebno če ima nazore, ki se protivijo zakonom. — Toda, če so ti nazori svojina milijonov? — Bah! Nazori se menjajo, denar pa postane. Z denarjem lahko kupiš tisoč nazorov. Z denarjem vladaš milijone. — Nazori lahko povzročijo revolucijo! — Z denarjem kupiš kanone, da jo udušiš! — S tem dokazuješ, da imaš tudi ti svoj nazor. — Jaz? — Nazor mogotcev. Dasi še nisi med njimi, jim že hočeš biti enak. Že zdaj veš, da bi za vsako ceno branil svoje premoženje. — Razumljivo — kakor ti svojo zemljo. — Do svoje zemlje sem pravičen. Nisem pogolten, da bi se mi kedaj bilo treba bati obračuna. To pa vem: dokler bom oral svojo zemljo, ne bom lačen. Zase sem trdno uverjen, da je v meni preveč ljubezni do dela, da bi odložil motiko in prežal na priliko. Nikdar pa ne bom odobraval načel, ki izvirajo iz samogoltnosti. Mislil sem, da si bolj idealen! Justin se je na ves glas zasmejal, udaril prijatelja po rami in dejal veselo: — Ni v redu tvoja glava! Jošt se je, malce zadet, razvnel in dejal precej trdo: — Ker misliš, da sem kmet. Ne tako kmet, kar beseda pomeni, temveč tako kmet, kakor nas vi, meščani, razumete! S hlapčevsko ponižno in neumno betico. Zase vem, da so me izučili tujina, svet in knjige. Po svoje sem prekvasil vse, kar sem videl, in sedaj gledam vase in v svet kakor vsi tisti, ki nočejo biti več samo garači in bedaki. Zato se čudim tebi, ki ti je oče delavec, mati kmetica. Čudim se ti tem bolj, ko si vendar doživel vojno in videl dovolj gorja, pa si še vedno tako sam vase obrnjen. Tvoje želje niso le predrzne, ampak so tudi puhle. Tako si želi vsak človek, ki ni imel še nikdar krampa v rokah. Sicer pa poskusi! — Kako si smešen! Kakšno pridigo mi delaš. Poskusil bom. Ženske, ki jih je Jošt najel za delo v vinogradu, so ga klicale. Šel je mednje v vinograd. Justin je nekaj časa z očmi sledil gibčnim dekletom, potem pa si je prižgal cigareto in zaklical pod breg: — Da ne boš zakesnil, Jošt! Zvečer moram biti v kasarni! Stopal je po kolovozu nizdol v vas. Leskovje ob poti se je klestilo, listje pod nogami je šumelo. Včasi je preko laporastih grud švignila kuščarica. Kamen se je sprožil na strmi poti in se zakotalil po bregu, dokler se ni ujel v grmovju. Klopotci v vinogradih so se zagnali, kadar je zapihal veter, kakor bi sto koscev klepalo kose. Solnce je užigalo jesensko pokrajino. Danes se bo vrnil ... {{prelom strani}} Preden se bregovina razlije v dolino, je sedel kraj steze na oglat kamen, ki je štrlel iz zemlje. Zastrmel je v vas, zamižal od ostre svetlobe jasnega neba in si počasi, zamišljeno zvijal cigareto. O, kako je tu prijetno! S komolcem se je naslonil na toplo zemljo. Misel na vrnitev se je počasi spreminjala v neizbežno nujnost in ni bila preveč hudo bridka; čim bolj se je bližala ura odhoda, tem manj ga je tlačila. To odhajanje je drugačno kakor prvič. Zdaj ve, da ne odhaja v žrelo pošasti, da mu ne bo nič hudega, vrača se kakor v službo, ko je preživel nekaj dni prijetnega dopusta. Vse se je izravnalo. Kakor je šel z grdo mislijo na dopust, tako se vrača olajšan, pomirjen in z velikim upanjem na skorajšnji konec vojne. Potem se bo vrnil zopet domov, kjer bo pričel znova. Saj ima denar! Strah pred boleznijo je popolnoma skopnel. — Zdrav sem kakor riba! Zdravnik se je zmotil o meni, kakor sem se jaz o Ani! Niti misliti ni maral več na Gradec, kjer je preživel tako hude ure. Kako bedasto, neumno, nesmiselno se mu je zdelo zdaj tisto beganje, sumničenje, obupavanje, vsa tista jeza in misel na maščevanje, ki jo je gojil in netil v Galiciji. Lahak je bil in nad vse zadovoljen. Kako lepo se je vse to uredilo! Spodaj pred hišo je opazil Bogdana, ki se je igral v travi. Skozi odprta šolska okna je donela otroška pesem in otroški glasovi so se razlivali po vsej pokrajini kakor drobni valčki žuborečega potoka. Pretegnil se je v solncu, zadovoljen zazehal, uprl se z rokami v bedra in vstal. Solnce ga je zviška oblivalo od vseh strani. Lahak je bil, da bi se dvignil do oblakov. Vzel je zrcalce iz žepa in si s ščetko popravil brke, ki si jih je zdaj vil v konice, pogledal v zrak, zažvižgal in pohitel domov. Na dvorišču je stari Jošt pripravljal koleselj. Z mokro cunjo je brisal prah z blatnikov in otepal usnjene sedeže. — Oče, nikar! je zaklical Justin, preveč bom gosposki! — Kaj bi! je dejal stari Jošt, v Celje ne smeš z blatnim vozom. Vsi poznajo Joštov koleselj. Z vnemo se je sukal okoli koles, s treščico zajemal kolomaz in ga tlačil med osi. Ana se je bila že pripravila za vožnjo. Pospremi ga z Bogdanom do Celja. V veži ga umiva in otrok od veselja škropi okoli sebe. V sobi je Joštovka pripravila mizo za poslovilno južino. Marta gre, s ceste se čuje njen zvonki glas. Ko sede pri mizi, prinese oče steklenico starine; vse muči ura slovesa, le Justin je brezskrben in pridno pije. Tako on tolaži vse in jih dviga: — Pojdem vojno končat! Mar mi bo kaj hudega? Na fronto me ne spravijo! – Saj! Vražjo srečo imaš! pravi Jošt in mu nataka. — Srečo! ponovi Justin in pomenljivo pogleda Ano. Ana se uživlja v dobro voljo. Teh nekaj dni je v nji silovita borba, ki še ni končana. Ko bo sama, čisto sama zopet pregleda vse te dni, ki ji leže na duši kakor gosta, nečista megla, se bo umirila in spregledala. Potem ... Jošt se je vrnil iz vinograda. Sedel je Marti in se zagledal v Justina. — Tak, odhajaš, prijatelj? je dejal. Nasmehnil se je, ko se je spomnil razgovora, in dvignil kozarec: Vse, kar si si želel zgoraj pri hramu, ti želim! In srečen povratek! Justin se je zasmejal, zvrnil kozarec vase in odvrnil: — Moje želje so dosegljive — tvoje pa so okrog in okrog zastražene s topovi! Ura je odbila in klicala na voz. Bogdan je že sedel na kozlu. Zbogom! Jošt je s svojo edino roko spretno vodil konja. Otrok poleg njega je kričal od veselja in priganjal: — Hijo, hijo, Lucka! Zadaj sta sedela Ana in Justin. Držal jo je okoli pasu in nagibal k sebi. Stiskal jo je z rokami kakor vesoljstvo, ki se mu je hotelo razliti. Imel je poleg sebe svojo ženo, ki bi jo bil kmalu izgubil ... V tej prelestni omami ljubimkanja v zibajočem se vozu je pozabil na vojno, v katero se podaja. Bolezen? — Toliko strahu za prazen nič! si je govoril. V vsaki stroki so bedaki. Tudi med zdravniki. Smolo sem imel, da sem naletel na takšnega. Morda bi našel v Nastji, kar si je zanikal, pa ni maral misliti na njo. Trdovratno se je ves čas, ko je bil doma, ogibal srečanja v mislih s to žensko, Kristino pa je sproti zavračal, kadarkoli se mu je pojavila. Toliko je bilo te dni poštenja v njem, da se je hotel ves, prav ves dati Ani. V svoji vnemi je prezrl mnoge njene poglede, ki so bili mrzli, pretrgani, kakor bi silili v daljo, morda je tudi nalašč pregledal, da jo je samo on poljubljal, ona pa mu je vračala poljube le s površino svojih ustnic, ki niso nikdar zažarele v strasti. — Ta hip šele vem, kako te ljubim! je vzklikal — in ti, in ti, Ana moja? jo je spraševal. Ona se je hotela s strastjo omamiti da bi jecljala kakor pijanec, ki ne ve, kaj govori. Toda naj si je svoje hladno, oplojeno telo še tolikanj prizadevala razpaliti, vedno se je dotikala Justina, ki se je vrnil. Justina, ki je bil, ni bilo več. Ni več ga ni bilo. Skozi vejevje hostnega drevja se je lomila solnčna luč in ko je slonela ob svojem možu, je štela drevesa, da bi se čimprej končala pot. Bogo se je oziral nazaj. Sapa ga je prevzela, zaspan je postajal, skobacal se je k njima. Justin ga je vzel v naročje, nežno se je smehljal njegovim očem, ki so se zapirale. Ana je gledala v očeta svojega otroka. Spreletelo jo je vsakikrat, kadar je ujela to podobo. Takole je bil kljub vsemu vendarle lep. Lahno se ga je dotaknila z roko, da se je ozrl vanjo. Poskusila ga je na isti način večkrat videti. Vsakikrat pa je čutila, kolikšna razlika je med Justinom, ki gleda otroka, in Justinom, ki gleda vanjo. Nagnila se je na mehko naslonjalo in je bila nesrečna, nesrečna, da se je zbala vsake misli. Ko je zasenčila oči pred svetlim nebom, ker se je hosta odprla, je zaslišala tiktakanje svoje zapestne ure. Silna želja jo je zgrabila, da bi odprla pokrovček, pod katerim je skrila Ivanovo sliko. Takšna teža presilne vesti je legla na njeno srce, da je bila ta želja, razodeti se, že slast, ki jo je vedno bolj zajemala. {{prelom strani}} To je tako hudo: pretvarjati se, biti takšna, kakršna ne more biti. Tedaj je pričel Bogdan siliti na njeno naročje. V daljavi so se pokazali dimniki cinkarne. Vedno več voz je bilo na cesti. Justin se je zdramil iz omame očetovstva, pokazal z roko na mesto in dejal zamolklo: — Kmalu se bomo ločili! Ana se mu je nasmehnila in mu je hotela biti hvaležna za te besede. Skrivala je svoj obraz v Bogdanove lase in ko je dvignila glavo, so zavozili mimo prvih mestnih hiš. ==4== Na italijanski fronti je divjala huda ofenziva. Železnica je bila natrpana z vojaškimi vlaki. Justinov polk je bil premeščen v Postojno. Vozil se je zdaj, namesto v Galicijo, proti Ljubljani. Ni se preveč hudoval na to spremembo. Lahko bo zdaj mimogrede obiskal očeta in mater, pogledal v svoje stanovanje, na Krasu bo med domačimi ljudmi in zelo blizu doma. Vse to je le precej, kar odtehta Galicijo. Sedel je v vagonu. Skoraj sam je bil v vozu. Vsi dopustniki so bili vpoklicani. Na nasprotni klopi je ležal vojak sedem in dvajsetega polka, zadaj za njim sta dremala dva Dalmatinca, ki sta vstopila na Zidanem mostu. Mostovi so bili zastraženi, orožnik je skrbno pregledal vozovnice, na peronu je stalo mnogo častnikov, ki so čakali na odhod svojega transporta. Tu je zopet vojna. Vojna, kamorkoli pogledaš. Vojaštvo, orožniki, topovi, straže, sanitetni vlaki, vojaške kuhinje, ranjenci, sestradani pogledi. Vlak ropoče, ropoče. V Ljubljani se je s težavo pretolkel skozi vrsto straž in pisarn. Skočil je na voz električne železnice in se peljal do pošte. Domače mesto ga je zavzelo. Prijetno mu je bilo, ko je gledal znane hiše, ko se je na vsakem vogalu spomnil raznih dogodkov. Počasi je stopal proti nunski cerkvi in mimo nemškega gledališča. Stopil je v gostilno "Pod lipo", popil četrtinko vina, potem pa šel do lekarne na vogalu Bleiweisove ceste in se razgledal na travnike proti Kolizeji. Tedaj so se vsule delavke iz tobačne tovarne. Najprej one s kolesi, nato vse druge, hitro in naglo, v gostih vrstah, da se je s težavo rinil proti domu. Oster duh po tobaku je visel nad cesto. Glasno so govorile med seboj. Starejše delavke so se vstavljale na malem trgu, kjer so branjevke iz Trnovega prodajale zelenjavo, nekatere so s pletom zagrinjale svojo nosečnost, mnogi delavci so se drenjali v veži Krčonove gostilne, da mimogrede pogoltnejo kozarček žganja, na mitniški tehtnici je stal voz sena. Izza voza je gledal na svoje stanovanje. Okna so bila zastrta. Misel mu je ob tem pogledu sama zdrknila v zavest. — Zadnje okno je okno sobe, ki jo je oddala ... Potlačil je misel, s silo se je znebil in pogledal po očetovem stanovanju. Vsa okna na cesto so bila odprta. Ta pogled na domače stvari, ki jih toliko časa ni videl, ga je vzradostil kakor otroka. Naglo je stopil čez cesto. Pri večerji so sedeli, ko je stopil v kuhinjo. Mati ga je prva spoznala. Ko je kriknila od veselja, je že Adam poskočil od mize in zagrgral od radosti ... Po večerji sede za mizo in se gledajo. Adam je še vedno prav takšen, kakršen je bil na dan njegovega vpoklica. Mati se je postarala. Skrbi jo tlačijo. — Saj ti nič ne veš, kako je, mu je dopovedala. Oče zasluži, dobro zasluži, toda denarja ne moremo jesti. Stradamo! — Da! ji pritrjuje Adam, to je tisti hudič. Vsega je zmanjkalo. Poglej, ali je to kruh? Privlekel je iz malhe kepo pečenega koruznega testa, ki se je pod prsti drobilo kakor malta. — Pa še tega je malo in na izkaznice! je nadaljeval. Toda giblje se le in upanje je v meni, da bo kmalu drugače. Revolucija v Rusiji, atentat na Stürgkha, sklicanje parlamenta, jugoslovanski klub ... Krha se! Pogledal je oprezno v drugo sobo in ko je videl, da ni nevarnosti, je vendar previdno dodal: Krha se in lomi. To pomeni konec. Boš videl! Justin je bobnal s prsti po mizi in videti je bilo, da mu ni za takšen pogovor. — Tako se bo zgodilo, se je razvnemal Adam, tisto, v kar bi človek sicer vedno dvomil: Avstrija se bo razpočila od svoje lastne ošabnosti. Prišel bo kmalu čas, ko bo tudi delovno ljudstvo prišlo do svoje besede! Toda Justin je preskočil ta pogovor. Kaj, vraga, brigajo njega delovno ljudstvo in vsi drugi, ko mora misliti nase, da se postavi zopet na noge. Oče — vse za druge! Zato tudi ničesar nima in ničesar imel ne bo! Zdaj, ko sedijo takole za mizo, je hotel vsekakor zvedeti karkoli o Ani. Iskal je samo primernega začetka, da ne bi opazili, kaj ga tišči. Vse je že pozabil, zdajci pa, ko stoji ob oknu, se mu povrača vedno znova misel na anonimno pismo. Mar so to zopet dvomi? Morda! Ali pa je zavest, da bodo v tistih trenutkih, ko bo sam stal v prostorih, kjer sta živela Ana in Ivan, spomini na pozabljeno ljubosumje nanovo tako oživeli, da se je hotel oborožiti proti njim. Materino oko je opazilo, če je bilo količkaj resnice v pismu, si je dopovedoval. Če kdo ve, tedaj ve mati! — Ana in Bogdan sta zdaj lepo in varno preskrbljena, je pričel Justin. Kaj ne, mama, da je prav storila, ko je šla k Joštovim? — Nič boljšega zanjo! je pritrdila mati. Marta jo je vedno vabila k sebi. Tudi za otroka je to imenitno. Samo pomisli: mleko, dober kruh, sadje in vedno na zdravem zraku! Boga naj zahvali, da ima takšno priložnost! — Toda če bi dobila na stanovanje zopet takšnega, kakršnega je imela ...? — To že, toda saj veš, kako je s tako stvarjo. Mlada žena pride kmalu v besedo. Mati je opazila črni pogled v njegovih očeh, pa je takoj popravila. — Bog ne daj, da bi s tem kaj slabega mislila, Justin. Ta Čeh je bil dober človek! Mati res ni ničesar slutila o vseh teh stvareh. Sama je bila večkrat deležna njegovih dobrot, očetu je prinašal cigare — nič slabega nista vedela o njem. Adam je celo dejal: — Takšnih najdeš med tisoč komaj enega. Z očetom sta odšla v njegovo stanovanje. Nekaj perila je namerjal vzeti s seboj in rad bi videl prostore, od katerih se je moral že prvi dan vselitve ločiti. Svetila sta s svečo. {{prelom strani}} V hiši je že vse spalo. Z roko se je opiral ob steno in previdno prestavljal noge po stopnicah, da se ni spotaknil. Adam je odklenil vrata. V kuhinji je odprl še vrata v sobo. Slab, zatohel zrak mu je pritisnil v grlo, kakor bi stopil v suho, temno klet. Svečnik je držal visoko nad seboj in se razgledoval. Bilo mu je, kakor da prodira v tajne zakletega gradu in da bo zdaj pa zdaj našel skrivnost. In je iskal. Na tem mestu ga je zopet živo zamamilo ljubosumnje, ko si je predstavljal ta hip vse njuno življenje v obeh sobah. Tu je spala Ana z Bogdanom. Postelje so gole, brez posteljnine. Omare so zaklenjene. Na žimnicah se svetlika prah naftalina. Slika z vitezom je na steni. Nad Bogdanovo posteljico visi otrokova slika, ki jo je napravil Wydra. Približal je svečo podobi. Glava je bila risana s kredo. Z nemirnimi, a vendar močnimi potezami je bilo njegovo obličje čudovito živo. Smeje se, njegove oči gore v svet. Da, to je njegov sin! Njegov ljubljeni sin! Kako čudno je to, da se slika tako silno loči od resnične podobe? Njegovo obličje, ki ga je živega gledal, božal, poljuboval, je tu v barvah več ko resnično. Tu je njegov živi izraz, ki se lomi v teh barvanih ploskvah v vse tisto, kar ustvarja njegovega otroka. — Ali ti ugaja slika? ga je iznenada vprašal oče, ki je stal za njegovim hrbtom. — Čudovita je! je zašepetal Justin. Nisem mogel verjeti, da je dano človeku ustvariti takšno podobo! In tako je v svojem srcu začel blagrovati človeka, ki mu je upodobil njegovo očetovsko ljubezen. Kakor sta bila še malo poprej v njem misel in namen, da bi prebrskal vse predale za sledovi ljubezni, ki mu jo je nekdo od daleč pokazal, tako se je ta hip pričel vdajati Wydri. Hitel je v drugo sobo. Nič ni spominjalo, da bi tu živel tuj človek, ki se je hotel približati Ani. Le na steni poleg okna je visela ona velika slika, o kateri mu je pisala žena. Pomlad ob vodi. Kos cvetoče pokrajine z vijugasto strugo, po kateri se pretaka ultramarinasta globočina reke. Vse je bilo pospravljeno in zloženo po omarah. Soba je bila na oko prazna in odurna v tej svoji praznoti. Toda ta slika jo je poživljala. Nikdar niso v resnici takšne barve, kakršne so na platnu. Morda so, pa jih ne vidimo, morda nas le zaradi tega tako priteza slika in vabi, ker nam kaže svet takšen, kakršnega mi ne vidimo. Sedel je na posteljo in se zamaknil v sliko. Oče je z dlanjo lovil molja, ki se je sukal okoli sveče. Onkraj postelje je opazil k zidu obrnjen okvir z napetim platnom. Dvignil ga je in obrnil. Nedovršen portret Ane. Obraz je bil izdelan, ozadje, lasje, roke so bile zarisane z ogljem in pokrite s slepo barvo. V somračni svetlobi plamenčka so se globoke barve obraza od samo naznačenih črt telesa plastično bočile od ostalega. Čudil se je. Seveda, to je Ana ... Ali, to je povsem druga Ana, ki jo je poznal on. Na tej sliki je spoznal, ne spoznal, le občutil, kako površno, kako malo pozna svojo ženo. Ali je mogoča takšna čudovita razlika? Justin ni mogel prodreti v tajno slike. Na platnu je bila Ana, kakršno je videl in spoznal Wydra. Njen obraz je visel na belem ozadju kakor prikazen, ki se hoče razodeti človeku. Justina ne osvaja. Zbegan je. Muči ga misel, ki se mu kleše v možgane. — Ta Ana je vse več kakor moja Ana! Adam se je naveličal stati in držati svečo pred sliko. Postavil jo je na nočno omarico, tako da je bila podoba še bolj zasenčena. Svetlost barv se je zastrla z resnobo polteme in molka, obraz je bil pripet na platno le še kakor privid premočnih misli. Obrnil se je k očetu in mu lagal: — Te ženske ne poznam. — Ana je! je dejal Adam. Slika še ni dovršena. — Ana? — Ana! Ti si pa res čudak. Lastne žene ne poznaš! Da, to je njegova žena, ki mu jo je razodel Wydra. Ta hip ga je zopet zasovražil. Mrzlo, tako, kakor zasovražimo človeka, ki mu nismo kos, ki ga mrzimo, ker ga ne moremo doseči, ki nam je posegel v življenje tako, da ga ne moremo zgrabiti in terjati za tisto, kar je storil. Z jezno kretnjo je obrnil sliko v steno in trdo dejal očetu: — Pojdiva! * Ko je sedel čez dve uri v vlaku, ki je rohnel mimo Rožne doline in skozi Vič, je odvezal nahrbtnik in potegnil iz njega steklenko vina. Pil je hlastno, toda brez žeje. Strašen nemir se ga je polaščal. Pred pogled mu je silil nedovršen portret Ane in skozi boleče oči je gledal v masko, ki se mu je čarala iz teme. Slutil je, da je zadaj za masko njegova prava žena. Ni pa se ganil, da bi snel masko. Vedel je, morda se tega niti zavedal ni, da je Ana v sliki ženska, ki jo je danes prvič videl. Ali pa ... ? Skozi preklane privide spominov je daleč, daleč le zagledal obraz, ki je bil temu sličen. To je bil obraz Ane v tistih dneh, ko je mislil nanjo. Morda takrat v oni zimski mesečini? Nagnil je steklenico. Postal je otožen in lezel je vase. Čutil se je bolnega in utrujenega. Ni ga mogla doseči zavest, da je v njegovih očeh zgolj Ana, ki jo je gledal v kuhinji in v postelji. Da je v njegovih očeh zgolj Ana, ki jo je gledal skozi sklepe svojih proračunov in načrtov, skozi privid Kristine in Nastje, skozi poglede navad in običajev zakonskih mož. — Ko se bom vrnil, bom uničil sliko! se je poskušal braniti. Nič se ne bi čudil, če bi se slikar zaljubil vanjo. Na sliki je čudovita … Drzna, porazna slutnja ga je obšla, vendar je ni mogel pregledati. Ane, ki je na sliki, ne bo mogel nikoli več doseči ... Na sliki je tako slikarjeva, da ni ostalo zanj ničesar več ... Kesal se je, da je ni uničil. Skozi temo, ki je bila v vozu, je čul pogovor dveh vojakov: — V Rusiji so ob pravem času končali vojno. Mi pa stradamo, gnijemo od uši, trpimo kakor živina, pa se še vedno navdušujemo za Boroeviče in vso to krvniško drhal. Nekdo je zakašljal. Utihnila sta. Vlak se počasi tiplje čez borovniški most. {{prelom strani}} ==5== Ljudstvo je stradalo. Garnizije so se upirale. Vračali so se ujetniki iz Rusije, ki so pripovedovali o svobodi in enakosti. V Judenburgu je preki sod streljal vojake sedemnajstega pehotnega polka. V Radgoni je tekla kri na smrt obsojenih upornikov. Cesar Karel se je pijan vozil za fronto in pripenjal svetinje sestradanim bojevnikom iz strelskih jarkov. Nad Ljubljano so italijanski aeroplani metali proklamacije Trumbićevega odbora. Jošt in Marta sta hodila od hiše do hiše ter zbirala podpise za majniško deklaracijo. Godile so se neverjetne stvari. Ljudje, ki niso nikdar verovali v nezlomljivost Avstrije, so pričeli verovati v samostojnost in svobodo. Slovenski ljudje, ki so prisegali cesarju neomajno zvestobo, so pričeli omahovati. Podpisi so rasli v sto tisoče. Majska deklaracija! Polki so postajali nezanesljivi. Češki in jugoslovanski dobrovoljci so napadali na strani zaveznikov. Izdajalci! Avstrijski avditorji so imeli s smrtnimi sodbami dela čez glavo. Na italijanski fronti so krasili murve s trupli čeških dezerterjev. Polom je visel v zraku. Ana je pričakovala poroda. Po Justinovem odhodu je prejela od Wydre le dvoje pisem, potem pa ni bilo o njem nikakega glasu več. Prenašala je svojo razdvojenost v kruti borbi, ki jo je hotela zlomiti. Zavedala se je svojega dvojnega življenja, čim bolj se ji je širilo telo od nosečnosti. Postajala je otožna, pobita, mrtva za vse, kar jo je obkrožalo. Iskala je utehe v ljubavnih romanih, primerjala sebe in dejanja, toda nikjer ni mogla najti utehe in pomirjenja. Včasi je v knjigah naletela na žensko, ki se je samozavestno izpovedala svojemu možu: — Varala sem te. Odpusti mi! Takoj je podvomila v možnost takih izpovedi. Niso je zadovoljile. In v vseh romanih je bilo varanja in ljubimkanja, nikjer pa ne odgovora na vprašanje, ki je bilo zanjo najvažnejše. Gledala je Marto In Jošta, ki sta se ljubila, ki sta živela kakor najsrečnejša človeka na svetu. Delala sta in se ljubila. Gorela sta za ideale svobode — in se ljubila. Bog ve, se je spraševala, ali bo tudi Marta kdaj varala svojega moža? Z naslado se je poglobila v to gledanje ter skušala izslediti najmanjše nesoglasje. Pa ga ni mogla. Včasi, posebno v prvih mesecih, ko ni dobila nič več sporočila od Wydre, je zbežala na polje, ker ni mogla doma nikakor prikrivati strahu za svojo ljubezen. Razjokala se je v veter in se grabila za srce, ki ji je hotelo zastati od bolesti. Počasi pa se je le pomirila. Pričela je izgubljati nado na Wydro, se osveščati in gledati z razumom v prihodnje dni, ki jim ne bo mogla ubežati. Prve dni po Justinovem odhodu je hotela vsekakor pregledati svoje življenje in izločiti vso zagrenjenost iz svojih zamotanih misli. Postala mu je zopet žena. Žena z vsemi dolžnostmi. Previdno, natančno je ugotovila, da bo Justin verjel v očetovstvo, čeprav se mu bo zdel porod prezgoden. Zgodnji porodi so pogosti. O tem ne bo dvomil. Kljub temu pa je hotela v navalu prvih skrbi zatreti svojo nosečnost. Čez nekaj dni po njegovem odhodu se je peljala v mesto. Poiskala je babico, ki je slovela, da spretno izvršuje taka dela. Počakala je noči, da bi je kdo ne opazil, ter se s polnočnim vlakom vrnila domov. Toda sredstvo ni učinkovalo. V veliki razburjenosti je čakala nekaj dni, potem pa se vdala v to neizbežnost in bila celo hvaležna naključju. — Moj bog, si je očitala potem, kako neznansko zavoženo živim! Hotela sem umoriti plod svoje najgloblje ljubezni. Ko se je povsem umirila in se uverila, da ne bo mogel Justin prav nič dvomiti v ta zanj prezgodnji porod, je s ponosom gledala na svoje telo. Ko se je bitje v telesu prvič zgenilo, je dahnila vsa zavzeta: — Dragi moj, tako te bom vse življenje imela vsaj v otroku, ki si mi ga dal. Mirna, nepokvarjena pokrajina, v kateri je živela, in ljudje, ki so goreli od dela in ljubezni, so jo pomirjevali. Lotila se je dela, mučila se na sto načinov, da bi preskočila ta razkol, ki se je odprl po sredi njenega življenja. Zasuti ga, zaživeti mirno, prijetno, kakor sta živela Jošt in Marta. Rodila je hčerko. Drobceno punčko. Kadar jo je gledala, je hotela videti v vsaki najmanjši njeni črtici njegovo podobo. Pripravila se je na ta porod z vso skrbjo pričakujoče matere. Uživela se je vnovič v ljubezen, ki jo je pretrgal zli trenutek usode. Justina je za ves ta čas izbrisala iz svojega spomina, pisala je pisma Ivanu, ki jih ni mogla oddati. S potrpežljivo nado je čakala vsak dan njegovega sporočila in ko je čisto slučajno čitala v nekem dnevniku, da je bil ujet, jo je tešila zavest, da je živ in da misli nanjo. Zgodilo se je, da je iskreno poiskala boga in se v molitvi zahvaljevala za to srečno vest. Potem se je zasačila v čudni misli, ki je ni mogla takoj razvozljati. — Molim k bogu in se mu zahvaljujem za rešitev moža, na katerega ne smem misliti: Tedaj je z iskalsko vnemo gnala svoje srce v vse spomine, ki jih je mogla zajeti, in z velikim naporom se je hotela opravičevati: sami sebi, bogu, ki itak vse ve in mu ni moči ničesar utajiti. Spraševala se je: — Ali sem bila njegova zato, ker ni bilo moža? Ali bi ga ljubila tudi tedaj, ko bi bil Justin doma? Prvo vprašanje je srečno obšla, lahkotno, brez pomislekov. — Saj nisem vlačuga, da bi se vrgla v objem prvemu človeku, ki bi me srečal po moževem odhodu. Saj nisem ženska, ki bi se vdajala zaradi svoje ženskosti. Potem bi pozabila in ne bi več mislila nanj. — Morda bi ga ljubila tudi poleg Justina? Ta njen živi nagon, izkopati ves začetek do korenike, je bil tako silen, da je z zanosom, s prepričevalnostjo trdila: — O tem ni nikakega dvoma. Tudi tedaj! Da, da, srce se ne da zapreti s ključem zakona. Bolelo pa jo je, neznansko peklo, ko je pregledala to veliko ljubezen, morila se je v sebi za tisto edino, ki se je zagvozdila med njeno življenje: {{prelom strani}} Zaželela si je zopet mirnega, skromnega, tihega življenja. – Le zakaj se je tako naredilo, je ječala kadar so jo obšle te želje. Moj bog, kje naj iščem tiste grozne ure, ko mi je umrl Justin? Ali ga nisem nikoli ljubila? Zasanjala je zopet nazaj v vse najlepše trenutke. Pohlepno je zbirala vso preteklost, luščila lepo od grdega. Ko je prišla do dna, kjer so se utrnile vse miselne nitke v koreniko vsega početka, je z grozo obstala: korenik sploh bilo ni! Tedaj je bila najina zakonska ljubezen kakor utrgan cvet v posodi zakona. Cvet se je razsul, posoda ... V tem hipu se je spomnila trenutka, ko jo je Justin žalil in očital očeta, ko se je v sobi razbila posoda za cvetlice. Marta jo je zlepila. Zdaj stoji na omari in nihče se je ne upa dotakniti. Tako je rahla, da bi se sesula ob vsakem prijemu. Ko plete ob oknu perilce za deklico, se včasi zamisli in skozi poglede, ki gredo po vsej pokrajini, gleda vase. — Moj bog, nikoli me ni ljubil tako kakor Ivan. Računal je z mojo ljubeznijo kakor trgovec, ki snuje velike kupčije. Če bi me resnično ljubil, mi ne bi nikdar očital očeta. — In jaz? Jaz? Ali sem ga v prvih dneh resnično ljubila? Na to je bilo tako težko odgovoriti. Najsi je še toliko mislila nazaj, vendar ni mogla in tudi ni hotela najti, da je bila takrat v nji živa želja, omožiti se. Da, omožiti se! To je bilo v nji tisto čudovito, kar jo je gnalo k Justinu, to je bilo tisto, kar je netilo ljubezen do Justina. Poročiti se za vsako količkaj dobro ceno! Tega si vendar ni smela priznati, ker bi morala vso krivdo pravično razdeliti na oba. Saj bi bila po tem njenem priznanju tudi njena ljubezen računska, saj je gradila nanjo vse svoje bodoče življenje. Ostala je na vrhu svojih čuvstev in je samo okrog Justina zbirala vse sklepe in izvore tega nesrečnega zakona. Vse laže je najti v drugem tisto, kar iščeš. Samemu sebi prikrivaš. Vsak človek je zase največji odpustnik. Sicer pa ni mogla doumeti tega, tudi če bi našla zase to priznanje. V nji je ležala tisočletna oblika, v katero je vkovala žene moška nadoblast. Navada, gledanje na življenje, strah pred zarjavelo devico, zaničevanje, propadanje gospodarstva, pošastna negotovost za bodočnost — le v možu je gledala odrešenika, svoj edini končni varni pristan. Omožiti se za vsako ceno. Dokler je bilo gospodarstvo trdno in se je zavedala svoje moči, ki je ležala v doti, v zemlji in v gozdih, je odbijala snubce, ker si je z denarjem lahko kupila moža po svoji volji. Morda bi se takrat odločila za moža, ki bi bil reven kakor cerkvena miš. Ko se je razsulo, ko ni bilo ničesar več, jo je objel strah. Strah pred življenjem. Strah pred osamelostjo. Strah pred revščino in trpljenjem. Zaljubila se je v Justina, ker je tako sama hotela. Ker ji je bil bilka, s katero se je potegnila na trden breg. Vsega tega ni mogla videti. Kako, ko pa je ležalo to v njej kakor v vseh ženskah, ki vidijo v zakonu edino rešitev svojega življenja? Kako naj bi videla, ko ljudje še vedno sklepajo zakone po dotah in gruntih, po stanovih, ko sklepajo zakonske pogodbe očetje in matere, sorodniki, ko včasih edini stotak razdere ves dogovor, ko uniči vso ljubezen morda edini pomislek oddaljene tete, v teh časih, ko so žene premnogim še vedno samo menica, s katero krijejo svoje dolgove, v časih, ko nima osamela žena nobenega ugleda ... ne, v tej miselnosti, ki je postala meso in kri meščanskega gledanja na življenje, tega ni mogla izslediti. Storila je tako, kakor je storila njena mati. Storila je tako, kakor je poznala življenje. Življenje, kakršno je gledala. Življenje, kakršno je občutila na sebi. Ker ni mogla zajeti misli, da bi se morala sama kedaj pehati za kruhom. Ker po vsem tem zanjo sploh ni bilo mogoče drugače. In tudi Justina ni mogla nič več ljubiti. Ker so se ji računi podrli. Ker ga je zakril drugi, ki je ni postavil v hazardno igro svojih načrtov. Moj bog, saj res ni moglo biti drugače. Saj je bil to zakon kakor vsi zakoni, kamor je pogledala. Na zunaj, kakor da so srečni in do smrti neskaljeni, na znotraj pa leglo laži in potvorb. Vzpela se je od svojega dela in se naslonila na zid. Trdno, močno je spregovorila sami sebi, da so njene besede prečudno zazvenele kakor vselej, kadar se človek sam v sobi s seboj pogovarja. — Tako ne smem in ne smem več živeti. Ločila se bom! Toda od stene done njene besede kakor krohot. — Ločena žena ... Občinski tajnik v trgu je bil pijanec in babjek. Svojo ženo je pretepal. Zbežala mu je. Nanjo misli ta hip Ana. — Ko se je ločila, ko se je zaljubila v mladega, lepega kolarja, ko je z njim brez zakona živela srečno in mimo, ko sta imela otroke, so ljudje govorili: — Ločena žena je slabša od vlačuge. Če so videli njene otroke, ki jih je rodila brez zakona, so mrmrali: — Vidiš, to so pankrti tiste lajdre. Roke so ji padle nazaj v naročje, zamižala je in ni se upala nič več misliti. ==6== Jesen je zopet in prazne kraške goličave z razdejanimi vasmi tonejo v dežju, ki po malem prši, lije in zopet prši. Vsa pokrajina je ena sama razvalina, tako rekoč blazna razvalina, zapuščena, na oko mrtva, z ognjem in mečem pokončana dežela. Ceste so trde in kamenite, za vse večne čase zgrajene. Njive so preraščene s plevelom, plotovi razmetani, v vinogradih divja neobrezana brajda, borovi gozdiči so posekani in razcefrani od granat, po nizkih hrastičih je napeljana telefonska žica, ob cesti počiva oddelek vojakov, od daleč zagledal dolgo vrsto trenskih voz, po klancu rohne motorji sivih vojaških tovornih avtomobilov. Baraka Rdečega križa. Pod čemernim nebom brnijo letala. Vasi so zapuščene in razdejane. Nekje ob Plavi grme topovi. Kamorkoli se ozreš, je vojna: Ta svet je zdaj kakor dežela raztrgane, lačne in bolne armade. {{prelom strani}} Justin je računski podčastnik. Iz Postojne so ga poslali v Vipavo. Odtod v Štanjel. Čez Kobiljo glavo in skozi Gabrovico je romal v Komen. Tu se je vgnezil in ni imel prav za prav nobenega pravega opravka. Skladišča so bila prazna. Vojaštvo je stradalo. Imel je srečo, seveda, saj se je zanj vse srečno izteklo. Bog ve, kako je vse to tako srečno izvozil? Tu ždi v vojni bolnici in se mu dobro godi. Šefzdravnik ga ima rad. Vse ti iztakne. Vozi se v razdejano Gorico. V Trst hodi krokat in veseljačit. To so pa le službeni opravki, ki se jim ne moreš ogniti. Če se pelje v trst z eraričnim avtomobilom v glavno skladišče po medikamente, je to službena zadeva. Z denarjem v žepu … Baranta na debelo. Italijanski ujetniki vekajo od lakote. Za hleb komisa dobiš od njih pelerine iz finega angleškega sukna, za zavojček tobaka zlat prstan. Vse to v Trstu drago proda. Godijo se prečudne stvari. Disciplina, kakor da se krha. Vojaki, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva, pripovedujejo takšne, da se sliši kar neverjetno. – Videl sem tamkaj čuden sprevod, ko so mesto zavzeli boljševiki. Po cesti so gnali visoke oficirje bivše carske armade. Namestu svetinj so jim pripeli na prsa čebule. Kot sablje so jim za pas zataknili metle. Ljudstvo se jim je posmehovalo in pačilo, njihovi bivši vojaki so jih vodili na vrvici kakor teleta. Zunaj mesta so jih postrelili. Justin pazno posluša. – Ti so se nalezli. Kmalu bo konec! Že prihajajo vesti o nemiru. Včeraj so izsledili v transportu italijanskih ujetnikov nekaj Čehov. Preki sod. Pobesili so jih na murve kraj ceste. Podčastniki so se dali slikati pod vislicami. Za spomin … In tako živi Justin zopet sredi vojne in se ji vedno spretno trga iz krempljev. Ves je zaverovan v kupčijo. Spričo vseh teh moritev in tega večnega nasilnega umiranja se krepča z nado na skorajšnji konec in z mislijo na bodočnost. Skrbno zbira denar, semtertja ga tudi razmetava v Trstu. Živi, kakor mu nanese priložnost. Včasi pripelje poveljniku dekle iz Trsta. Ko vozi nazaj, je njegova. – To je vojna, si govori večkrat. Kdo bi gledal na take malenkosti! Mar sem jaz kriv, da nisem pri ženi? Slišal je pogovor v bolniški pisarni med nadporočnikom in zdravnikom: – To je sifilis, moj dragi tovariš. Prav pošten avstrijski sifilis. Naj vas tolaži zavest, da je tretjina avstrijske armade z menoj vred okužena z njim. Ne smatrajte tega več za bolezen – ampak za navado, ki se ji ne more ogniti noben avstrijski oficir. Že v Postojni se mu je bolezen ponovila. Staknil je nekega neznanca, sanitetnega podčastnika, ki ga je docela potolažil. – Pojdi no! Prava reč, še Korel ga ima. To se danes ozdravi brez vseh komedij. Vsak večer mu je v ordinacijski sobi dajal injekcije salvarzana. – To bolje razumem kakor zdravniki! mu je razlagal. Vsak dan vidim, kako bi ne znal. Preden bo konec vojne, boš zdrav! S tem se je tolažil. Mislil je na dom kakor na neko nejasno točko, ki se mu kaže skozi vse te nenavadne pošastne stvari. Vržen v sestav vseh teh armad, bitk, mrličev, vlačug, bolezni, nasilstev, se ni niti poskušal braniti vsega tega, ne, še skril se ni. Prilagodil in izkoristil je vsako priliko za svojo blaginjo. Tudi bolezni se je privadil, kakor da je neko neizogibno poglavje njegovega življenja. Živel je tako, kakor vsi drugi, ali vsaj kakor večina drugih. Svoje življenje je prepustil vojni, misel in volja sta se podredila poveljem, za nič drugega mu ni bilo skrbeti, nega da čim bolj obvaruje svojo glavo. In to se mu je posrečilo. Kakor hitro je bil daleč od svoje žene, se je pričelo ono nežno koprnenje po domu utapljati v nešteto dnevnik opravkov. komaj je našel toliko časa, da je napisal nekaj besed na karto. Vse tisto, kar je preživel na dopustu in v Ljubljani, pa je bilo sredi vojne mrzlice težko pregledati, da bi se resno pečal s takšnimi mislimi. Bivanje Ane pri Marti ga je docela pomirjevalo in zdaj se ni bal zanjo. – Ana je na varnem … Anonimno pismo je bila dobra šola. Prepričan sem, da nikoli še pogledala ne bo drugega. Toda zase si je pustil odprto karto. Vojaška poveljništva so podpirala javne hiše. Oficirji so dajali najlepši zgled. Le takrat, ko je prejel poročilo o Darinkinem rojstvu, se je za hip preplašil, računajoč na poznejši čas. Ko mu je pa zdravnik, katerega je vprašal glede zgodnjih porodov, potrdil njihovo možnost, se je raznežil ter napisal ženi dolgo pismo. Mahoma pa so pričele prihajati semkaj čudovite novice. Neki česški polk so razorožili in ga poslali nazaj. Na francoski fronti so bili Nemci tepeni. Morda je poveljnik slutil. Neko jutro ga je poklical c pisarno in mu zaupno dejal: – Železnik, ali hočete iti za nekaj dni na dopust? Justin ga je pogledal in ni mogel verjeti. – Teden dni dopusta vam dam. Hočete? No, zinite kaj! – Seveda, je vzkliknil Justin. Prav rad! – Toda pod pogojem, da dobro opravite moje naročilo! S seboj boste vzeli dva zavoja. Moja žena vas bo čakala v Ljubljani. Stanovala bo v hotelu »Unionu«. Nji boste izročili oba zavoja in tole pismo. – Nič lažjega kakor to, gospod štabni zdravnik! Drugi dan se je že vozil v Ljubljano. Predobro je vedel, kaj nosi v zavojih. Lahkomiselno je potegnil pismo iz žepa, odmehčal z vžigalico pečat in previdno odprl ovoj. Pismo je bilo komaj čitno napisano, toda počasi ga je le razvozljal. Iz njega je zvedel, da nosi s seboj dva mikroskopa in nekaj dragocenih kirurških instrumentov. Vse pošilja ženi, ker je prejel vesti o skorajšnjem koncu – o koncu vojne s porazom, češ, da se gode na fronti neverjetne stvari; če bo čas, ji bo poslal še kaj. – Haha, se je zasmejal Justin, hoče jih vsekakor rešiti pred Italijani. Patriot! Torej se le kuha! Morda mi niti ne bo treba iti nazaj? Zamislil se je v položaj in ves srečen računal z bodočnostjo. V Ljubljani je doživel silno presenečenje. {{prelom strani}} Po Kolodvorski ulici je korakala četa vojakov, ki so imeli v puškinih ceveh zataknjene slovenske zastavice, na čepicah pa preko avstrijske rozete pripete slovenske trakove. Pojo. Hej Slovani! Pesem, ki te je vtaknila v ječo … Na cesti se zbirajo ljudje, ki živahno govore med seboj. Nekdo je zaklical: – Dol z Avstrijo! Živela Srbija! Policaj se je okrenil in odšel v drugo ulico. To je bil vzklik, ki te je še pred kratkim dvignil na vislice … On pa je sredi vojnega ozemlja, pa ničesar ne ve. Na pošti je brzojavno pozval Ano v Ljubljano. Podvizal se je proti domu. Naskočil je očeta, ki mu je snemal nahrbtnik z vprašanji. – Kaj oa počenjate v Ljubljani? Saj ne morem razumeti tega. – Tako je, vidiš! Krha se. V nekaj dneh, morda že jutri, ne bo več vojne! Iz Srbije beži avstrijska vojska kakor brez glave. Kar doma počakaj! Si že odslužil! Sprva ni mogel verjeti. Toda ko mu je Adam razložil vse dogodke in vesti zadnjih dni, mu je bilo na mah vse jasno. – Tedaj prav prav za prav že nisem več vojak? Torej se bo le pričelo lepo staro življenje …? Ali je to mogoče? Objel je mater in jo dvignil v zrak. Hlastno je povečerjal, nato pa sta z Adamom tekla v mesto po novice. Po nove, slastne novice. * Bil je pust deževen dan. Dežja pravega ni bilo, le temni oblaki so ležali nad mestom in včasi je rosilo čisto drobno. Ulice so bile polne ljudstva. Dijaki so peli. S streh so visele slovenske zastave, po ulicah so nosili fantje velik srbski prapor. Nekdo je iz okna obesil ameriško zvezno zastavo. Konec Avstrije? Konec vsega? Polom! Slovenski častniki so imeli na čepicah narodne kokarde. Na frančiškanskem mostu so prostaki ustavili avto, v katerem se je vozil avstrijski major. Nekdo mu je snel čepico in mu strgal ž nje avstrijsko rozeto. Potegnili so ga iz voza. Justin, ki se je preril mednje, je spoznal v oficirju stotnika Leschnigga. Trepetal je kakor preplašen kužek. – Kaj hočete? je s smrtnim strahom zajecljal major. Jaz sem Slovenec. Justina je spodneslo in kar planil je v sredo. Pravkar so ga hoteli izpustiti. – Laže! je kriknil Justin. Ta nemčur je nas slovenske fante v Celju zmerjal s svinjami! – Tako! Čakaj, bratec, ti bomo dali medaljno na zadnjo plat! je zagrmel nekdo in ga brcnil s škornjem. – Teci, da ne dobiš že zasluženega križca! so vpili za njim, ko je poparjeno zbežal v Wolfovo ulico. Kakor blisk se je popoldne raznesla vest: – Izvidni oddelek Angležev se pomika proti Ljubljani. So že na Vrhniki! Na vogalu, kjer se končava Tržaška cesta, se je zbrala velika množica. Visoko pod oblaki so brneli trije aeroplani, ki so se pomikali proti kamniškim planina. Mnogi iz množice so tekli do Viča. Vsa cesta je bila prazna. Angležev ni bilo. Starec, ki je bil dolgo časa v Ameriki, je učil mladce vzklikati »živijo« po angleško. Nekdo je pritekel ves zasopel in kričal: – Zaprite cesto! Vsak hip se bodo v avtomobilih pripeljali avstrijski generali. Pred glavnim vhodom tobačne tovarne so postavili preko ceste širok parizar. Pojavila se je četica vojakov. Na voz so postavili strojnico. Zmračilo se je. Angležev ni bilo. Množica se je razlila po ulicah. Domači vojaki so zavzeli vojaške zapore in osvobodili jetnike. Italijanski vojni ujetniki na Gradu so plesali od veselja, ker se bodo vrnili, in kričali: – Abasso Austria! Evviva Šloveni! Ko je Justin pričakal na postaji Ano z otrokom, je bila že noč. Objemal jih je in bilo mu je, da bi kričal od sreče. – Ana! je vzklikal. Konec vojne! Zopet bom vedno pri vas! Ana ždi v kotu voza. – Zdaj se bo vrnil Wydra, pomisli, toda skuša razumeti Justina, s katerim bo odslej za vedno skupaj! ==7== Justin se je javil pri poveljništvu Narodne straže. Poveljeval je zdaj četi vojakov, ki so zavzeli konjušnico. Avstrijske armade so se vračale. Po železnici , po vseh cestah. Vlak za vlakom. Postaje so bile nabite vojaštva vseh narodnosti. Vozovi so bili natrpani, vojaki so se obešali na odbijače, lezli na strehe, viseli na stopnicah, tepli se za prostore kakor ljudje, ki se utapljajo in se love za rob rešilnega čolna. Vso to bežečo armado so sproti razoroževali. Oficirji so s strupenimi pogledi odpasovali svoje pištole na povelje prostakov, ki so se jim veselo režali v obraz; vračali so se sestradanci, ranjenci, bolniki in okuženci. Bilo je, kakor da se seli narod iz ognjene vihre. Ponosni polki so bili razcapani in klavrni kakor črede preplašenih potepuhov, v očeh vseh bežečih pa je bil vendarle plamen odrešenja in radosti. Vračajo se! Še nekaj ur. Dva, tri dni. Očetje, fantje. Tisoč tragedij je bilo v tem umikanju. ko je bil vlak že natrpan, so obupanci še vedno naskakovali vagone. Vlak se je pričel pomikati, kolesa so mečkala telesa mož, ki so srečno prestali vojno … Ljudje so čepeli na strehah vozov in s hrepenenjem v srcu šteli ure, ki jih ločijo od doma. Toda traverze mostov so drobile glave možem, ki jim je bilo prizaneseno na bojišču … Po cestah so korakale, ne korakale, podile se množice vojakov. Nepregledne vrste trenskih voz in avtomobilov. Toda samo do Ljubljane. Orožje, streljivo, vozovi, živina – vse to je ostalo v mestu. Vsi dohodi v mesto so bili zastraženi. Dijaki so stražili vojašnice in skladišča. Po travnikih okoli mesta se je paslo na tisoče podivjanih bolnih konj. Mraz je že občutno rezal v ušesa. Konji so obžrli travo do korenin. Mnogi so ležali že nekaj dni sestradani do smrti. Z gobci so rili po zemlji in umirali. {{prelom strani}} Pod Rožnikom je zašlo v ribnik nekaj konj. Stalo so do vratu v vodi in se niso mogli izvleči iz blata. Fantje s karabinkami na ramah so se posvetovali. Potem so legli na trebuhe na visokem bregu in pričeli streljati v živali. Vode je vsakikrat visoko brizgnila v zrak. Prvega so zadeli v vrat. Konj se je vzpel na zadnji nogi, opletal s sprednjima po vodi in se nato potopil. Za hip je še enkrat dvignil glavo iznad vode, potem pa so debeli mehurčki pokrili blatno vodno ploskev. Vse mesto je bilo na nogah. Daleč pred predmestji so prežali ljudje na prilike. Ustavili so vojaški tovorni avto. – Prodajte, kar imate – v mestu vam bodo vse zaplenili! Za slepo ceno so kupovali konzerve, mast, orožje, konjske odeje, vprego, vozove in kdo ve, kaj še vse. Otroci so se igrali s pištolami in vojaškimi raketami. Po polju so ležali strti trenski vozovi, konjske vprege, polomljene vojaške kuhinje. Na nekem vozu so iztaknili fantje zabojček bronastih hrabrostnih kolajn. Nalovili so pse in jim obesili svetinje na ovratnice. Justin se je vse tiste dni skrbno pobrigal zase. Delal je na svojo roko, v zmešnjavi in naglici razsula je delal lahko nemoteno. Predvsem se je zanimal za konje, ki so brez gospodarja poginjali na popaslih travnikih. Vsak dan so jih sproti zakopavali, toda bilo jih je vedno več. Nekdo je razglasil, da se je resno bati kužnih bolezni, če se ta nadlega ne odpravi. Justin je izrabil priliko. S svojimi vojaki je izbral iz hlevov in čred, ki so se pasle po okolici, najboljše živali, izdal v pisarni samemu sebi dovoljenje za odgon šestdesetih konj, ki jih je gnal po cesti na Dolenjsko. Preden jih je rpignal do Novega mesta, jih je porazprodal kmetom. Vrnil se je z nabito listnico domov. Zaboja z mikroskopoma in kirurškimi inštrumenti sta ležala doma pod posteljo. Zdravnikove žene ni bilo. Pa je tudi iskal ni. Boga naj zahvali zdravnik, si je mislil, da je prinesel celo glavo na Dunaj. V duhu je računal s priliko, ko bo te stvari drago prodal. Sicer pa je pobiralo ljudstvo tiste dni dobrote kakor s tal. S trenskih voz. Iz nahrbtnikov vojakov, ki niso znali slovenski. Kmetje so pognali svoje zanikrne krampe iz hlevov in si iskali konj po svoji volji. Zakopavali so v seno vojaške puške in strojnice, z bajonetov pa kovali kuhinjske nože. Fantje so streljali z ostrimi naboji v tarče. Justin je bil ves iz sebe. Zajel ga je nepremagljiv pohlep požrešnosti, iztikal je na postaji in našel zaboj najfinejših fotografskih aparatov za pilote, ponoči je privlekel na dvorišče poln trenski voz, ki ga je zaplenil na Večni poti. Dva zaboja cigaret »Memfis«, zaboj kavnih konzerv, kovčeg novih repetirk z municijo in ročno blagajno vojaške pisarne. Voz je zapeljal zopet na cesto in pognal konje, ki so ga pohlevno sami, brez voznika vlekli v noč. Blagajna ga je navdala s silnim trepetom. Bila je zaklenjena. V kuhinji jo je z bajonetom odprl. V njej so bili sami svetli, novi bankovci. Tudi avstrijske lire, ki jih je dala natisniti avstrijska komanda za zasedeno italijansko ozemlje. Brez vrednosti! Bilo je sedem zavitkov s stolirskimi listki po deset tisoč. Razočaran se je nasmehnil in jih vrgel v košaro, v kateri je hranil Bogdan igrače. V tistih dneh, ko so hrumele armade skozi mesto, ko je sprhnela vsa mogočnost Avstrije v ni, v razcapano drhal, ko so se generali ponižno umikali prostakom, ko so se vračali možje na svoje domove, ko se je izkazalo, da je vsa cesarska navlaka bolna in izmozgana, ko so cesarji bežali z nakradenimi milijoni čez meje, se je zgodilo več kakor prej v tisoč letih. Ljudstva so se pričela dramiti. Narodi so ustanavljali svoje države. Bili so pijani osvobojenja in naenkrat so pozabili vso dobo klanja in vse nesmiselne moritve. V Rusiji so se borile bele armade z novo miselnostjo na življenje in smrt, nove socialne ideje so postajale svojina ljudskih množic, ki so terjale zase pravico. Ne samo pravice do dela, marveč tudi pravico do uživanja sadov svojega dela, pravico vladanja. Kapital pa, ki se je nažrl desetih milijonov vojnih žrtev, ki je imel na vesti miljone in miljone vojnih invalidov, vdov in sirot, ki se je nagoltal tisočodstotnih dividend od topov, tankov, streliva, je hotel vladati z neomejeno oblastjo. Slovenski narod je rajal v opojnosti svobode in metal z državnih poslopij cesarske orle, dočim je razvila italijanska vojska svojo trikoloro tik pred Ljubljano. Razmejitvene komisije so igrale tarok z novimi državami. Novi, neizkušeni igralci so imeli smolo. Volja naroda? Volja sile! Kdo se bo menil za to, če bo domačija prerezana na dvoje? Na Koroškem so se pričeli boji znova. Doma pa … Visoki avstrijski uradniki, Slovenci, ki so še nekaj dni prej mrli od blaženosti, če jih je nagovoril kak ekselenca, kak skrahiran baronček, so predrzno pogoltnili svoje črnožolto prepričanje in postali kar čez noč najzavednejši narodnjaki. Po cesti je korakala prva četa srbske vojske. Delavci so prirejali zborovanja. Adam je kipel od navdušenja. Tedaj je zvedel Justin, da je avstrijska banka pričela znova menjavati okupacijske lire. Kakor blazen je dirjal domov in lasje so se mu ježili ob misli na papirje, ki jih je zavrgel. Če so jih sežgali … Planil je v kuhinjo in se vrgel nad košaro. Ni jih bilo. Divje je zaklel. Pač … Pod mizo je zapazil nekaj posameznih zmečkanih bankovcev. Grabil se je za glavo in klical Ano, ki je bila z otrokoma v sobi okoli peči, ker je bila Darinka nekoliko prehlajena. – Kje so bankovci, ki so bili v košari, je zakričal v sobo. – Bankovci? Bogdan se je igral z njimi, je odgovorila Ana začudeno, ker ni vedela, kaj pomeni njegova silovita razburjenost. Bogdan je sedel na pručci in jih strigel. Bilo je samo še pet cel zavitkov. Silna togota ga je vžgala, ko je videl uničenje dvajset tisočakov. Hotel je udariti otroka, a se je ob pogledu na neprikorno ohranjene zavitke vendarle streznil, saj je držal med prsti premoženje. Divja radost je planila vanj, skakal je po sobi, vihtel tisočake po zraku in bruhal iz sebe: {{prelom strani}} – Bogati smo! Bogati, čuješ, Ana, to so papirji, ki so vredni petdeset tisoč kron! Toda imeti je moral potrdilo, da je ta erarski denar namenjen za izplačila moštvu. V pisarni je našel nekaj starih avstrijskih pečatnikov. Saj je bil kot računski podčastnik vešč takim stvarem. Spretno je sestavil plačilni nalog neke vojne bolnišnice, podpisal poveljnika ter dvignil denar brez težave. Ko je šel domov, je računal. Ima denar, prinesen s fronte, izkupiček za konje, znesek, dvignjen v banki, in če priračuni še vrednost mikroskopov, aparatov, repetirk to drugega, utegne doseči vsoto osemdeset tisoč kron! To se pravi … – Bogat sem! Iz tega bomo kovali milijone! je pomislil, vzhičen od tolikšne sreče. Pijan od zadovoljstva in ves samozavesten se je vračal domov. Brezštevilni načrti so mu rojili v glavi, sto poti je držalo v novo življenje, ki se mu je smejalo, se mu odpiralo — postal je kar čez noč človek, ki ima denar, ki se mu bodo povsod odpirala vrata, ki se mu bo odklenil ves svet ... Čez nekaj dni je bil civilist, civilist z denarjem … Še tiste dni je najel trgovinski prostor v hiši. Dal je prebiti steno, da je povečal tako prostor in ga vsega pretvoril v eno samo prostorno skladišče z velikim napisom nad vhodom: AGENCIJA IN KOMISIJA. V tiskarni je naročil tiskovine s firmo, omislil si pečatnike, kupil pisalni stroj, najel tipkarico, poleg stanovanja pa kupil svet. Potem se je vrgel z vsem nagonom na kupčijo. Nič lažjega na svetu, nego je bilo to v tistih časih. Dežela je bila obubožana. Štiri leta blokade so že zdavnaj izčrpala vse zaloge blaga in hrane, ničesar ni bilo več, kar bi se prodajalo. Zdaj pa se je hipoma odprl ves svet trgovini. Vse skrivnostne zaloge so se odprle. Justin je odpotoval v Italijo in kupil tam dva vagona ameriškega petroleja. Ljudje, ki so si svetili z lojem in treskami, so pokupili vso zalogo v nekaj urah. Imel je velik dobiček. Kupil je vagon mila. Najel je še eno tipkarico. Po razprodaji nekaj voz moke, ki je je še vedno nedostajalo, ker so jo trgovci zaklepali v skladišča, računajoč na čim večji dobiček, je sestavil bilanco o prometu v prvem poluletju svojega trgovanja: 328 odstotkov čistega dobička! Spomladi so pričeli kopati na kupljenem zemljišču temelj njegovi vili. ==8== V tistih dneh, ko je pričel Justin vnovič skupno življenje z Ano, ko je bilo stanovanje urejeno, ko sta postelji zopet stali druga tik druge ter so bile na oknih zavese in na tleh preproge, se je njuno življenje v tej čudoviti naglici dogodkov, dela in hlastanja po denarju ognilo vsem izkušnjavam, ki bi utegnile presenečati njun zakon. Justin je potoval po trgovinskih poslih, malokedaj je bil doma; kadar se je vračal, je živo, preočitno nosil s seboj pečat novega življenja. Prenagel zlom s starim, skromnim načinom življenja ga je opajal z nenavadno, pretirano samozavestjo, uspehe, ki so mu jih nudile izredne razmere, pa je pripisoval svoji zmožnosti. Pričel se je gledati od te strani. Postajal je čez mero domišljav in drzen v svojih naklepih. V sebi je videl veličino, ki se je dvigala više in više. Toda to niso bile njegove zmožnosti. To je bila prilika! To ni bila sposobnost, niti senčice trgovske genialnosti ni bilo v teh uspehih. To so bili časi, ki so mogoči morda vsakih sto let samo enkrat. To so bile prilike, ki jih ustvarja vsaka vojna. To je trgovina, ki je svoje vrste vojna: grabežljiva, pogoltna, po mednarodnih zakonih dovoljena špekulacija, svojevrstno nasilstvo. Ta trgovina se je debelila na račun sestradanega in golega ljudstva, na čigar račun je rastel iz tal povojnih razmer nov stan. Stan verižnikov! Verižniki z moko. Verižniki z usnjem. Verižniki z blagom. Nov stan, ki je čez noč obogatel, se razšopiril in pričel živeti na veliko roko. Potoval je po Avstriji, po vseh večjih mestih države — tudi po dva meseca ga ni bilo doma. Zaslužil je z lahkoto, denar se mu je kopičil, da sam ni vedel kako. Družil se je z znanci, ki so se na enak način bogatili, predal se je življenju, ki ga prej ni poznal. Razmetaval je okoli sebe. Vsi, ki so bili v njegovi bližini, so živeli na njegov račun. Ani je pošiljal vsote, ki bi mu včasi zadoščale za vseletno preživljanje. Potem se je poganjal pohlepno v vse, kar mu je denar nasladnega nudil. Z neko neverjetno lahkomiselnostjo so vsi ti ljudje sproti zapravljali imetje, ki so si ga s tako lahkoto pridobivali. Bili so pravcati otroci razmer. V njih ni bilo pretehtane misli v trden, neporušen podzidek, ki jo imajo stare, dedne trgovinske hiše, nič stalnega ni bilo v njih in nobenega pogleda v prihodnje dni. Vsi novi bogataši so bili otročji, premalo zviti, da bi mogli graditi trdno stavbo na vse goljufije, ki so jih uganjali. Bili so bogati samo od trenutka do trenutka. Bogataši-enodnevnice. Justin, ki si je želel med vojno mirne, bogate, dobičkonosne trgovine, prijetnega meščanskega družinskega življenja, se je že v Galiciji nalezel pretirane vere v svoje zmožnosti. Veroval je, da je zmožen pridobiti si silno bogastvo. Toda kakor je grabil, tako je tudi razsipal. Zlo, v katero je padal, pa je neprestano vrtalo po njegovem živčevju. Pil je. Družina mu je postala zdaj nekakšno zatočišče, kjer se je za nekaj dni spočil in umiril. V Mariboru je imel svojo priležnico, v Celju so ga poznale vse natakarice. Bil je bolan in zdravil se je, kadar je utegnil. Kakor je bil nekdaj skromen, neroden v družini, plah do žensk, tako je zdaj v oblasti tisočakov postal družaben, iskajoč ob vsaki priliki vesele družbe. Lezel je vse bolj v kremplje uživanja. Ni se mogel ubraniti demonski sili denarja in vsaka priložnost ga je takoj zgrabila, da se je vrgel vanjo brez pomislekov. Vdal se je pijači s tako silo, da ni mogel živeti brez nje. Bil je nesrečen, če niso bile misli razgibane od vina. Nikdar pa ni bil tako pijan, da ne bi vedel, kaj dela, prenesel je silo pijače. Precej se je zredil in vse njegovo telo se je otolstilo. {{prelom strani}} Vendar ga je semtertja, v trenutkih streznjenja, navdajala neka zla slutnja, nekakšno kesanje, ki mu je vselej zagrenilo življenje za nekaj ur. Včasi se je prebudil iz omotice vsega tega barantanja, popivanja, vlačuganja, za hip se je zavedel norosti svojega početja. Ob takih prilikah je pisal Ani dolga pisma in zgodilo se je, da se je zredi največjih opravkov odločil za povratek. Tisto noč je imel pri sebi v hotelski sobi žensko, s katero se je seznanil v majhni, zakotni kavarni. Sam vrag vedi, kako je zašel tja. Poprej je popival z znanci, sredi noči pa je sam zakolovratil v kavarno, iz katere je donela godba. Na majhnem odru so dekleta udarjala na tamburico in pela. Justin je sedel k oknu in si naročil steklenico vina. Nikogar ni poznal. Dolg čas mu je bilo. Ko je prišlo dekle, ki je pobiralo napitnino za orkester, je segel v žep telovnika in vrgel na krožnik desetak. Dekle je bilo vitko, njen obraz je bil nežen, toda utrujen in zaspan. Nasmejalo se mu je. To je bila visoka napitnina, kakršne v tej kavarni ni bila vajena. — Želite, gospod, da vam zapojemo pesem, ki vam ugaja? Justin jo je ujel za roko in jo potegnil k sebi na zofo. — Kdaj končate? jo je vprašal. — Lahko takoj. Zaklicala je dekletu, ki je sedelo zadaj v kavarni: — Hajdi igrat namestu mene! Bila je prosta. — Prosta sem ... — Pojdi z menoj v hotel! Dekle ga je pogledalo in se ni moglo odločiti. Justin se je naslonil k nji in ji zašepetal. – Pri dobrem blagu ne gledam na ceno! Stopi, srček, k telefonu in pokliči taksi! V kavami je kupil steklenico šampanjca, sendviče s kavijarjem in cigarete. V hotelski sobi ga je čakalo Anino pismo. Že ga je namerjal odpreti, a se je premislil in ga položil na nočno omarico. — Kdo ti piše? ga je vprašalo dekle, ko je odlagalo plašč. — Ne vem. Kako ti je ime? — Zofka. Odprl je steklenico in zadržal zamašek, da se ne bi čul pok iz sobe. Ženska je na en dušek izpila svojo čašo penečega se vina. Ko sta še malo prigriznila, se je pričelo dekle slačiti. V samih nogavicah je stalo nekaj trenutkov sredi sobe, potem je steklo k postelji in se pokrilo z odejo. — Jutro bo kmalu! mu je zaklicala nagajivo. Justin si je nalil čašo vina in ga počasi izpil. Nato se je jel slačiti, prižigajoč si med tem cigareto pred zrcalom. Ženska v postelji se je naslonila na komolec. Na nočni omarici je opazila pismo. Brezbrižno je pretrgala ovoj, legla na hrbet in pričela čitati na glas: Streha je dodelana. Bogdan vedno sprašuje po Tebi in naroča, da bi mu kaj lepega prinesel. Darinka ima ošpice. Nič hudega! Kdaj se boš vrnil? Včeraj sem prejela Tvojo karto iz Siska. Hvala! Te vsi pozdravljamo. Tvoja žena Ana. — Tvoja žena ... Haha, tvoja žena? se je smejala Zofka. Torej si oženjen, golobček? Justin se je zresnil. Jezilo ga je, da si je dovolila ta cipica odpreti njegovo pismo. Njen smeh ga je neprijetno zadel. Zbodlo ga je. Tako že dolgo ne kakor ta hip, ko so mu tuja usta izrekala imena, ki so njegova. Zapel si je telovnik, ki ga je pravkar hotel odložiti. Niti s polovico mislimi se ni ukvarjal več z dekletom tam v postelji. Grizel si je ustnice in zdelo se mu je, da je takole pred to žensko kot frkolin, ki so ga zalotili pri prepovedanem opravku. — Oženjen, junače moj? Ti si mi pravi! se je na ves glas zasmejala in se zibala v postelji. — Ne bodi tako glasna! je dejal Justin rezko. Lahko bi kdo slišal. — Da imaš žensko v sobi? Mar se bojiš? Pridi, čakam te! Justin je hodil po sobi in kadil cigareto. Obstal je pred posteljo in spregovoril: — Obleci se in pojdi! Plačam kljub temu! — Mi ne pade v glavo, je vzkliknila Zofka. Ostala bom v postelji. Ugajaš mi! — Tebi? Tebi vsakdo ugaja! je dejal Justin strupeno. — Vsakdo ne. Ti pa mi zares ugajaš! — Čemu? Ne govori neumnosti! — Ker si oženjen! Zgrabilo ga je čudno razpoloženje. Ne zaradi tega, ker je oženjen, ne zaradi tega, ker je kršil zakonsko zvestobo — zajela ga je vest trpkega očitanja, da se vse bolj oddaljuje od doma, ki je že tako daleč, da ga komaj še vidi. Ana ... Tu je ženska, a katero hoče bog ve kolikič ponovno pogaziti spomin nanjo. Njeno golo telo v postelji ga je vznemirjalo, ga pehalo kakor vrtinec čoln; hotel se je znebiti. — Bog ve, se je ta hip oglasila ženska pod odejo, kdo je zdajle pri tvoji ženi? Justin je stisnil pesti, stopil k postelji in zarenčal jezno: — Molči! Ne žali! Moja žena in ti ... Kako se drzneš primerjati! Moja žena me ne vara! — Kakor ti? ga je vprašala Zofka mirno in si prižigala cigareto. — Ne draži me, punca! Dovolj mi je tega! Obleči se in pojdi! — Ne goni me! je dejala kljubovalno, sicer ti napravim škandal. Meni je vseeno. Jaz nič ne izgubim, ti pa, ker te poznajo. — Zakaj, vraga, si tako trmasta? Čemu me dražiš? Rekel sem, da plačam! In zaradi plačila si šla z menoj! — Da, zaradi plačila. Toda ker ne prosjačim, opravi, za kar si me vzel s seboj. Mar nisem dovolj lepa? Lepša sem od tvoje žene, sicer ne bi iskal drugih. Poglej me! Stopila je iz postelje, dela roki v boke in se pozibavala pred njim. — No? Kaj še čakaš? Ovila mu je roke okoli vratu in ga poljubila. — Kako čuden si, dragi! Justin se je snel iz njenih rok in jo odrinil od sebe. Vzel je iz listnice denar in ga ji ponudil. — Prosim te, pojdi! Rad bi bil sam. Poglej, prosim te! Pridi jutri. Samo danes ne. Ženska ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa zmignila z rameni, malomarno vrgla srajco nase in si pričela obuvati čevlje. — Jutri me ne bo. Ko se je oblekla, je sedla na stol, si natočila iz steklenice, se pretegnila in se pričela smejati. {{prelom strani}} — Povej mi, je dejala čez nekaj časa, ko se je nečesa domislila, čemu se ženite? Preden sem prišla v Zagreb, sem bila zaročena. Fant mi je pobegnil. No, nič mi ni žal. Od desetih kavalirjev, ki hodijo k meni, jih je najmanj devet oženjenih. Čedno mora biti v takšnih zakonih? Justinu se je prekleto malo ljubilo poslušati vlačugine moralne pridige, toda vdati se je moral v te klešče, četudi nerad, kajti mislil si je, da mu utegne ta ženska zares kaj neprijetnega uprizoriti. Še tega se manjka! Sedel je posteljo in nemirno žvečil ugasli ogorek; skušal se je na vse mogoče načine odkrižati. — Če ti rečem, da nisem razpoložen. Najmanj pa za tak pogovor. Prav ljubi se mi. Zaspan sem. – Razpoložen? To si lahko mislim, da nisi. Saj te je žena tako rekoč zasačila na krivih potih Ampak radovedna sem. Ali boš povedal ženi, kaj si počel v Zagrebu? — Mi ne pade v glavo, se je zarežal Justin. — Kako moreš potem ljubiti svojo ženo, če jo v vsakem mestu varaš z drugo? – Mar si domišljuješ, da tebe ljubim? – Ne. Toda z menoj si hotel iti v posteljo. — Zaradi tega nisem ženi nezvest. Ljubezen je eno, postelja drugo. — Potemtakem je tvoja žena, kadar leži pri tebi, vlačuga kakor jaz? Justin je postajal razburjen. Takšen izmeček mu vendar ne bo spraševal vesti. Ta ženska, ob katero se je obrisalo že bog ve koliko mož, si drzne govoriti o ljubezni in zakonu? Ženska je govorila, kakor bi jo vrag obsedel. – Ne misli, da se vnemam za krepostne može. Meni je pač vseeno, ali so oženjeni ali niso, toda razgovarjam se, ker se mi vidi vse to silno nerazumljivo. Mar meniš, da ne znam misliti, če sem to, kar sem? Tudi jaz imam oči, imam ušesa. Imela sem očeta in mater, ki sta imela krčmo. Spominjam se, da sta se vsakikrat stepla, kadar ga je mati zasačila pri natakarici. V Osijku sem služila pri trgovcu, ki je bil komaj prvo leto oženjen. Prišel je k meni ... Le čemu se potem ženijo? – Ti tega ne razumeš, je dejal Justin. Žena zaradi tega nič ne trpi. Prvič nič ne ve, drugič pa ni nikjer zapisano, da bi tega ne smel. Nobena postava me zaradi tega ne kaznuje! Poiščem si poleg žene žensko, ki mi je kakor slaščica po obilnem kosilu. — No in kaj ti je žena? Povečerjaš, spiješ nekaj kozarcev vina, poln trebuh imaš in ležeš k ženi, da se naužiješ še tega! — Žena mi ni to. Žena je mati mojih otrok. Ženo spoštujem! Zofko je stresel krčevit smeh. Tolkla se je po kolenih, se smejala do solz. V sosednji sobi je nekdo potrkal na steno. — Takšno spoštovanje! O, kako smešno, ja dejala. Imaš ženo, ki jo ljubiš in spoštuješ — pa prihajaš k nji od žensk, ki si jih poljuboval, grabil, rabil, z istimi ustnicam poljubuješ svojo ženo, z istimi rokami božaš njene ude, isto seme ji daješ, ki si ga trosil z nami, jo spoštuješ, haha, in v prekipevajoči ljubezni jo morda kužiš s spolno boleznijo, ki jo ji poklanjaš v znak večne zvestobe. Jaz bi zadavila s svojimi rokami takega moža! Justin je vzel klobuk in trepetal od jeze. — Če ne pojdeš ti, grem jaz! — Saj grem! je dejala. Ogrnila si je plašč, stopila k njemu in se mu nasmehnila v obraz. — Oprosti! je rekla. Toda če želiš, pridem jutri vendarle. Ne? Prav! Dobila bom drugega. Včasi, veš, me prime, da se razgovorim. Ne bodi hud! — Lahko noč! je dejal Justin. — Servus! Pozdravi mi ženo! Pa se mi vendar dobro zdi, da ne bom imela njenega spomina na vesti. Ko je bil sam, je naglo spil kozarec vode, kakor bi hotel poplakniti njene besede; odprl je okno na stežaj in se naslonil v sveže jutro. Strašna potrtost se ga je lotevala. Življenje se mu je zdelo hipoma prazno, tako prazno kakor jutrnja ulica, ki jo je gledal pod seboj. Morda je bil preveč že v stvari sami, da ni mogel pregledati vsega začetka, ali pa je bil njegov mozeg že tako razrvan, da se ni mogel obesiti z mislijo na trdno vejico, s katere bi se gledal vase. Obup, poln nejasnih, peklenskih čuvstev, se ga je loteval. Tlačil ga je in pehal pod sabo, da se je ves prepaden obrnil v sobo in skrušen sedel na posteljo. Njegovo srce je močno utripalo, čul je njegove udarce, odpel si je srajco in jo vrgel s sebe, da ga je jutrnji hlad oblil po goli koži. Anino pismo je ležalo na blazini. Bogdan ... Darinka ... Darinka ... Darinka je postala čudovito nežna punčka. Spominja se, da je bil tedaj, ko je dobil na Kras sporočilo o tem porodu, zelo razburjen ... — Mar naj se večno trapim z dvomi? si je dejal. — Mar naj tisto anonimno pismo še vedno straši v meni? Zamislil se je, kaj bi bilo, če bi bilo dokazano, da ta otrok ni njegov. Da je bila Ana vsa nekoga drugega, ki bi ji spočel tega otroka ... Ta hip je izgubil nit vseh teh misli. Pred očmi je zagledal nekakšno belo praznino, ki se je kolobarila v zgoščenost bele krogle ter se bolj in bolj večala. Potem se je iz bele zgoščenosti, ki je pričela pokati, počasi luščil ogromen rak in se pričel plaziti pod posteljo. Pričel se mu je umikati. Zlezel je na atol in skočil na mizo. Tedaj pa je zagledal na drugi strani postelje njegove velike škarje, zibajoče se po zraku. Povzpel se je na okno, zlezel zopet preko obeh stolov k postelji, se zgrabil za zadnji žep, kjer je nosil browning, ki ga je izdrl, in pokleknil k postelji kakor na prežo. Ko se je sklonil, je opazil njegov široki rep, ki je bil po tleh. Nenadoma je zopet zagledal nočno omarico pred seboj, se točno spominjal ženske, ki je odšla, in neznanska groza ga je popadla, ko se je znašel na tleh z revolverjem v roki. Ves se je tresel. Težko je vstal in se vlekel k mizi. Prijel se je za glavo in misel je zopet oživela. — Ali se mi je bledlo? se je vprašal ves propadel. Od vina? Pogledal se je v zrcalu. Pred njim je stala podoba, ki se jo je prestrašil. Omahnil je na posteljo. Ko se je pokril z odejo, je šklepetal s zobmi in silen strah mu je stisnil srce. — Bolan sem! Gledal je v strop in težak spanec mu je zaprl oči. {{prelom strani}} ==9== Vse, vse se je spremenilo v tem kratkem času. Vila je bila dozidana, gradili so že vrtno ograjo. Ko se zidovje še bolj osuši, se preselijo pod svojo lastno streho. Ana se je z veliko vnemo zarila v vse te nove skrbi. Saj pa tudi ni bilo Justina po več tednov domov in je vse ležalo na njenih ramah. Način in gledanje na življenje stal se čez noč tudi zanjo spremenila. Vse skrbi za življenje so ji odpadle. Denarja je imela, kolikor ga je sama hotela. Justin je ni nikoli več vpraševal po računih, postajal je od dne do dne bolj lahkomiseln, nakazoval ji je vedno večje vsote. Prvi obrok je plačala zidarskemu mojstru točno ob dnevu pogodbe. Novo pohištvo, ki ga je potrebovala za vse številne sobe v novi hiši, je kupila na obroke. Prvi, drugi, tretji obrok je točno plačevala. Najela je vrtnarja, da ji je uredil vrt. Naročila je vrtno lopo. Še tako visokega zneska se ni ustrašila. Ko se je preselila v nove, svetle sobe, jih je pričela urejati. Kupila je nekaj novih slik z dragimi, pozlačenimi okviri. Bile so barvne kopije, ki so jih ponujali potniki po hišah. Lepo Madono, ki joče pod križem. Potem veliko sliko angela varuha, ki vodi dečka in deklico čez ozko brv. Za svojo sobo je naročila posebej sliko "Zapuščena". Mlada, lepa ženska sedi ob razburkanem morju in gleda v daljo, kjer se vidijo jadra ribiške barke, ki plove na široko morje. Kupila je nekaj ur, preprog in zaves, sto raznih stvari, da je napolnila z njimi vse nove prostore v hiši. Materi vse to ni bilo všeč. — Ne znaš varčevati! Čemu nove zavese, ko so še stare dobre? Prav nič ne mislite na starost, ljudje božji — vse samo za sproti. Vsega tega je preveč. Mene bi ta hiša niti pol toliko ne stala. Mar je bilo Ani zdaj njenih besed. Kadar je prišel Justin s potovanja domov, je prinašal najrazličnejše stvari, ki jih je kupoval po svetu. — Te dve zlati uri sem dobil napol zastonj. Tole zapestnico mi je po nabavni ceni odstopil potnik z zlatnino, danes dobim na postajo dva soda imenitnega ljutomerčana. Kupil je vse, kar je videl. V hiši se je nabralo blaga, zlatnine, perila, oblek, vse omare so bile zadelane in natlačene od preobilja. V shrambi in v kleti je bila izbrana zaloga jedače in pijače. Vsega dobrega se je nakopičilo v tej srečni hiši. Vse muke, ki so ostale Ani od tistih pošastnih dni njene osamelosti, so se potulile v množico opravkov. Čas ji je zdaj celo prehitro mineval. Vsak dan je hodila v skladišče, pogledala v pisarno, pregledovala naročila. Tudi sicer je v novi hiši vse polno opravkov, ki se množe iz dneva v dan. V prvem nadstropju je dala preurediti eno sobico v kopalnico. Šivilja je vel teden v hiši, potem zopet mizar, da popravi balkon, in še vse polno majhnih, a vendar važnih poslov. Tako je Ana ves denar, ki ga ji je nakazoval Justin, sproti porabljala za sto raznolikih stvari. Pri selitvi je našla pisma pod marmornato ploščo umivalnika. Skrila jih je v nedrije in jih v novem stanovanju založila. Vsa obupana jih je iskala, premaknila vse omare in pretaknila vse predale, dokler jih le ni našla pod zamorcem iz mavca, ki ga je po nesreči sama razbila, ko je hotela preriniti omaro. Wydre ni, kakor bi se bil udrl v zemljo. Zaman je takoj, ko je prestala vojna, skušala zvedeti za njegovo usodo, zakaj nihče ni več vedel zanj. Materi na Češko se sprva ni upala pisati, a naposled se je le ojunačila. Njen odgovor jo je presenetil. Pisala ji je, da se je vrnil iz italijanskega ujetništva ter kmalu po povratku odpotoval v Nemčijo, odtam pa v Rusijo, kjer poučuje na slikarski šoli v Moskvi. Ko je prebrala njeno pismo, se je hotela vsa njena notranjost sesuti od prevelike, grenke razočaranosti. Zaverovana v čisto, najidealnejšo ljubezen, ki je po njenem čuvstvovanju bila med njima, kakor tudi zaverovana v blesk, ki je tako hitro ugasnil, je zapadla sredi največjega dela v malodušnost in zagrenjenost, tem bolj, ker je trdno upala v njegov povratek. Tako pa ga ni več in četudi je živ, ga zanjo nič več ni. Morda se kedaj spomni Ane, morda celo kedaj nasmehne ob tem spominu — to pa je tudi najbrže vse, kar je v njem ostalo od te ljubezni. — Niti senčice nesloge ni bilo med nama. Ves čas najinega prijateljstva je bil tako lep in prepoln tolikšne sreče, da ga niti najmanjša zla misel ni mogla skaliti. Zdaj ljubi drugo in je zame umrl. Tiste dni je bila hudo nesrečna. Zaprla se je v svojo podstrešno sobo, kjer si je pripravila zatočišče za žalostne ure. Ta soba je bila samo njena. Vedno zaklenjena. Nedostopna. Tu je hranila vse njegove majhne skice, svoj nedovršeni portret, v to sobico je nanosila vse, karkoli jo je spominjalo lepših dni. V skrinjici iz javorovine, v katero so bile vložene intarzijske podobe iz orehove korenine in svetega lesa, je hranila spomine najnežnejših let: medaljonček v obliki srca, ki ga je dobila pri krstu, posušene bele astre z mrtvaškega odra njene matere, sliko njenega doma, srebrn prstan z obeskom štiriperesne deteljice, ki ga ji je oče prinesel z Dunaja, svilene trakove od prvega obhajila, posušen asparagusov venček od birme in še mnogo raznih drugih drobnih spominov. V drugi skrinjici je imela pisma prijateljic, svojo spominsko knjigo in svitek las gozdarja, s katerim sta se skrivaj ljubila. Tu zgoraj so bile njene najljubše knjige. Justinova pisma je povezala v zavoj in jih ni nikoli več prebirala. Tisti hip, ko je zanjo umrl Wydra, ko je bilo zaman vse pričakovanje, se ji je zazdelo življenje prazno, četudi si ga je zdaj lahko na nešteto načinov izpolnjevala. Toda hrupne družbe ni marala. Justin jo je hotel uvesti v krog svojih bogatih znancev — njej pa ni bilo za nikogar. Preveč je bila samosvoja in preveč vase obrnjena, da bi jo zadovoljevale družbe ob vinu in plesu. Poskušala se je zopet vrniti k Justinu. Hotela ga je ljubiti, a ga ni mogla. Vdajala se mu je, kadar si jo je poželel. V nji pa ni bilo niti iskrice hrepenenja po njem niti poželjenja. Bala se ga je. Ne njega samega. Njegovih besed, njegovih navad, njegovih želj in njegovih zahtev! Spalnica se ji je zdela kakor živa neskladnost njenega življenja, v katero se bolj in bolj peha, ker ne more in ne more najti izhoda. Je izhod — toda ni ga zanjo! {{prelom strani}} Strah jo je pred njim in muke predsodkov trpi tako močno, da niti ne misli na vse te izhode. Živi tako, ker se ji zdi, da ne more in ne sme drugače biti, praznino v sebi pa teši z neko silno željo, ki jo prenaša iz dneva v dan. Ne ve, kaj se bo zgodilo. Vsak večer odhaja spat z nado, da ji prinese jutro veselo presenečenje. Nič ne ve, kakšno. Pričakuje ter se s tem omamlja in krepča za vsak prihodnji dan. V soboto popoldne je prejela Justinovo brzojavko, s katero ji je naznanil svoj povratek. Pripravila mu je večerjo. Skrbno je izbrala tiste jedi, ki jih ima najrajši. To pot je prinesel Ani krasen plašč iz bobrovega krzna, Bogdanu matador, a Darinki otroški voziček za punčko. Ana se je razveselila darila. Trpela je hude bolečine, ko je zaman iskala besed, ki bi zazvenele iskreno in vdano. Zdaj je vsakikrat močno dišal po vinu, skoraj ni bilo dneva, da se ne bi napil. Prihajal je domov, ker je bilo to samo po sebi umevno in ker je imel na tem koščku zemlje svojo hišo, svojo ženo in svoja otroka. Ko se je naigral z otrokoma, ji je pričel pripovedovati o svojem potovanju, o vseh večjih kupčijah, o raznih stvareh, za katere je vedel, da jih rada zve. — Pomisli, ji je pravil, tri vagone kolomaza sem razprodal v štirih dneh. Pijem od veselja, zakaj nikoli nisem mislil, da bi bila kedaj mogoča taka kupčija. Pijem od norosti, ker se mi zdi vse skupaj kakor blazna loterija, v kateri neprestano dobivam! Ta njegova neprekinjena pijanost ji prav za prav ni povzročala muk. Saj ga ni več ljubila in ji je bilo vseeno, ker ni bil nadležen, kadar je bil pijan, samo mnogo je govoril in postal kmalu zaspan. Bala se je le, ker bi ga utegnilo neizmerno pitje prehitro ugonobiti. Zdaj, ko je živela zgolj svoji bolečini, ki jo je čisto na dnu srca gojila ter jo vedno znova prebujala in negovala, je zase in za otroka računala povsem odkrito. Kljub ogromnemu zaslužku se je zavedala, da nimata niti vinarja prihranjenega. Da, niti polovica hiše ni plačana niti ni plačano novo pohištvo. Ves denar se je sproti porabil, vedno znova se je bolj in bolj igral s svojim velikim dobičkom. Čeprav ni Ana sama nikamor hodila v družbo, si je kupovala vendar vedno nove obleke. Za to je potrošila mnogo denarja, ker ni izbirala cenenih, temveč drage, modne modele. Justina je izvolilo društvo "Galeb" v svoj odbor. Kar tako, ne da bi Justin sploh vedel za to, toda v društvu so vedeli, da je radodaren in je zato lahko odbornik, dasi nima niti pojma o glasbi. Odbor se je nadejal, da bo tudi v društveno blagajno kanilo nekaj njegovih stotakov. Na prvi seji, ki se je je udeležil, je zvedel, da zbira društvo denar za godala, ker misli ustanovit svojo godbo. Po seji so krokali vso noč. Justin je bil pijan in drzen ter je podaril deset tisočakov. Oče je bral v časopisih: — Društvo "Galeb" je ustanovilo godbo na pihala. Da je moglo tako hitro uresničiti svojo veliko namero, gre predvsem zasluga njegovemu odborniku — znanemu, uglednemu trgovcu Justinu Železniku, ki je dal za ta namen 10.000 dinarjev. Ta velikodušna gesta gospoda Železnika zasluži pozornost vse kulturne javnosti. Odbor ga je na svoji seji imenoval za prvega društvenega častnega člana. Umetniško diplomo, ki jo je izvršil akademski slikar France Smole, je videti v izložbenem oknu tvrdke Jesih in drug. Pridirjal je na vse zgodaj v Justinovo stanovanje ter zarohnel nad njim. — Norec, ali si ob pamet? Čemu krokarskemu društvu mečeš tisočake, mar bi jih bil dal siromakom! — Svoj pošteno zasluženi denar dam, komur sam hočem! je dejal Justin užaljeno. Še na misel mi ne pride, da bi z njim podpiral kakšne komuniste! Poznam jaz dobro tista vaša društva! Adam je odšel brez pozdrava. Med vrati se je vendarle še okrenil in ves srdit zabrusil Justinu v obraz: — Ta denar si prisleparil! Jaz, ki skoro noč in dan delam, trdo delam, ne zaslužim niti v enem letu takšne vsote, ki jo ti v enem večeru razmečeš. Le s sleparijo se pridobe milijoni ! Rečem ti samo še: Ne delaš prav! ==10== Tako sta se sprla. To leto je vendarle pregovoril Ano, da je šla z njim na morje. Otroka sta bila nadvse vesela ves čas, ki so ga preživeli na obali v hotelu. Ana je napravila daljši izlet z ladjo v Dubrovnik in ves mesec ji je potekel prav lepo, da je bila zadovoljna s to spremembo. Po končanem odmoru je Justin odpotoval v Bosno, Ana z otrokoma vred pa se je povrnila z avtomobilom v Ljubljano. Pot je bila zanimiva in prijetna. Ano je obšla prvič slast potovanja in gledanja novih, zanimivih stvari. Z velikim užitkom je gledala v svet, do katerega ni imela doslej nikakega veselja in poželenja. Na Delniški strmini je moral šofer izmenjati svečo, ker ni hotela več užigati motorja. Darinka, ki jo je ostri zrak prevzel, je spala v vozu, Bogdan se je smukal okoli šoferja. Ana pa je sedela poleg ceste na trati in se veselo udajala brezskrbnosti lepega solnčnega dne ... Po cesti sem je stopal po klancu navzgor človek. Enakomerno, upirajoč se s palico v kraška, kamenita tla. Vroče mu je bilo. Čeprav je bilo še zgodaj, je solnce pripekalo in že močno žgalo. Ana se je živo zanimala za to edino živo bitje, ki so ga gledale njene oči v samotni pokrajini. Popotnik je bil mlad. Nosil je nahrbtnik imel vesel, mladosten obraz, da je bilo takoj videti, da ne potuje niti po opravkih niti s skrbjo za čelom. Študent — popotnik. Še preden je dospel do nje, jo je obšla drzna, zapeljiva misel, ki se je ni mogla ubraniti. Fant je vljudno pozdravil v travi sedečo gospo, ki je bila v lahki poletni obleki itak mikavna, zlasti pa še tu, kjer je pokrajina zapuščena in človeški obraz lepši kakor v sobi. — Ali lahko kaj pomagam, gospa? je vprašal popotnik in obstal. — Hvala! je odvrnila. Odkod prihajate in kam potujete? — S Sušaka proti domu v Novo mesto. – Peš? — Seveda! Študent si ne more privoščiti avtomobila. {{prelom strani}} — Povabim vas v voz, gospod … – Pavel Gorjup, medicinec, se je predstavil. Z veseljem sprejemam vašo ponudbo! Sedel je na kamen kraj Ane in kmalu sta bila v živahnem razgovoru. — Študiram drugo leto medicino. Vsake počitnice napravim daljši izlet. To pot sem bil na morju, seveda peš. Tako si prihranim denar za študij, pa tudi veseli me tako potovanje. Človek dodobra spozna kraje, ljudstvo, floro, večkrat sedem na kak voz, danes pa imam izredno srečo: avto in lepo plemenito gospo. Kaj hočem še več? Ves je plamtel življenja, resničnosti, podjetnosti in mladosti. Bil je res mlad, mišičast in ožgan, kakor da sta si s solncem brata. Šofer je kmalu popravil nedostatek, pospravil orodje in pognal motor. Darinka se je prebudila in je hotela sedeti z Bogdanom poleg šoferja. Ana in medicinec sta udobno sedela zadaj. Motor je besneče brnel po strmini, dokler se ni spustil voz nizdol k Moravicam in dalje skozi šume proti Metliki. — Takole je prijetno potovati! je dejal Gorjup. – Da, je dejala Ana. Takole se voziti v lepi dan, skozi tihe, romantične kraje, na nič drugega misliti kakor na željo, čim več videti, ah, nebeško je to. Nisem si mislila, da je tako prijetno. — Ali ste prvič na takšnem potovanju? — Prvič na potovanju zaradi potovanja samega. Kadar se vozi človek po opravkih, ima mnogo skrbi. Potovanje zaradi potovanja pa je užitek. Spotoma je zvedela, da študira Gorjup v Ljubljani in da je reven kot miš. Doma ima mater — vdovo, ki ga ne more preživljati; zategadelj se sam tolče skozi življenje. — Gre! ji je pravil. Človek mora imeti le trdno voljo in neomahljiv poslednji cilj pred seboj. Včasi sem lačen, a zato drugekrati prijetno sit. Ubijati se moram s tepci meščanskih družin, semtertja je treba ponižnosti in nekoliko hinavstva, da se prerine človek skozi najhujše dni. — Res, imeti morate zelo trdno voljo, je dejala Ana. Jaz ne bi zmogla tega. Ne vidim v življenju toliko lepega, da bi se zaradi tega lepega izpostavljala tolikšnim naporom. — Gospa, je vzkliknil Gorjup, kaj naj bo lepšega za vas: bili ste ves mesec na morju, stanovali ste v hotelu in imeli tam dovolj vsega, česar ste si poželeli, potujete v avtomobilu, vidim vaša otroka, lepa, zdrava, v mestu imate svojo vilo, vrt? — Tedaj mislite, da je to višek sreče? Da je to vse, kar more človek v življenju doseči? — Ne, tega ne trdim, ampak če gledam vse to z mojega položaja? Gospa, vi niste bili nikoli Iačni. Toda le lačen človek ve in si lahko misli, da je bogat človek srečen. Vsaj sit je vedno! — To vam verjamem. Verjemite pa tudi vi meni, da je sit človek prav tako lahko zelo nesrečen. — Tedaj, gospa, sklepam, da je v vašem življenju vrzel, ki vam kali zadovoljstvo? Ana je gledala v tega fanta z očmi ženske, ki je pozabila dolgo vrsto predsodkov. Zasačila se je v želji, ki nikakor ne bi smela zajeti njenih misli, toda se uživela v živost trenutka in naključja ter se radovala bližine mladega, sočnega človeka. Spodaj ob Kolpi je stalo mnogo žensk do pasu v vodi; prale so lan. Poldne je že skoraj bilo. Onkraj mostu kraj Metlike je velela Ana ustaviti voz. Z medicincem sta odšla na most gledat te čudne perice. Vroče je bilo; zrak nad vodo je kar utripal in zdaj, ko ju ni hladila sapa vožnje, sta bila takoj potna po obrazu. — Gospa, je dejal, Kulpa je izredno topla voda. Pojdimo se kopat! Bogdan je radostno zavriskal in zdirjal k vozu po Darinko. — Imenitno! je dejala veselo Ana. Toda plavati ne znam. — Voda ni globoka. Sicer pa, gospa, dober plavač sem. Naučim vas! — Zakaj ne? se je smejala Ana. Koliko zahtevate za takšne vodne instrukcije? — Gospa, za honorar se bova dogovorila. — Dobro! Upam, da Vaše zahteve ne bodo previsoke? — Ali pa! — Nič se ne bojim. Dobra plačnica sem! Šofer je zapeljal avto v vrbovo senco. Ana si je v vozu oblekla kopalni triko, ki se je tesno oprijemal njenega telesa, si poiskala v kovčegu gumasto čepico, nataknila pletene, rdeče copatke in stopila v solnce. Otroka sta že bila z Gorjupom v vodi. Šofer je šel na most, se naslonil na ograjo in občudoval perice, ki so imele do pasu zavihana krila. Gorjup je stal v senci pod mostom in gledal v Ano, ki je stala na bregu v solncu. Njeno krepko, polno telo je plamtelo zdravja in ženskosti. Počasi je stopila v vodo ter si zmočila vrat in roki. Bila je vesela. Zaželela je živeti nekaj trenutkov kot otrok. Pobrala je v vodi velik kamen in ga vrgla v vodo pred Gorjupa, da ga je pobrizgala do glave. — Haha! se je smejala, ko se je otresal vode. Kako se boji! — Pridite sem pod most, se je smejal medicinec, tu je globja! — Dajte mi roko! ga je prosila. Prijel jo je za roko in vedel pod most, kjer je bila voda visoka čez pas. Potopila se je do vratu in poskušala plavati. Toda vsakikrat se je hotela potopiti, če je poskusila dvigniti nogi. Razposajeno se je premetavala po vodi, škropila okoli sebe in se smejala kakor že dolgo ne. Gorjup se je lovil z očmi, bila je v teh trenutkih silno mladostna in razigrana. Obotavljal se je. — Naučite me plavati, kakor ste obljubili! mu je zaklicala. Plaval je k nji in jo prijel okoli pasu. — Spustite se! je dejal. Njeno telo se je obesilo na njegove roke in zdaj se je brez skrbi spustila s tal. — Držite me, dobro me držite! je klicala in mahala z nogami po vodi. Onkraj mostu, kjer je delala reka oster ovinek, jo je za hip spustil. Dva, tri metre je sama obvisela nad vodo in je bila vsa srečna nad uspehom. – Izboren učitelj ste! Honorar vam ne uide, mu je dejala. Pavel Gorjup se je je dotikal z rameni. Bil je mlad, goreč, poln ognjevitosti. Drzno jo je stisnil k sebi in jo poljubil. — Honorar, gospa! je dahnil. {{prelom strani}} Vsa zavzeta od tega naglega presenečenja, je obstala in zastrmela v mladi, ožgani obraz. Za hip se je zresnil, vsa njena resnica ji je stopila pred oči in z največjo muko se je premagovala, da se ne bi kljub vsemu nasmehnila ustnicam, ki so jo poljubile. – Predrzni ste, gospod! je dejala tiho in k topila k bregu. Gorjup se je make zbegal. Šel je za njo in moledoval: — Gospa, oprostite, nisem mogel drugače. Očarali ste me! Ana je stopila v avto in se oblekla. Gorjup je stal ob vozu in ni vedel, kaj bi. Ali naj se poslovi? Ali naj se obleče in sede v voz? Ko je motor te brnel, je dejala Ana: — Sedite vendar! Potem sta vso pot molčala. Ko je onkraj Gorjancev zagledala Novo mesto, sta se slučajno našla njuna pogleda. Oba sta se nasmehnila. Srce ji je utripalo in vanjo se je rezalo. — Moj bog, kako je lep in mlad! ==11== Ana se je po vrnitvi iz letovišča povsem spremenila. Postajala je zamišljena in se je še bolj zaprla vase. Včasi se je ves dan posvečala otrokoma, drugekrati je ždela v zgornji sobici in gledala skozi odprto okno, ki je gledalo na travnike in Mestni log. Mislila je na fanta, ki ga je srečala na cesti. V nji se je vse bolj krhal poslednji člen, ki jo je priklepal na Justina. Drzna je postala v svojih željah neugnana; hotelo se ji je ljubezni in omame za vse bridke dneve, ki jih je preživljala ob svojem možu. Srečna je bila, če ga ni bilo doma. Saj se je tako neverjetno spreminjal. Ni bilo dneva, da se ne bi bil opil. Pričel jo je nadlegovati z ljubosumnostjo. Hotel se je prepirati z njo in nenadoma si je pričel izmišljati nenavadne stvari. Kakor se ni brigal po povratku iz vojne dosti za svojo ženo, samo toliko, kolikor jo je potreboval, ker je ves preveč tičal v trgovanju, tako se je zdaj obregal ob vsako njeno besedo in bil nekajkrat celo sirov z njo. — Skoraj bi trdil, da Darinka ni moja! ji je zalučal v obraz. — Kako si hudoben! je zaječala Ana. — Poglej ji v obraz! Je kaj mojega? Lahko bi bila Wydrova ... Ano je zaskelelo, zasovražila je Justina tako, da bi mu z veseljem zakričala v obraz: — Da, da, Wydrova je, ne pa tvoja, ti mešetar pijani! Toda se je vendarle premagala. Zdaj je pričela računati hladno, z vso razsodnostjo. Njeni računi so bili usmerjeni v bodočnost. Živela je samo zase in za otroka. Justin ji je nakazoval denar. — Vdajam se mu s studom, a vendar živim pri njem? si je bičala vest, kadar si je razgalila pogled. V čem se razlikujem od vlačuge, ki je plačana za vsako noč? Ko je tako premišljala, je zahrepenela po medicincu in v nji je bila borba na življenje in smrt. Ne borba — hrepenenje ženske, ki je v zrcalu zapazila med črnimi lasmi prvo sivo nitko. Hrepenenje mladosti, ki se je pričela poslavljati. — Moj bog! je zajokala na svoj rojstni dan, prihodnjo leto mi bo že štirideset let. Stala je pred zrcalom in se opazovala s strahom. Njen obraz, ki je bil poln, ni kazal še nobene gubice, le v zunanjih kotih oči se je komaj vidno črtala vdrta koša. Tisto popoldne se je ves dan ljubimkala s Darinko. — Otrok moj zlati! TI moj goreč spomin! je vzklikala in jo poljubljala po obrazu. Tako se je poslavljala od Wydre, ko je stala na razpotju. — Vsa raztrgana in bolna! se je pomilovala in sklenila iti za nekaj dni k Marti. Ves čas po prevratu ni bila pri Joštovih. Tudi pisarili sta si s sestro malo. Nekako oddaljili sta se in pozabili druga drugo. – Morda najdem tam mir in se iznebim misli na fanta, ki sem ga gledala v solncu. Joštova sta jo prišla čakat z vozom v Celje. Svidenje je bilo zelo iskreno. Vso pot, ki so jo v lahnem diru prevozili, so obujali spomine in si razpovedali sto in sto novic. — Živiva kakor dva goloba! ji je pravila Marta. Vsak dan sva bolj zaljubljena in med silnim delom nama poteka čas, da nama je prekratek. Najino dete raste v solncu in je že pravcati junak. Delam v šoli, doma, skupaj z Anzom sva šla med ljudstvo. Zaupajo mu, on mnogo ve in hoče, da vsi vedo. Ustanovil je drevesnico, trtnico, knjižico, zdaj pripravlja mlekarsko zadrugo. Poln je dela in visokih, plemenitih ciljev. Bori se proti vplivom, ki ga imajo stare požrešne stranke med kmeti, snuje stranko, ki naj druži kmete in delavce. Pravi: Delavci in kmetje gradijo svet. Bori se za razlastitev veleposestev. Kadar pa se odtrga od dela, se ob meni v ljubezni hrabri za svoje delo. Ti ne veš, kako sem srečna! Zvečer sta hodili po cesti zunaj vasi. Pod goricami so peli fantje in vsa noč je gorela ubranosti in neskaljenega miru, še celo petje je bilo kakor kos narave same. — Poglej Ana, je dejala Marta, tako sem polna vsega, da se mi zdi življenje prav res lepo. Skoraj bi rekla, da sem vesela, ker živim. Ana je zaman ugibala, v čem je našla sestra tako popolno zadovoljstvo. Toda Marta je videla v njenih očeh, da je prelomljena in da ji kljuje v srcu. Obraz njene sestre je preplezala zagrenjenost. — Zaupaj mi! Bodi takšna, kakršna si bila doma! Mar več ne veš, da si prišla k meni, če te je bolelo ... ? Vidim te, sama si se izdala. Si žalostna ... ? — Da! je dahnila Ana in se tesno oklenila sestrine roke. Tako sem nesrečna, da bi rajši umrla. — Povej mi, dušica, ali je ljubezen, ki ti vznemirja srce? Ana se je lovila na bilko, se oprijemala nastavljene slamice, ki je ni mogla zgrabiti, da bi se potegnila na breg in se odpočila. Toliko se je nabralo v nji vseh hudih dni in vsega morečega, da se ni upala pred sestro takšna, kakršna je bila. Tik pred porazom, ko se ji je že hotela vdati ter se ji nasloniti na srce in ji vse do pičice razodeti, se je zopet zaklenila in dejala: — Preveč je, Marta, ne sili vame! Ti mi tega ne moreš odvzeti. Samo to, zgolj to ti povem, da sem nesrečna, ker sem z Justinom. — Ali te ne ljubi? Je li grd s teboj? Te vara? {{prelom strani}} – Ali me ljubi? Že takoj v začetku sem dvomila v njegovo ljubezen. Veš, v takšno ljubezen, ki je edinstvena na svetu. zdaj vem, da me ne ljubi. Mislim, da me nikoli ni ljubil. – Ana, morda pa je ta misel le prehuda in se varaš? – Ne, ne! Točno vem. Morda me je ljubil le prvo leto, kaj jaz vem, zdaj ko gledam drugače, se mi zdi, da me ni nikoli ljubil. Ali pa me je … Morda enkrat samkrat, kvečjemu dvakrat. Ko se gledam nazaj, se mi zdi, da se kljub iskanju nisva našla. Zase vem, da ga nisem našla. O, da, našla sem Justina, vsa sem bila njegova, vsa sem bila zaljubljena v njegova pisma, toda ugotovila sem, da je vse, kar je bilo lepega v njegovih pismih, prepisal iz knjig. On sam ni bil zmožen napisati niti enega lepega, nežnega stavka ... Že ko sem odkrila to prvo varanje, sem mislila, da se utapljam, zakaj ljubila sem besede, uverjena, da jih je nabral iz svojega srca ... Toda vzlic temu sem upala in mislila: Ni vsakemu človeku dano pisati pisem. Bila si priča, ko mi je očital odeta ... O, ne, nisem našla ljubezni, našla sem branjevca, ki je vse doslej trgoval z menoj. — Moj mož je kmet, Ana! – Kmet je, toda v njem je več človeka kakor v desetih Justinih! Zdaj vem, da je vsega konec! Postal je pijanec. Zdi se mi, kadar ga gledam pijanega s tistimi grdimi, motnimi očmi, kakor da se pretvarja v žival. – Moj bog, je vzdihnila Marta, in jaz vsega tega nisem videla. Za Justina sem vedela, da je prazen, in sem se bala zate. Torej je le res? – Le kaj naj storim? Marta se je zamislila v sestro in trpela z njo vred. — Povej mi vendar, kaj bi storila, če bi bilo s teboj tako? jo je prosila Ana. — Jaz? Ah, zame je to malenkost. Sama si služim za svoje življenje. Ločila bi se! — Misli si, da nimaš službe. Če bi bila tako, kakor sem jaz? — Na to nisem mislila še! je streslo Marto. To je tisto, kar dela vprašanje trenutno nerešljivo. Marsikatera, ki je živela v razmerah, v kakršnih moraš ti, se je brez pomislekov ubila. Žrtve nesrečnih zakonov gredo v milijone! Nekatere so si poiskale druge može in skušale pri njih bolje živeti. Druge zopet so ostale pri možeh in skrivaj iskale zadoščenja v prepovedani ljubezni ... In najdejo se take, ki so se predale usodi in vdano prenašajo vse gorje. Ti pa ... Kako ti naj svetujem? Ali res ni mogoče ničesar več najti med vama. Že zaradi otrok, duša, pomisli, morda pa je le kje skrita nit, ki bi vaju znova zvezala? — Je ni, je ni! Vse je pretrgano. Ne preostane mi nič drugega, kakor prenašati to muko do smrti. Prešibka sem. Ne vem, kaj naj počnem. Imam otroka, ki ju neizmerno ljubim. Tudi Justin ju ljubi! Če bi bila močna, bi zbežala od njega, tako pa se bojim življenja, ki ga ne poznam. Kako, le kako je v tebi, da si tako trdna v moža? — Ker mi ni samo mož! Ker me ne vidi samo v postelji! Ker sva tako zraščena drug s drugim, da se nikoli niti iskala nisva. Ker sva postala nerazdružljiva. — To mi je zagonetka. Kako vendar sta stkala vez, ki se ne more pretrgati? Tega ne morem doumeti. — Mar jaz vem? Morda v delu, ki si ga deliva, morda v zavesti, da se ne ljubiva za en sam dan, temveč za vso večnost? Morda zato, ker hočeva postati v ljubezni močna za rod, ki ga ustvarjava? Ker nisva usmerjena samo vase, temveč za ljudi, ki naju obdajajo, za zemljo, ki jo obdelujeva, za otroke, ki jih učim, za ljudstvo, iz katerega sva? Morda zato, ker je Jošt mož, kadar ljubi, in človek, kadar dela? Ana, jaz samo vem, da bi se naveličala moža, ki bi me iskal samo v postelji. Zamrzela bi moža, ki bi skrbel le za svojo blaginjo, zakaj mislila bi, da si je tudi ženo vzel le za svoje dobro. — Toda če bi se ti kljub temu zaljubil v drugo žensko? — Če bi se zaljubil v obraz, bi stisnila srce, kajti vem: vrnil bi se! To je narava, ki je v tem primeru premagala čuvstva. To so tako silne stvari, ki se ne dajo vezati v noben obroč zakona. Vendar si mislim: Toliko in toliko let sva tako srečno živela, ljubila sva se, otroke sva rodila — mar je en sam tak trenutek, ki ga je vrgel iz tega sestava, tako dragocen, da bi nama razbil vso preteklost in vso bodočnost? Vem, z roko bi stiskala svojo levo stran od bolečine in mrla bi od žalosti. Če sem mu več kakor obraz, se bo vrnil. To se lahko tudi meni zgodi! Zakon ... Zakon mi ni nič. Verujem le v ljubezen in smisel, za katerega živita mož in — žena. — Za otroke? ... — Otroci so vedno le materini! Ti so naši! Samo otroci ne vežejo zakona. Misliš, da se iščeta mož in žena zaradi tega, da bi rodila otroke? Ne, ne! Zamisel naravnosti je tak. Tam pa, kjer so otroci, razumeš, samo otroci vez, ki sklepa zrahljani zakon, so ti izpostavljeni največjemu zlu. So žive priče nesoglasja in prepira, sirovosti, varanja in laži. Je bodoči rod, ki bo živel prav tako, kakor živi stari! — Tedaj, tedaj me je pekla vest zaradi Bogdana in Darinke ... je ječala Ana. O, kako sem tržena Iz sebe! — Svetovala bi ti: Zapusti Justina in pridi z otrokoma k meni. Toda Justin tega ne bo dopustil. Če ga zapustiš ti, bo oblastvo priznalo otroka njemu. Vem pa, da svojih otrok ne boš mogla zapustiti. Ne, to bi bil zločin! Tako si me postavila pred vprašanje, ki m ga ne da rešiti s čuvstvi. To je prekletstvo tistega nesmiselnega zakona, ki veže dobre ljudi s slabimi, uklepa žrtve na zločince in ugonablja rodove. V Ani je plulo tisoč misli, toda skozi vse to vrvenje bolesti, razmišljanja in novega hrepenenja se je vnaprej vdala preko vseh Martinih misli. Svojih otrok ne zapusti za nič na svetu. Ostala bo pri Justinu do konca svojih dni. Toda za to trpljenje si je iskala utehe. Svojega življenja ni hotela zavreči za pijanega moža. Prebolela je najhujše dvome, ki so najtežji, prebolela je vest, kateri se je sproti opravičevala, zavrgla je vse Martine misli, ker so se ji zdele preširoke, da bi jih zdaj, ko je vse končano, še mogla zajeti, prebedela je noč do ranega jutra, odrivajoč iz sebe vse, kar jo je grenko težilo, obup, ki ji je hotel zlomiti srce, se je ustavil pred živo Ano, ki hoče živeti, ki noče umirati! Ko je oblilo solnce dolino, je vstala, se naslonila na okno in pogledala po cesti. {{prelom strani}} — Takole je sijalo solnce, ko sva se srečala, je dahnila v deviško jutro. Legla je nazaj v posteljo in od sladkega hrepenenja utrujena zaspala. ==12== Še isto popoldne je odpotovala. Otroka sta od radosti kričala, ko je bila zopet pri njima. Stiskala ju je k sebi in šepetala. – Ne zapustim vaju! Ne, ne — ne zapustim vaju! Cesto, po kateri se ji bo stekalo bodoče življenje, je razločno videla. Martinih besed ni več slišala, kakor hitro se je vrnila domov. Sklep, ki se je rodil, je postal tako samo njen, da se ni dalo nič drugače urediti. – Živeti hočem, naj se zgodi karkoli! Justinu se je pridela očitno izogibati, včasi mu je odkrito vrgla v obraz svoje preziranje. Drugi dan po njenem povratku je dospel. Bil je nataknjen in ničesar ni prinesel. Sedel je na mizo in pil vino, ki ga je prinesla kuharica iz kleti. Otroka sta že spala. Ana je brala na drugi strani mize časnik. Čudno se ji je zdelo, da noče govoriti, ko je vendar že precej pil ta dan. – Justin, zakaj toliko piješ? je dejala. Pogledal jo je, kakor bi se predramil; oči je imel nenavadno kalne, levi del ustnice se mu je povesil. Nič ni rekel. Znova je natočil in ko je dvignil kozarec, se mu je roka zatresla. — Ne pij toliko, Justin! mu je dejala zopet čez čas. To ni zdravo. Zaril je prste v lase, ki so mu pričeli močno izpadati, vrgel prazno listnico po mizi in dejal strto: — Na, prazna je! Kupčija se je zasukala. Hudiča, kako bi ne pil. Od jeze! – Justin, je dejala nato, zdi se mi, da boš moral opustiti to agenturo in začeti misliti na redno trgovino. Vračamo se v urejene čase. — Ne vmešavaj se v moje trgovinske zadeve! Štacuna? Da bom zopet stal za prodajno mizo in prodajal cikorijo cigararicam? Ali si ob pamet? Hočem milijone! — Tedaj ne pij toliko! Ugonobilo te bo! – Torej mi ne privoščil niti vina? Takšna si že? — Kako nespametno govoriš Justin! Pij po potrebi! Kdo ti brani to? Ampak tako, moj bog, saj si neprestano pijan! Njegove oči so stopile iz jamic, buljil je nekaj trenutkov v Ano, potem pa povesil trepalnice, kakor bi se hotel zamisliti, uprl pogled nizdol na vino, ki ga je zdajci nalašč zduškoma izpil. — Na! In če izpijem danes ves sod, kaj tebi mar? Nič, zapomni si! Ana se je premagovala. Nasmehnila se je in skušala biti z njim mehka: — Pomisli, Justin, včeraj je bil oče tu in me prosil: Reši Justina! Preveč pije. Pogubil se bo. — Tako je rekel? Da se bom pogubi!? Tedaj je baraba! — Za boljo voljo, kaj govoriš! Tvoj oče je! Dober, plemenit, kaj te ni nič sram? Tudi mati, ki te ima vendar tako rada, je zadnjič jokala: Pozabil je nas. Kaj smo mu storili, da je postal takšen? Od drugih sem slišala, da je postal pijanec. Justin je skočil s stola, divja jeza ga je užgala, zgrabil je poln kozarec in ga treščil Ani pred noge. — Na, hudič strupeni, ko ne moreš držati gobca! Povej stari, naj se briga zase! Mar mi je za takšno beraško svojat! Ani je stopila vsa kri v glavo. Da bi mogla, bi planila vanj in mu z nohti razpraskala obraz. Toda nekaj je morala storiti. Stopila je predenj in zakričala s silnim glasom: — Justin, ti si postal zverina! Njegove ustnice so posinele in se povesile, da je kazal zobe kakor renčeč pes. Popadel jo je za roke, dvignil drugo pest in jo sunil v ramo. Opotekla se je in se vlovila za stol. Tu je obstala kakor pribita. Ničesar več ni videla, niti ni čutila pravega smisla, kaj se je z njo zgodilo. Vse ji je migotalo pred očmi, vse se je zgostilo v nekakšno gorečo, a vendar prozorno steno, iz katere sta štrleli njegovi trdi zenici. Slišala je njegove besede kakor bobneč slap, ki ji je hotel zaliti srce. — Tako? To zato, ker sem te rešil sramote tvojega zločinskega očeta? je renčal. Ker sem ti dal vse, kar imaš na sebi, hišo, denar, tako torej, ti vrag nehvaležni, z zverino me boš psovala? Na, poglej, hudič, kako žrem! Nagnil je steklenico in lokal pogoltno, kakor bi si hotel za vsako ceno pogasiti žejo, ki mu je hotela izžgati grlo. V nji pa se je zožilo vse v eno misel: planiti nanj in ga pokončati. Toda tedaj se je v Justinu zgodilo nekaj nerazumljivega. Potulil se je kakor pes za mizo, strepetal kakor trstika v vetru in padel vase, kakor bi ga kdo na vso moč pretepel. Glavo je potegnil me drame in dejal tiho, skoro šepetajoče: — Zapri vrata! Kakor blisk je prežgal Ano pogled njegove srepe zenice. Silen strah jo je zajel. Pobegnila je v sobo in zaklicala dekli: — Za božjo voljo, Marička, tecite po očeta! Gospodu je slabo! Potem se je vrnila v kuhinjo. Čepel je zadaj za zaveso. Nič je ni videl. Stopil je po prstih k omari in jo previdno odprl. Poskusil se je skriti med obleko. Justin, lezi v posteljo! mu je zaklicala Ana. Kaj vendar počneš? Pribežal je k nji in se je oklenil. Skril se je za njen hrbet. Stegnil je roko in kazal na mizo. — Poglej jih, poglej jih! Koliko jih je! je šepetal in se tresel od groze. — Kaj? Ničesar ne vidim! — Tisoč morskih rakov! Ana je prižgala lestenec na stropu, da je bleščeča luč obsvetila vso sobo in ga peljala k zofi. — Saj ni nič! mu je prigovarjala. Malce se je umiril. Nasula mu je v kozarec vode dva praška piramidona. Brez obotavljanja je izpil zdravilo. Zastrl si je z rokama oči in strepetal v sunkovito ihtenje. Tedaj je že pritekel Adam. Bolestno je gledal svojega skrušenega sina. Položila sta ga v posteljo in poslala po zdravnika. Čez tri dni je napad minil in Justin je zopet mirno spal v postelji. Ko se je prebudil, mu je bilo, kakor bi se vlegel po mučnem, napornem delu. V njeni sobi sta sedela Ana in zdravnik. {{prelom strani}} — Gospa, je dejal mirno, brez vsakega naglasa sočutja, strogo znanstveno, vsi ti napadi, ki se zdaj že redno ponavljajo, izvirajo od tega, ker je vaš mož izrazit alkoholik. Delirium tramena. To je človek, ki si ne more več predstavljati življenja brez pijače. Poleg tega pa je tudi, po izsledkih, ki sem jih našel v krvi, sodeč, luetičen in je skoraj verjetno, da je to pričetek paralize. Če se ne bo sistematično zdravil, bo bolezen napredovala. V bolnišnico bi moral! Dokler bo doma, ga bomo zdravili s srebrnim salvarzanom, pozneje bomo poskusili s cepitvijo malarije. Vsekakor mora imeti svojo sobo, svojo posteljo ... Otroka je treba poslati za njegovega zdravljenja drugam, morda k sorodnikom na deželo ... Ana je prebledela in pričela drhteti. Ta človek ji je razkrinkal moža, da je zdaj v nji kot samo še živ kadaver, nestvor, okužen, z razžrtimi možgani. Zdravnik je opazil njeno potrtost. — Hudo je to, gospa, toda povedati sem bil dolžan, ker se morate tudi vi braniti pred tem zlom. Pripraviti se morata na najhujše. Obup tu ni umesten. Imate otroka, na katera je treba misliti! Ko je zdravnik odšel, se je zgrudila na stol. Nov val groznega spoznanja jo je hotel zadušiti. Bolezen, pred katero se je vsakikrat zgrozila, če je le slišala njeno ime, vse njene posledice, norost pijanstva, vse te najhujše besede, ki jih človek izgovarja s strahom in trepetom, vse to je živelo leta in leta ob nji. — Moj bog! ja zastokala, le kaj sem tako groznega storila, da je prišlo to zlo name? Zgrozila se je ob krvavi misli, da je živela in spala poleg njega, da jo je poljuboval ... Zdelo se ji ja, kakor da je vse njeno telo pokrito s sluzasto gnusobo tvorov, obila jo je slina želja, se z ognjem razkužiti, vsa je bila nečista, to razodetje jo je preganjalo iz sobe v sobo. Tedaj so se vrata tiho odprla in med vrati se je pojavil Justin v spalni srajci. Bil je kakor bolnik, ki ja vstal po dolgi, hudi bolezni. Njegove oči so zopet razumno gledale vanjo, noge so se mu šibile, bled je bil, njegov glas pa zamolkel. — Ana, zdaj vse veš, kajne? je dejal. Gledala ga je kakor prikazen. Sedel je na stol. S težavo si ja prižgal cigareto in ko ja potegnil nekaj dimov, je tiho, boječe zašepetal: – Zdravnik ml je dejal, da bom okreval. Nič več ne bom pil. Tisto, kar je v meni, pa ... Dokler na bom čist, se ti ne bom približal. Stanoval bom v hiši kakor tvoj najemnik. Saj vem, jaz vem, da me ne moreš Imeti nič več rada ... Ampak, glej, zaradi Bogdana in Darinka naj ostane tako ... Ana bi vpila od bolečine. Sedel je pred njo kako človek, ki so ga prinesli iz groba. Ponižan in strt, pokopan v svojo lastno krivdo. V njegovih očeh sta se zasvetili dve kalni solzi. Potem se je dvignil in šel mimo Ane v svojo sobo. Glavo je imel povešeno, kakor bi stopal za pogrebom. Ko je bil poleg nje, se mu je noga zastavila in s krvavečim hrepenenjem je počakal na njen klic ... Ana ga ni poklicala! Ko so se vrata za njim zaprla, je šlo vanjo olajšanja in skozi vse te grozne dni se je trgala iz tal čudovita, rešilna misel, ki jo je vzdramila ob prepadu smrti, na katero je mislila. Njen obraz so pretkale trše črte, drzovite, odločne. Zatekla se je v svojo sobo. Tu je na stežaj odprla okno in brez pogleda zastrmela do Krima, nad katerim so viseli črni oblaki, kakor bi bili natrpani v en sam velik grozd, ki se je naslonil na goro. Obrnila se je v sobo in se zagledala v svoj portret. V svojem obrazu, ki ga je gledala na platnu, se je hotela najti. Pogledala se je v zrcalo. Njeno obličje, razjedeno od bolečin poslednjih dni, se je zaman iskalo v obrazu podobe. — Tam sem Ana, ki jo je gledal Wydra ... tu, moj bog, tu v zrcalu pa Ana, žena Justinova ... Naslonila se je na svojo podobo, visečo na steni. Misel, ki jo je pognala v to sobo skrivnostnih zakladov, se je ustavila za čelom, zdaj jo je lahko natanko dotipala z razumom. — Zdaj sem svobodna! Nikakih dolžnosti nimam več do svojega moža! Skozi težo vseh teh dni se je oklenila te misli kakor utapljajoči se vesla, ki so mu ga pomolili iz rešilnega čolna. Zaprla je okno in odšla v pritličje. Ko je šla mimo vrat njegove sobe, se je zdrznila kakor človek, ki je zašel pred tuje stanovanje. Pričela sta živeti kakor tujca. Ne kot tujca, kakor znanca, živeča v isti hiši, samo vsak v svojih lastnih prostorih. On je životaril v svoji sobi, kamor so mu nosili tudi hrano, toda že po dveh tednih je pričel živeti tako kakor prej, nekako izlizal se je in se pripravljal za novo trgovinsko potovanje. Z njim pa so se godile čudne stvari, ki jih sam ni nič več opazil. Za svojo bolezen je vedel, vedel tudi, da ima zaradi tega svojo posebno sobo. Po vsem tem polomu je občutil do žene neko povsem novo podrejenost, ki pa se je ni niti zavedel, niti ga ni bolel ta preobrat. Plah je postal, izogibal se ji je in dasi je točno vedel za svojo obljubo, da ne bo več pil, se je po enem dnevu zdržka splazil v klet in skrivaj prinesel v sobo nekaj steklenic vina, ki jih je postavil zadaj za posteljo tako, da jih ni bilo moči videti. Vsem Aninim odredbam v hiši se je brez ugovarjanja pokoril in ko je šel po teh dneh prvič v svojo pisarno pregledovat knjige, se je v računih neštetokrat zmotil, ne da bi bil opazil pogreške. Trgovina je polagoma zastajala. Tisto nenavadno kolobarjenje visokih cen se je naglo spreminjalo v urejen tok, namestu ogromnih dobičkov so se pričele pojavljati izgube. Podeželni odjemalci so se oprijemali že bolj ali manj starih, solidnih velikih tvrdk, cene so se ustalile, nove tovarne so rasle iz tal, blaga je bilo zopet kakor v mirnih časih, tako se je znašel Justin s svojim drago kupljenim blagom naenkrat pred nepričakovanim dejstvom: zaloga riža celo 37 odstotkov izgube, poslednji mesec je prodal vagon namiznega olja s 63 odstotki izgube. Odslovil je obe tipkarici. Skladišče se mu je izpraznilo. Bil je primoran prevzeti zastopstva nekaterih tovarn. Nič več ni delal le zase. Kljub temu je zaslužil še precej na provizijah. Toda kakor hitro so upniki videli, da je snel s skladišča svojo tablo, so začeli priganjati. Zidarsko podjetje: polovica hiše še ni plačana. {{prelom strani}} Tovarna za pohištvo: dvanajst obrokov še neporavnanih. Modna trgovina: blago za obleke, zavese, preproge – komaj četrtina zneska plačanega. Terjatve tovarn za prodano, a še ne plačano blago. Čez noč se je znašel v precepu, iz katerega bi se vsak človek težko izkopal. Justin pa je žilavo prodajal, se vozil iz mesta v mesto ter vsa terjatvena pisma brezbrižno pošiljal svoji ženi. Tovarna je provizijo nakazovala sproti Ani, ki je z največjo težavo dušila vse najnujnejše terjatve. Justin pa je zapadal čimdalje bolj hujši brezbrižnosti; kogar je k mogel, je nasukljal za denar in pil, kar neprestano pil. Vodstvo tovarne mu je poslalo grozilno pismo, češ, da mu bo odvzelo zastopstvo, če ne bo prihajal k trgovcem trezen. Pismo je strgal in pil. Vse skrbi za dom je izgubil. Dasi ga je Ana sproti obveščala, kako pritiskajo upniki, se ni niti najmanj pobrigal, da bi iskal rešitve, preden ga zateče polom. Lahkomiselnost in brezbrižnost sta postajali najbolj vidni znak njegove bolezni. Čudovito pa se je razvnemal in ogreval za velike načrte, ki jih je snoval. Delal je proračune in dobički njegovih namišljenih podjetij so bili ogromni. Govoril je, da bo kupil velikansko zemljišče pri Novem mestu, kamor bo napeljal kanal iz Krke, in ustanovil tam svojevrstno farmo pitanih rakov, ki jih bo razpošiljal vsem hotelom v Evropi. Pečal se je z idejo žične železnice na Triglav in sanjaril o zajezitvi Ljubljanice, da bi spremenil tako Barje zopet v jezero, ob katerem bi gradil hotele za letovišča in si nabavil parnike za izletnike. Pisma, ki jih je pošiljal ženi, so bila površna, opazila je, da se zelo velikokrat zmoti. Pri težjih besedah je zamenjaval zloge, včasi besedo dvakrat zaporedoma napisal, mnogokrat stavek prekinil, ne da bi ga končal. Vse odredbe zdravnikov je popolnoma zanemarjal. Zanemarjati je pričel tudi svojo zunanjost. Toda na račun svojih bodočih načrtov je kupil za Bogdana dragocen model električne žične železnice. Tvrdka je poslala račun tovarni in si prisvojila del njegove provizije. Vrnil se je s potovanja zelo spremenjen. Bil je shujšan, koža na obrazu mu je postala ohlapna, rumenkasta, v njem pa je še vedno prebijal košček verižniškega duha, ki mu je trenutno pošla gotovina. — Toda, Justin, mu je dejala Ana, kje bomo dobili denar za hišo, za pohištvo, za vse drugo? — Malenkost! je rekel. Saj bo zopet kmalu vojna. Potem bomo zaslužili! Šel je po električno železnico in se ves dan igral z Bogdanom. Ana je prve naskoke upnikov precej lahko odbila. Verjela je v neizogiben Justinov pogin. Ko je videla, da se nikdar več ne povrne v zdravo, plodno življenje, je poslala otroka k Marti. Ni ju mogla gledati, ko sta pričela opazovati očetove spremembe. Izpraznila je vse sobe v zgornjem nadstropju, rasen svoje mansarde, in stanovanje oddala. Spodaj pa je živela sama in se še bolj zaprla vase, da ne bi ves svet zvedel za njeno gorje. Ko je tako grebla ter iskala pozno v noč vse mogoče poti in izhode iz tega življenja, ki se ji je videlo vedno bolj ogabno in zavoženo, se je borila mati v nji in preko vseh najnežnejših čuvstev se je bodrila z željo, da bi bil Justin le toliko časa pri zavesti v službi, da bi ji ostala vsaj hiša. Justin sam pa zanjo ni živel več. Bil je samo še del stroja, neizogibno potrebnega, ki ga samo zaradi te neizogibnosti trpi poleg sebe. Vse pa, kar je še Justinovega ostalo v njem, je sovražila in zaničevala. V njej pa je tlelo še toliko neizživetega življenja! Nikamor ni hodila. Vendar si je nekoč močno zaželela videti novo predstavo v kinu. Skrbno se je oblekla, pred zrcalom je stala ves večer. Ožgala je žigico in si z ogljenim koncem počrnila obrvi. Bila je sama, čisto sama. Moža ni nič več imela. Vsi predsodki so ji zdaj, ko se je obešala s poslednjimi močmi na potapljajoči se brod, zdrknili s pogledov na življenje okoli sebe. V spoznanju, ko je pregledala Justinovo varanje, si je vse odpustila, ženska v nji pa, ki jo je usoda s tako silo pritisnila ob steno, se je osvobodila zadnjega člena, kateri jo je priklepal na moža, ki se pogreza. Matere je bilo še vedno dovolj v nji. Ni se bala za svoja otroka. V nji je zdaj, ko so se ji podrli tudi vsi obziri do Justina, dozorel sklep — ubežati od njega. Toda čakala je poslednjega njegovega utripa. Poslednjo njegovo vsoto, ki jo bo mogel prinesti domov. ==14== Pred kinom je čakala na predstavo. Kongresni trg je bil prazen. Rahlo je pričelo rositi in veter je sukljal liste s kostanjev po zraku. Iz gruče, ki je stala pred univerzo, je stopil mlad mož in se ji približal. Hotel je iti mimo nje na pločnik, toda ko je pogledal v njen obraz, se je ustavil in pozdravil. — Gospa Železnikova? Ana je v hipu spoznala Gorjupa. — Da, gospod Gorjup, je dejala presenečena. Tudi vi ste že v Ljubljani? — Kakšno iznenandenje! je vzkliknil Gorjup. Tega se nisem nadejal, dasi sem si želel! Pogledala ga je izpod klobuka in se mu nagajivo nasmehnila. — Kakor nalašč! Pojdite z menoj v kino! — Zelo rad, gospa. Toda svetujem vam, da opustite to namero. Film, ki ga danes vrte, je za nič. — Tedaj? — Pojdiva v kavarno! — Prav! je dejala Ana odločno. V Narodni kavarni je bilo malo ljudi. Spodaj je več trgovinskih pomočnikov igralo biljard, zgoraj so štirje gospodje sedeli pri mizah zatopljeni v časnike, dva pa sta se zamišljeno sklanjala nad šahom. — Šah kraljici! je dejal eden in se ponosno naslonil na stol. — Prava reč! je menil drugi in se še bolj zatopil v igro. Sedla sta na zofo pri podolgovati mizi ob oknu. — Morda bi šla v Zvezdo, kjer je godba? je vprašal Gorjup. — Ne! Lepše je tu, ker ni hrupa, je dejala Ana. {{prelom strani}} V tem čisto novem prostoru, kjer ni bila še nikoli, jo je vpričo teh ljudi, ki se niso zmenili zanjo, in poleg mladega moža, ki ji je sedel nasproti, obšla neka nova zavest, obšlo povsem novo občutje sproščenosti, ki ji je bilo doslej tuje. Svobodno je zadihala, niso je morili nikaki predsodki, čutila se je odgovorno le sami sebi. Za en sam trenutek je blisnilo skozi njo: – Če bi stopil ta hip Justin v kavarno? Ob tej misli ni niti zatrepetala niti se ni zgenilo v nji nič takšnega, da bi videla v svojem početju očitek, ki bi jo vznemirjal. Ta hip, ko se je namenila z Gorjupom v kavarno, je ostala v nji od poročene žene samo še ženska, ki se je na vse kriplje prizadevala, biti mikavna. Ženska z edino, samolastno željo, nasloniti se na kakršnegakoli moža in zatrepetati ob njem z vsem srcem. Če je pomislila na srečanje tam doli na solnčni cesti, na vso prijetno vožnjo, na kopel v Kolpi in na poljub, ki ga ji je ugrabil, se ji je zdelo to, da sedi zopet poleg njega, čisto naravno, in ni niti zardela niti povesila oči, ko ji je Gorjup dejal: – Gospa, ali se spominjate? – Seveda se! se je zasmejala. Kako se ne bi, ko ste me napadli na cesti kakor kak klativitez! – Res je bilo tako! jo je prekinil Gorjup. Kakor kakšna romantična epizoda iz romana. Majhna, prijetna, lepega spomina vredna epizoda! Žal mi je bilo, da nisva doživela vsaj enega celotnega poglavja! – Malopridnež ste. Ker tako govorite, da izpolnite ta sestanek. Morda se celo dolgočasite? Gorjup se je zares razveselil tega svidenja. Takrat, ko sta se v Novem mestu ločila, bi zelo rad potoval z njo v Ljubljano. Pisati ji je namerjal. Toda v nekaj dneh, ko se je ta dvaindvajsetletni mladenič otresel vseh teh vtiskov ter se vživel zopet v družbo svojih prijateljev in prijateljic, jim je pripovedoval: – Pri moji veri, zaljubila se je vame! Mar vem, kdo je? Morda žena kakšnega verižnika. Pikantna je! Nikoli ni pozabil tega dogodka. Zdel se mu je do neke meje verjeten in smel, posebno če je pomislil, da mora biti ta ženska, ki jo je poljubil, precej starejša od njega. Toda ko jo je v duhu videl pri možu in v obroču njene družine, se zbal smelih misli in jo je pričel pozabljati. Bil je mlad študent medicine, lep, nadarjen in močno se je zavedal teh svojih lastnosti. Četudi je bil nemanič, študent, ki je živel od priložnosti in na račun študentov meščanskih družin, je bil vendarle nad vse podjeten in v to svojo podjetnost ves zaljubljen. Nobene študentovske sentimentalnosti ni bilo v njem, nikdar ni pisal pesmi. Vržen v življenje brez vseh sredstev, se je neverjetno, skoro bi dejal kakor jegulja, spretno in lahkotno rinil iz vseh težav ter s pretehtano doslednostjo obtipaval vsak trenutek, iz katerega bi utegnil kovati sebi koristi. Svoje prepričanje je po vojni, ko je bil še trden levičar, zamenjal dvakrat. Ko se je vpisal na teološko fakulteto, je postal klerikalec, a je zaradi neke ženske izstopil iz semenišča. Potem je zašel med nacionaliste. To menjavanje nazorov se je vršilo tako, da je zavrgel komunizem, ker bi z jim ne mogel v semenišče, boga in semeniško haljo je opustil, ker bi ne mogel imeti ljubezenskega razmerja z bogato ločeno ženo; tretjič je menjal svoje prepričanje, ker mu je mogočnik, ki je bil navdušen nacionalistični pokretaš, obljubil preskrbeti štipendijo. Sam s seboj je hitro opravil. Z razumskim proučevanjem idej si je prisvajal nasprotne nauke in če ga je vest le prijela, ko v novem idejnem svetu še ni dozorel, se je opravičil pred seboj in se obenem posadil na prestol nove, v sebi ne povsem izčiščene misli. – Nikjer na svetu ni niti zapisano niti potrjeno, da je le komunizem edino zveličavna svetovna dogma, ki bo spremenila svet na zemlji v raj in povedla človeka vanj. Če se posvetim bogu in sprejmem načela katoliške cerkve, katere svečenik hočem postati, si ne morem očitati, da sem zaradi tega, ker zavrgel komunizem, slab človek. Čutim potrebo po preosnov svojega notranjega sveta in tudi ni nikjer s prisego zabito, da ne bi opustil boga, če v njem ne bom našel resnice. Tako si je varal svojo lastno dušo, ko se je po vojni znašel v mestu in ni vedel, ne kod ne kam, dokler ni zagledal v semenišču pristana, ki ga naj reši vseh brig za to življenje. Samemu sebi je hotel verjeti in je tudi verjel. Ko je zagledal nato v tisti bogati ločenki možnost, da se iznebi semenišča, se je lotil medicine. Ni ga zamikala kot znanost. Mikali so ga sijajni zaslužki. Ta preobrat si je opravičeval: – Ali ne morem tudi kot lajik služiti bogu? Še bolj! Kajti kot zdravnik bom kakor Kristusov naslednik, ki lajša gorje. In ko je naposled postal nacionalist, si je zaklical kakor v protest: – Vse, kar sem dozdaj veroval, je še slej ko prej v meni. Del komunizma, kajti še vedno sem najhujši nasprotnik kapitalizma, iz komunizma sem rešil boga in ker sem sin naroda, vem, da je narodno vprašanje podstava vsem smernicam socialne politike. Tako si je z zvito hinavščino lajšal in čistil vest in tako je gledal tudi na vse druge plati življenja. Ženske je imel, kadar jih je hotel. Toda v vsem svojem življenju, ki si ga je tako spretno urejal, da se ni nikdar zataknilo v zanke zadreg, ni nikoli ljubil ženske tako s srcem, da bi ji bil napisal pesem. Ah, ne! Za dva meseca, komaj za pol leta. Bil je pravi hudič. Tovariši se niso mogli načuditi njegovim uspehom. – Prijatelji, jim je pojasnjeval, vi se mi čudite in priznavate s tem, da bi tudi vi radi tako živeli. Samo ne znate! To pa zato, ker je v vas še vedno petošolski zelenec, ki vidi v ženski boga, pred katerim mora klečati. Ker vidite v vsaki ženski svojo prihodnjo ženo, ki jo boste oboževali do smrti. Jaz vidim v ženski samo tisto, kar mi prija. Sem za svobodno ljubezen, pri čemer ne najdem tudi v bogu nikakega zadržka. – Ampak ti jih menjavaš, kadar se ti zljubi. Tako se ženske ne ljubijo, so mu oporekali. – Bedaki! Vse na svetu ima svojo podrejenost. Komunizem bo propadel, ker je dal ženski enakopravnost. Trdno verujem, da je tudi v spolu podrejenost. Mož je močnejši. Zlorabe v oblasti pa so neizbežne, haha! {{prelom strani}} So ljudje na svetu, med vsemi sloji jih je mnogo, med bogatini in reveži, med neumneži in učenjaki, ki žive po knjigah in po zgledu svoje okolice. Ti so zaverovani vase, odpuščajo sebi vse ter mislijo, da je njihovo življenje popolno, ker žive le sebi. TI ljudje si laste silne pravice. So kakor ptice ujede, ki plovejo visoko nad svojo okolico in čakajo prilik. Žive v eni sami hinavščini. Ljudje, ki so si skovali čisto posebne nauke. Njihovi nauki se tepejo s paradoksi, cinizmom, zaverovanost vase, ki je skrita v hinavščini, pa vse oprašča. Nekod je napisal na rob neke knjige: — Živim, ker hočem postati srečen! – Iščem boga, da mi bo odpuščal! Ko je pričel čitati nekoč Kanta, je po nekaj straneh vrgel knjigo proč in zastokal: — Moj bog, koliko časa je imel ta človek! Za časa svojega komunizma je listal po Marksu. Toda niti prve knjige "Kapitala" ni predelal, ko se je vrgel z naslado na Fuchsovo "Sittengenschichte" in jo prebral do poslednje črke. Beletrističnih knjig ni maral, rad pa je listal po puhlih in praznih šaljivih listih. Toda takrat je že pričel omahovati v svojem nacionalizmu. Študiral pa je pridno in se na vsem lepem dokopal do izjave: — Medicina — mar to ni nazor? Čemu bi ne bila veda nazor? V njej je vse! Vsi nazori se spreminjajo, ta pa ostane. In zdaj je našel gospo, ki jo je v Kolpi poljubil. S svojimi duhovitimi dovtipi in z zanimivim pripovedovanjem raznih dogodkov jo je prikoval nase, da ga je verno poslušala in da je čas prehitro minil. — Spremim vas, je dejal. Zunaj je vse močneje deževalo. Dež je odskakoval od tal, ulice so bile prazne, le v ozki Nunski ulici sta srečala pijanca, ki je, naslonjen na zid, sam s seboj govoril. — Hej, ali sta čula? je vpil za njima. Danes so ga pokopali! Z vojaško godbo in streljali so za njim. Kadar se bom jaz stegnil — lesena krsta in liter vina naj polože vanjo. Z bogom bi rad bratovščino pil! Gorjup jo je prijel pod roko. Ana se je naslonila nanj, vsa se je oprijela tega mladega fanta in nič se ni bala, če bi ju kdo srečal. — Gospa Ana, ji je govoril, ali se vam ne zdi, da bi lahko iz tiste epizode ustvarila celotno poglavje. — Eno samo poglavje? Kadar preberem eno poglavje, se mi hoče še drugega. Nič me bolj ne vznemirja kakor neprebrana knjiga. – Da, draga gospa, z vami bi hotel doživeti roman! Toda klativitez nima gradu, kamor bi vas peljal in skril. — Povabim vas na čaj, gospod klativitez. Imam streho, kije ne premoči dež. Sama sem in ... — Vašega cenjenega soproga ni doma! Gorjup se je tesneje oprijel. Držal je dežnik nad seboj in ji šepetal ... — Gospa, nekaj kratkih ur sva skupaj, pa bi ... Obmolknil je. — Kaj bi? je vprašala Ana s hrepenečim naglasom. — Pa bi se zaljubil v vas! Ana je molčala. Zdaj ni nič več sanjala o nedoseženi ljubezni. Oprijemala se je te roke, ki ni trepetala v njeni in ki je ne bi spustila več za nobeno ceno na svetu. Obšel jo je nekak obseden zanos, ne tisto tiho, nežno drhtenje onih pomladnih noči, ki jih je preživljala z Wydro ob vodi, ne, ne, v nji zdaj sploh ni bilo ne beganja ne dvoma ne pomislekov, ni bilo nikakršnih drugih misli kakor zgolj ta človek, ki ga je vodila na svoj dom. Ta edini! Ta hip edini! Toda niti žarek spomina na one bajne noči se ni posvetil v njeno srce, vsa se je kljub tej roki, na katero je naslonjena, pogrešala v neskončno praznino. Spomin je živel! Bil pa je tako globoko zakopan, nekje v dalji, da se ji je še v spominu zdelo prelepo in ga ni hotela skruniti. Nič več ni hotela misliti na tisto najlepšo dobo svojega življenja. Bala se je. Omahovati bi pričela in bog ve, kaj bi se zgodilo. Zdaj pa, ko je vse pokončano, ko je od življenja ostalo samo še golo življenje, samo še telo — le kaj naj ostane od tisočkrat prebodenega srca — zdaj pa, ko je samo še to, se je s poslednjimi utripi skušala opiti od slasti telesa, ki ga je še imela. Zato je ob njegovih besedah obstala kakor na smrt utrujeni popotnik v brezmejni puščavi, ko zasliši iz dalje žuborenje studenca. — Zaljubil ... Kaj govorim! Saj sem že ves prevzet od vaše bližine, je dahnil in se prijel za srce. Ana je zagorela od čudovite besede, zdrobila se v onemoglost drobne ptičice, ki plaho prhuta z nalomljenimi krili in se skuša dvigniti zopet pod nebo. V hipu jo je presunilo. Bilo je kakor privid: pred njenimi očmi se je pojavila Justinova podoba, njegov srepi pogled zadnjih dni. Krčevito se je oprijela Gorjupove roke, dvignila obraz in zaječala: — Moj bog, kaj govorite? Saj to ni mogoče! Nikogar ni bilo na cesti. Gorjup se je sklonil nad njen obraz. — Mogoče! Mogoče! je vzkliknil. Resnično, poglejte! Nagnil je njeno glavo k svojemu obličju in jo poljubil. Ana je vsa plaha obvisela v njegovih rokah in v njenem pogledu je bilo eno samo veliko vprašanje. — Govori, govori! je dahnil Gorjup, ali me odklanjaš, ko molčiš ko noč? Tedaj se je Ana dvignila na prste, se ga oklenila okoli vratu in kriknila pritajeno: — Ne, ne! Obsula ga je s poljubi. Ko sta stopila v hišo, je zagorela v spalnici luč. Pri oknu je zdrknila zavesa. ==15== Šola se je zopet pričela. Bogdan je postal gimnazijec, Darinko pa je Marta pridržala pri sebi. Gorjup se je preselil k Železnikovim. — Bogdan se težko uči, je razložila Ana to zadevo Justinu, in vzela sem na stanovanje visokošolca, da ga bo poučeval. Zato bo imel pri nas sobo in dobival hrano. Justin ni niti z besedo ugovarjal. Zdaj je bil že nekaj dni doma. V obraz se mu je risal že močno viden pečat pijače, neredno se je bril, svojo obleko pa je tako zanemaril, da mu niti na um ni več prišlo, da bi si dal hlače zlikati. Kakor hitro je bil doma, se ga je polaščal nekak nemir in kadar je čul njene korake, se je skušal skriti ali pa se ji vsaj izogniti. Zjutraj je nenadoma stopila v njegovo sobo. Sedel je pri mizi in pisal neko pismo. {{prelom strani}} – Še vedno toliko piješ? je vprašala. Nič več ne veš, kaj si obljubil? – Samo po kosilu kozarček, je dejal. Tovarna mi je odvzela zastopstvo. Tožil jo bom. — Čemu? — Odpovedali so mi službo, če, da sem vedno pijan. To ni res! Tožil jo bom za odškodnino. Ana se je zdrznila. — Kaj pa zdaj? je vprašala osorno. Od česa naj živimo? – Manjka se zastopstev! Deset, če jih hočem! Koliko je ura? — Ne vem. Poglej na svojo! Justin je naglo segel po jopiču, toda med tem se je nečesa domislil in dejal mračno: – Ukradli so mi jo. Uro z verižnico vred in celo srebrno dozo. Ana je takoj spoznala njegovo laž. Bil je v resnici vse prodal, kar je imel pri sebi. Zdaj je začel lagati v vsakem stavku, celo sebi je lagal in si oproščal ta dejanja z brezskrbnostjo, ki se je ni več zavedal. Ves denar je sproti zapravljal. Nič več ni imel smisla za ureditev svojih klavrnih razmer; denar, ki ga je zdaj s težavo dobival, je bil zanj zgolj že sredstvo, prav za prav vstopnica za v gostilno. Vendar mu je ostala v razumu zavest, da je izgubil Ano in da je vsega tega sam kriv. In nadalje je še čutil, da je ženska, pri kateri živi, njegova žena. Rezala ga je stena, ki je bila zrasla med njim in Ano, a trudil se je zaman, spraviti te misli v sklad, v strnjeno celoto, da bi mogel zakričati od bolečine. Saj to je bilo najbolj zagonetno: on sam ni nič več mogel premisliti vsega, vendar pa je neprestano ponavljal: — To je od vojne. Ko bom zdrav, bo zopet tako, kakor je bilo. To pa, da se je slepo pokoril Ani, da ga je bilo strah pred njo, da se ji je izgovarjal z eno samo, nepretrgano lažjo, je pripisovati morda težki vesti, ki je ležala v njem, ne da bi jo tako občutil, da bi ga bolela. Morda je bila ta nenavadna podrejenost zanj edino sredstvo, ds je lahko ostal v njeni bližini, edini način, ugajati ji. Vse drugo je izgubil. Daril ji ni mogel kupovati. Da, tako ji je hotel ugajati. Vse drugo, karkoli je vodilo do nje, je bilo porušeno. Tudi njene osornosti, ki so se zdaj, ko je bil Gorjup pri njih, vedno bolj ponavljale, je prenašal kakor privezan, potuljen pes, ki se nič več ne upa ugrizniti. Z Gorjupom je govoril vdano in celo v tem ponižanju je hotel goditi Ani. Nekoč je prišel v kuhinjo, da bi si prižgal cigareto. Gorjup je sedel za mizo in jedel jajčnik, ki mu ga je spekla Ana. Sedela sta si nasproti. Justin je obetal pri vratih in s čudnim nasmeškom gledal v ta dva človeka, ki sta zrla nanj kakor na tujca, ne, kakor na nadležnega agenta, ki je stopil nepozvan v stanovanje. — Gospod Gorjup, je dejal Justin, dober tek! Kako napreduje Bogdan? Ana se je namrdnila in ga zavrnila: — Ne vtikaj se v te stvari! Pojdi v gostilno, ko je stokrat lepše, če te ni doma! Justin je šel. Ko bi mu tako dejala pred nekaj meseci! Udaril bi jo, a če že ne udaril, vsekal z besedo še huje! Zdaj je šel in ni ugovarjal. Sel je celo še s veseljem, s komaj vidnim topim nasmeškom. Toda za to topostjo je bil še vendarle košček zdrave zavesti, tolikšen, da je mogel videti Ano in Gorjupa. Ničesar nista prikrivala. Vedno je tičala pri njem v zgornji sobi. Slišal jo je, ko je v poznih nočnih urah stopala čez stopnice ... Vse je videl. On pa je sam spal v svoji sobi z nemirnimi, bolnimi sanjami in se bal Gorjupa. Zdaj je zopet zahajal k staršem. Adam mu je dejal: — Vse vidim. Študent je gospodar v tvoji hiši, ti pa si slep! — Vrzi ga iz hiše! ga je nagovarjala mati. Kaj ne vidiš, da ti zapeljuje Ano? Justin je taval po cesti. Njegovi možgani so bili težki, njegova zavest je bila toliko zastrta, da je samo z očmi videl, skleniti pa ni mogel ničesar več, ker je skozi zastor nejasnosti gledal le obrise resnice, ki ga je včasi za trenutek zgrabila, dokler ni zopet zlezel v brezbrižnost te nejasnosti. Postal je kakor pohleven kužek. Kakor majhno, nemarno, nečisto ščene, ki bega s podvihnjenim repom slepo po cesti in se ogne vozniku le takrat, kadar ga oplazi z bičem. Nekega večera ga je zgrabilo. Sredi noči je vstal in šel v kuhinjo po vodo. Vrata v njeno sobo so bila priprta. Kakor tat se je priplazil do njih in jih rahlo odrinil. Luč, ki je padala iz kuhinje, je motno obsevala posteljo, na kateri je spal Bogdan — njena pa je bila prazna. Stal je med vrati in gubančil čelo. Ostro se je zajedla v njegove oči prazna postelja in zdravo jedro njegovih možganov je pogodilo resnico. Nenadoma se je nečesa domislil. Planil je nazaj v kuhinjo, odprl predal mize in vzel iz njega velik kuhinjski nož. Stopil je v vežo in po prstih odšel po stopnicah. Čim bolj pa se je bližal Gorjupovi sobi, tem bolj se je pričel obotavljati. Po zgornjem delu stopnic se je plazil po vseh štirih, dokler ni dosegel vrat. Iz sobe se je čul šum nejasnih gibov in besed. Tedaj je zaslišal stopinje bosih nog. Trepetal je po vsem životu in pot ga je oblival. Hipoma je spustil nož, ki je glasno zažvenknil po temnem hodniku, sedel na vrhnjo stopnico in zatulil z dolgim, zateglim glasom. Ana, ki se je oblačila v domačo haljo, je bila, pravkar namenjena iti v svojo sobo. Gorjup je sedel na postelji. Ko je v sobo planil žvenk jekla in Justinov zategnjeni krik, sta onemela in zatrepetala od strahu. Ana je planila v sredo sobe presunjena od nečloveškega krika. Smrtna groza jo je obšla in s široko odprtimi očmi je zastrmela v vrata. Leden prst zavesti, da stoji pred nečem pošastnim, ki bo zdaj pa zdaj planilo v sobo, se jo je dotaknil in jo pribil na tla, da se ni mogla ganiti. Gorjup je skočil s postelje in prebledel. To je bil njegov glas. Glas moža ... Glas norca, ki hoče z nožem pribiti poslednje ostanke svojega razuma na steno tega svojega življenja. Glas zveri, ki ji je nekdo stopil na glavo, da zdaj hrope in bije okoli sebe, dokler ne obnemore. — Moj bog, to je Justin ... je zaječala Ana in zgrabila Gorjupa za roko. Gorjup je premagal prvi strah. Prisluhnil je pri vratih. Justinovo tuljenje se je spremenilo v grgrajoče ihtenje in ječanje, ki je postajalo tiše in tiše. {{prelom strani}} – Ah, kakor Diana tuli, ki jo je pretepal, je šlo skozi Ano. Gorjup je predobro poznal njegovo bolezen. Vedel je, da je nevarnost prešla in da ga je treba vsekakor spraviti v posteljo. Naglo je odprl vrata, zanašaje se na svojo moč, vžgal luč na hodniku, bliskovito zagrabil nož, ki je ležal na tleh, in stopil k Justinu. – Gospod Železnik, pojdite v posteljo! je dejal trdno, ukazovalno. Bolni ste! Justin je slišal glasove; završali so mu v ušesih, kakor bi stal pod slapom deroče vode. Obrnil je obraz h Gorjupovemu. Vdano se je nasmehnil študentu in poskušal vstati. Gorjup ga je prijel pod roke in ga odvedel po stopnicah. Vsekakor pa je bilo čudno, da je bil kljub vsemu silno navezan na Bogdana in da je videl le njega. Darinke ni maral. Neznansko jo je mrzil. Bogdan, ki je bil zdaj že velik je razsodno pričel opazovati življenje v hiši in se zadnje čase izogibal očetu. Videl je njegovo nemarno pijanost. Gledal je mater in občutil, da črti očeta. Videl je Gorjupa, za katerega ima mati vedno smehljaj na obrazu. In tudi Justin je videl Bogdana in dognal, da ni več njegov. — Bogo, kaj me nimaš več rad, je dejal nekoč v poslednjih dneh. — Imam te, je dejal dečko, a neprestano dišiš po vinu kakor žganjar! — Kaj hočeš, da ti kupim? se je boril ž njim oče. – Kako? Saj vse zapiješ! se mu je izmikal. Podjetnost pa je bila še vedno v njem. Vedel je, da znašajo dolgovi več kakor njegovo imetje, zavedal se je, da nima niti zaslužka niti ničesar, s čimer bi plačal. Toda že po nekaj dneh je dobil zastopstvo tovarne testenin; vzel si je nekaj predujema in odpotoval. Čeprav si je s čudnim vedenjem in večno pijanostjo odbil vse večje odjemalce, vendar je imel po deželi še nekatere manjše trgovce, ki jim je natvezil naročila. Včasi, zlasti zjutraj, ko se je prebudil iz težkega, morečega spanja, napol iztreznjen, ga je trenutno obšlo spoznanje, da je le videl samega sebe. Njegova velika misel, da bi obogatel — nakopičil si denarja, je še slej ko prej ždela v njegovem razumu in mu ga stiskala do bajnih načrtov, ki se jih je oprijemal kakor otrok nadejane igrače. Ob takih dneh je pisaril Ani. Sicer pa je v zadnjem času sploh mnogo pisaril. Njena pisma, ki jih je prejemal, pa so bila vedno le poslovna. Podjetje nas toži! Če ne moreš dobiti denarja, bo hiša prodana! Takšna sporočila so ga vselej vnela za delo in tedaj se ni dal nikakor odgnati iz trgovine, dokler ni dobil naročila. Ničesar ne pošlješ! Čemu siliš domov brez denarja? Vrgel se je kakor besen na kupčijo. Vozil se je od trga do trga, prodajal, barantal, pretil ... Zvečer je sedel v gostilni in pisal Ani. Ana je pokazala pismo Gorjupu in mu pravila: — Poglej vendar, kakšne napake dela ta človek! — Tako pišejo paralitiki! je dejal Gorjup. Loči se od njega. Tak zakon razveže celo cerkev. ==16== V Ani pa je že vse ločeno. Nji se ni treba nič več ločiti. Justin je zanjo že umrl, njegova poslednja zemska vez je samo še denar, ki ga služi. Tega pa je vedno manj, dražba hiše se ne da nič več preprečiti, vknjižbe upnikov so tolikšne, da ji ne ostane ničesar. Toda Gorjupu tega ne kaže. Živel je pri nji kakor njen mož. Le-to življenje mu je pričelo presedati. Vsega je imel dovolj, treba je bilo reči le besedico, ljubezen do Ane ... Ljubezen ... A ne, Gorjup ni ljubil Ane! Bil je pravi mož-vlačugar, ki se je prodal za udobno življenje in se le predobro zavedal, da ne prejema hrane in stanovanja zaradi poučevanja, temveč zaradi tistega, kar daje Ani. Ta prodaja, s katero se je odstopil Ani, pa ga ni motila, kakor ga ni motilo niti življenje v hiši niti Justin, ki je bil zanj bebec in bolna kreatura, ki nima nobene pravice več, vtikati se v to razmerje. Imel je vse: udobno stanovanje, dobro hrano in žensko v postelji, kadar si jo je poželel. Prinašala mu je kavo v posteljo, bila je vsa njegova, sama se je trudila in je tudi hotela biti tako njegova; postala mu je sužnja, vsako željo mu je skušala brati iz oči. V tem svojstvu zaljubljene žene si je bila na jasnem. Saj to je bilo tisto zlo, ki jo je gnalo v to blazno početje, Kadar ga je vsa nestrpna čakala, je točno razporedila svoje sklepe: — Ne da se utajiti: sama sem ga zapeljala! Čutila je, da med njima ni one velike ljubezni, ki bi spajala življenja v celoto. Da je vse to njeno početje, v katerega se je vrgla, nekak razlom vsega njenega hrepenenja po nečem lepšem, beg pred resnico, pred samo seboj, morda tiho, sladko maščevanje nad življenjem, ki jo je preverilo, morda celo poslednji nasmeh mornarja, ki mu brod jadno drvi v čeri? Da, celo to si je priznala, dasi nerada, da to ni ljubezen spomladnih noči, da to ni hrepenenje, ki bi polagalo božanska čuvstva v srce, da bi sanjala o junaku svojega srca. Toda hotela ga je imeti. Ugotovitev, da se bliža konec skupnega življenja z Justinom, jo je tešila. Zanjo je bil on na ta način izbrisen in za vse večne čase vržen iz vsega lepega, kar je še ostalo v nji, da ga ni več sovražila; ne, sovraštvo se je spremenilo v zaničevanje. V usmiljenje ... ? Ne, ne! Nikakršnega usmiljenja! — Kaj pa imam še od njega? Se je mar pri meni okužil? Se je mar pri meni navadil pijančevati? — Oba sva igrala loterijo! se je zgrozila včasi. Jaz sem bila njemu številka, ki je zgorela, on pa je bil zame listič sreče, ki je sprhnil v žari. On je končal v pijanstvu in bolezni. Jaz pa ... jaz pa tonem v ljubezni, ki ni ne ljubezen ne žrtvovanje ne nič. Ko je že vsega v hiši nedostajalo, se je ustrašila neizogibnega konca in v dušo so ji stopale pošastne skrbi. Semtertja je zahrepenela po Darinki, ki je bila pri Marti, toda samo sebe je sproti slepila, dopovedujoč si: — Le naj bo tam, se vsaj ne bom spominjala ljubezni, ki je bila tako lepa! {{prelom strani}} Z jasno dognanostjo pa jo je mučila bolj ko vse drugo zavest, da bo izgubila Gorjupa, kakor hitro bo revščina z bičem udarila mednje. Pričela je prodajati svoje dragocenosti. Prodala je sliko s poslavljajočim se vitezom. Prodala je Bogdanove igrače ... Borila se je na življenje in smrt. Zase in za otroka ... Da, da, borila se je za vse tri. In za Gorjupa! To njeno veliko nagnjenje do svojih otrok, ki jih tudi v najhujših svojih dvomih ni niti z mislijo zapustila, jo je izpodbujalo in hrabrilo, da se ni hotela dati zavojevati od krute resničnosti dni, ki so jo jeli obkoljevati s pomanjkanjem. Čisto jasno je gledala bližajočemu se koncu nasproti. Konec Justinov. To ve. Zaradi tega se noče slepiti z nemogočimi mislimi, to ve, da bo vsak trenutek sama z otrokoma in da bo treba preživeti sto in sto muk, preden se zopet postavi v neko ustaljeno in usmerjeno življenje. Veruje v Marto, ki je ne bo zapustila, vsaj za nekaj časa se bo lahko zatekla k nji, vsaj za toliko, da zbere moči za vse nove težave, ki jih še ne pozna. To jo tudi hrabri, da ne misli z vso silo samo na to neizbežnost, ki se vali proti nji. Zdaj pa zdaj se bo prikazala izza ovinka. Hiša bo prodana. Tega ne pove Gorjupu. Toda Gorjup to ve in v svojem nagonskem občutju za vse koristi, ki jih še lahko iztisne iz te siroščine, stopa čvrsto preko vseh njenih žrtev. Postal je gospodar njenega izmučenega življenja. Lastil si je v njeni hiši neomejene pravice. Mnogo več kakor Justin! Bogdan, ki je začel gledati in razumevati stvari, ki se gode okoli njega, pa je že od vsega začetka sovražil Gorjupa in se mu protivil v vsem, karkoli bi bil moral po njegovih ukazih storiti. Nekoč ga je udaril Gorjup po glavi, ker je napravil v nalogi napako. — Čakaj, jaz ti bom pokazal, ali boš ubogal ali ne! je zakričal nad njim. Bogdana je urezala krivica, hotel je pobegniti k materi v sobo, toda v hipu se je premislil. Planil je v sredo kuhinje, zaihtel od bolečine in sramu, nato pa z veliko jezo, ki se mu je nakopičila v vseh teh tednih do tega vsiljenca, besno pokazal na vrata in kriknil: — Poberite se, odkoder ste prišli! Gorjupa je zalila rdečica. Skotil je s stola in ga namerjal oklofutati. Zgrabil ga je za roko in ga vlekel v Anino sobo. Bogdan pa se je vrgel na tla, ga suval z nogami, se mu zagrizel v roko ter vpil: — Vi me ne boste tepli! Še oče me ni nikdar udaril! Ana je pritekla k vratom. — Mama, mama, ta pritepenec me ne bo pretepal! je zakričal Bogdan in se vrgel k materi. Zapodi ga iz hiše! Gorjup se je zavrtel na peti in brez besed odšel v svojo sobo. Ana je potolažila Bogdana. Tudi njo je ta dogodek silovito prevzel. Niti Justin ni nikdar položil roke nanj! Tu človek, ki ga je pobrala na cesti, ki se je kakor pijavka vsesal vanjo in v vse, kar je imela, pa ... — Kaj sploh počenja pri nas ta človek, mama? je spraševal Bogdan še vedno neutolažljiv. Saj se vendar sam lahko učim! Ana je stala pred sinom kakor pred sodnikom in njegove besede so bile tako ostre, da je stisnila k sebi in vsa obupana zaječala: — Bogo moj, Bogo moj, odpusti! Bogdan je ni razumel. Objel jo je okoli vratu in zajokal z njo vred. Zdaj se mu je smilila mati, ki mora toliko trpeti, da joče. To je vedel, da trpi, da je nekaj hudega v nji in ji je hotel odvzeti to mučno skrb, ki jo tare. — Mamica, je dejal, naj gre proč ta Gorjup, jaz ga ne morem trpeti. Saj vem, da tudi tebe žali. Včeraj si jokala, ko si prišla iz njegove sobe. Poženi ga! — Ne bo te več tepel, dragec, je zaklicala Ana, kakor bi prisegala, povem mu. Nikoli več te ne bo! Nato se je potolažil, se zaprl v svojo sobo in se sam pričel učiti. Ana je šla h Gorjupu. Hodil je po sobi razjarjen iz kota v kot in se ni niti ozrl, ko je zaslišal njene korake za seboj. — Pavel, zakaj si ga pa udaril? je zašepetala boječe. — Torej si se prišla cmerit semkaj za smrkavca, ki me podi od tod? Saj pojdem, je dejal jezno. Ana je sedla k mizi in se zazrla skozi okno. Tako je bila strta in pokončana, da se ni upala niti dihati. — Pavel, otrokovih besed vendar ne boš jemal za resne? je zaihtela. — Ali, Ana, vse me draži! je dejal nekoliko pomirjen. Saj nisem mislil tega storiti. Toda že ves si ubijam v glavo, na kakšen način bi si mogel nabaviti neke medicinske knjige, in jih nujno potrebujem. Izpite moram opravljati! — Ali so drage? ga je vprašala Ana strahoma. – Čez pet sto dinarjev. Jaz pa sem brez pare. Tiho se je vrnila v svojo sobo. Sedla je na zofo in si zakrila obraz v blazino. Ledena bolečina jo je prešinila, iz sredine njenega jedra se je trgalo in se hotelo izločiti nekaj strašnega, nekaj tako pošastnega, da bi tisti hip umrla, če bi se utrgalo. Bilo je, kakor da je zapičil nekdo vanjo ostro brušeno rez, ki se kakor žareče železo vse bolj in bolj zadira v njeno dušo. S stisnjenimi zobmi je skušala preboleti to vedno globljo rano s poslednjimi močmi si je hotela ohraniti Gorjupa. Tisti hip ji je bil on samo še poslednji svit, ki je začel ugašati. In tako si je v senci tega mučnega dogodka, ko je videla, da je tudi ta svit že medel in pojemajoč, zaželela z vsem srcem še enkrat samkrat videti luč, tako močno, da bi jo slepila. Da, denar za knjige mora dobiti vsekakor! Premišljala je, ugibala in odpirala predale. Vso zlatnino je že razprodala. Vse, karkoli je bilo količkaj vredno, je zamenjala za denar, le nekaj najdragocenejših spominov še hrani, ki jih ne bi dala od sebe za nič na svetu. Odpre omaro ter snema obleke in plašče. Z mrjočim srcem se poslavlja od svilenih haljin in jih polaga v škatlo. Polaga in joče za njimi. {{prelom strani}} Ko je prodala, se je že storila noč. Vsa zbegana je odtavala po ulicah. Po razsvetljenih cestah, kjer je živahno pljuskalo življenje, med veselimi in radostnimi razgovori in smehom se je preganjala iz nemira v nemir. Ko je končno našla svoj dom, je stekla takšna, kakršna je bila, v njegovo sobo. Ležal je v postelji in kadil cigareto. Obstala je pri vratih. V roki je stiskala denar. Ko ga je zagledala, se ji je strah, ki jo je priganjal, strah da ga ne bo več našla pri sebi, sesul v pijano radost. Zdrvela je k njemu in mu z bankovci zatisnila oči. Pavel jo je potegnil k sebi in ker so mu bankovci zastrli pogled, je z ustnicami poiskal njeno lice. Ana pa je ležala kraj njega in ni videla v njegove misli, ki so hodile preko nje svojo pot. Moj bog, saj je bilo prav tako, kajti če bi videla vanje, bi ga zadavila kakor ostudno zver. Ko je bil sam, je sedel na posteljo in premišljal. Potegnil je izpod blazine denar, ki mu ga je prinesla, ga zložil, ravnal in spravil v listnico, potem se je oblekel in sedel k mizi. — Nič se ne bom obotavljal. Čemu sentimentalnosti? Za vse večne čase ne morem ostati pri nji! je ugotavljal in se pripravljal. Naveličal se je. – Hipa bo prodana ... izseliti bi se itak moral. Potegnil je svoj kovčeg izpod postelje in začel zbirati svoje stvari. – Baraba sem! je premišljal med tem delom. V Zagreb se odpeljem, da ne bo mogla za mano. Take ženske so nevarne. — Človek ne sme biti mehak! je mislil še. Vsaka stvar na svetu se da opravičiti. Mene bo pozabila, a jaz ji bom hvaležen za vse, kar mi je dala. Sicer pa sem ji tudi jaz dal ... Barabstvo in dobrota sta se na ta način izenačila. Šel je, ker ni imel ničesar več pričakovati. Šel je, ker se je v svojem umazanem srcu opravičeval in si odpuščal, ker je iskal le zase, in mu je bil ta "zase" cilj vseh njegovih, iz vseh vetrov nabranih nazorov. Šel je, ker je ljubil žensko, ki mu ni mogla več plačevati njegove "ljubezni". Nagnil se je čez okno. Spodaj je bila tema. Tiho in previdno je odprl vrata ter se splazil v nogavicah po stopnicah. Pred hišnimi vrati se je obul, odklenil ter stopil na prosto. Vrata so, ko jih je zapiral, malce zaloputnila. Pustil je ključ v ključavnici in zdirjal po cesti. Na vogalu ga je prestregel stražnik in ga vprašal: — Ali vam je znano, kje stanuje Justin Železnik? — Da. Ona vila tam! Kaj pa se je zgodilo? — Ženi moram sporočiti, da so moža danes ponoči pripeljali z vlakom v splošno bolnišnico. Leži na sedmem oddelku. Gorjup je še slišal, kako je zabrnel hišni zvonec. Potem je hitel na postajo. ==17== Justin je ležal v bolnišnici. V tistih dneh, ko je taval po svetu s poslednjimi iskrami svojega zdravega razuma, ko je nosil v sebi neizbrisno sliko tragedije svojega življenja, svojega doma, svoje družine, ko se mu je bolezen kakor zvita, potuhnjena zver plazila za hrbtom in ga naskakovala, je občutil en sam velik nagon, ki ga je z bičem priganjal na delo. Vsa Anina pisma so terjala denarja. Vse, kar je bilo v teh kratkih bogatih letih pridobljeno, se je razgubljalo v vedno večjih valovih, ki so ga hoteli zagrniti. Denar ... To je bil zdaj njegov edini cilj, kajti zavedal se je, da je izgubil Ano, da niti otrok več nima. Vendarle pa je to v njem še edina lepa misel, četudi žalostna in grenka, kadar gleda privid svojih mirnih, lepih dni. Misel na bogastvo mu ni bila več edini smoter njegovega zdravega življenjskega zakona, ah ne, vse, karkoli ga je tlačilo, je mirno, lahkomiselno pozabil in se ni razburjal zaradi prodaje svoje hiše, ga niso teptale tožbe številnih upnikov — v njem je od vsega tega ostalo samo to, da je zgolj denar ona pot, po kateri bo zopet prišel do Ane in do svojih otrok. Zavest, da je zaigral vse, karkoli je imel kedaj rad, vse, na karkoli je bil navezan, je ostala neskaljena v njem. In če je mislil na Ano in na otroka, je vedel, da tak, kakršen je, nima česa iskati pri njih. Le tega se ni zavedal in se ni mogel zavedati, kako dan za dnem propada in da prav za prav ničesar več ne zasluži. S pijanimi očmi je čital prepoved tovarne, ki mu je odvzela zadnje zastopstvo — on pa je v imenu iste tovarne kar naprej trgoval. Nič več se ni zavedal, da počenja nedopustna dejanja, zaradi katerih ga utegnejo zapreti. Zvečer je sedel v gostilniški sobi, pisal pisma vsem mogočim tvrdkam in se ponujal za zastopnika. Na vsa ta pisma pa ni nikdar prejel odgovorov. Pil je na račun svojega prejšnjega ugleda in nikdar se ni prebudil trezen. V zadnjem tednu svojega potovanja se je pripeljal z vlakom do Brežic. Namenjen je bil v Zagreb, toda samo do te postaje je imel še denarja. Tu ima nekaj znanih trgovcev, morda mu bo kdo kaj posojil ... Bil se je med tem časom pošastno spremenil. Koža na njegovem shujšanem obrazu je postala umazanobela, oči so mu postale neverjetno velike, srepe in izbuljene, bile so kakor vsajene v nekakšno gosto gibajočo se sluz, iz katere se utegnejo vsak hip sneti. Njegov pogled je bil plašen, negotov, venomer je uhajal v tla, proti poldnevu, ko se mu je pijanost že povsem razlezla po telesu, pa so se mu žilice tik beločnici nabrekle in tedaj je občutil človek, ki je pogledal v njegov obraz, kakor da mož ne vidi prav — tako nekako, kakor bi se mu mrena razpregla čez oči. In prav ta njegov negotovi pogled je izražal bojazen, prav za prav potuljeno ponižnost, ki je postala zdaj značilna zanj, za druge pa neverjetna ogabna. Človek, ki je imel tako rekoč vedno srečo, ko se je vse doslej lahko in drzno izmotoval iz vseh mnogoštevilnih zank, ki se je z neverjetno lahkoto dokopal do hiše in denarja, do vsega, kar si je poželel — ta človek je zapadel v topo zanikarnost. Vse spoštovanje do samega sebe mu je popalilo žganje, laž mu je postala neizogibna, tako silna, da je lagal slednjo besedo. Z njo je prodajal, prosil, pretil, s njo je hodil tudi vsak dan leč. {{prelom strani}} Toda kakor je sicer vedel, da brez denarja ne more več priti k Ani, tako je kljub temu vsak dinar, ki si ga je prilagal, zapil in ni več zmogel zbrati ene same prave misli, da bi se streznil in pričel znova živeti. Bolezen mu je metala zanke v misli, pijača ga je razjedala in v tej svoji bolestni zastrupljenosti je bila misel na pijačo vedno jačja, dokler ni pomendrala vseh drugih in jih potisnila ob steno lobanje. Vse karkoli je imel vrednosti pri sebi, je prodal ali zastavil. Celo kovčeg, ki je bil last tovarne, je prodal, prodal za slepo ceno vse vzorce, prodal vse svoje perilo, tako da ni imel ničesar drugega, kakor tisto, kar je imel na sebi. Obleka je bila preležana, blatna. Takšen je dospel v Brežice. Nočilo se je. Del si je roke na hrbet in počasi stopal po cesti proti mestu. Ljudje so ga srečavali in se mu izogibali na sredo ceste, nekdo se je obrnil za njim in dejal tovarišu: — Če bi ga srečal na samem, bi se ga zbal! Zatopil se je vase in ni občutil ceste pod seboj, niti ni dvignil glave, ko je hodil po slabo razsvetljeni ulici. Hodil je kar naprej, mimo graščine po klancu proti mostu. Hlad je vel iz Save, rezka sapica se je sukljala med traverznimi loki, voda spodaj se je včasi zagnala v nosilce in obzidano obrežje, luč na sprednjem delu mosta se je razlomila ob ograji in v medlih pramenih visela v temno goltajoče dno. Mostni čuvaj je sedel pred hišico in se ozrl na tujca. — Dober večer, je pozdravil Justina. Daleč? Justin je obstal, zamahnil z roko v temo in dejal kakor iz sanj: — V Novo mesto! — Zdaj na noč? Peš? — Glava me boli, je dejal Justin. Moram se sprehoditi. Čuvaju se je zdel čudaški ... Videl je tod mimo hoditi ljudi, ki so bili prav takšni, kakršen je ta nočni popotnik. Nekateri so skočili z mostu v Savo ... Stopil je k njemu in šel oprezno nekaj korakov za njim po mostu. — Veste, je pričel Justin nenadoma razvneto govoriti, pri Novem mestu sem kupil velikansko posestvo. Dve sto sedem in trideset hektarjev zemlje, gozdov in vinogradov. Od Kneza Windiachgraetza za šest milijonov. Zdaj bom najel več sto delavcev, da bomo izkopali velikanske ribnike, kjer bom redil pitane rake. Hočete k meni v službo. Plačam dobro! Čuvaj ga je zavzeto poslušal, obstal in dejal: — Čujte, mož, ali se norčujete? Danes ni prvi april. — Potem bom tam zgradil veliko tovarno za račje konzerve. Celo Ford v Ameriki se zanima za moje podjetje in mi je že pisal. Vsa Dolenjska se bo kopala v zlatu. Kar sporočite mi, če hočete v mojo službo! — Kam pa naj pišem? se je namuznil čuvaj, ko ga je spoznal. Justin je nekaj zagodrnjal, povesil glavo in se ni nič več zmenil za čuvaja. Ko je le-ta videl, da je zavil po cesti proti Krški vasi, je odšel počasi nazaj in si potrkal s prstom po čelu. — Ta je ušel iz norišnice! si je dejal in zamišljeno prižgal pipo. Justin pa je hodil v temo. Včasi se mu je za hip le zasvetilo in v nejasnih obrisih je videl v sebi samega sebe, Ano, Bogdana in Darinko in to čudno tavanje. Ko pa se je ustavil in pregledal vso črno noč pred seboj in zagledal kopo lučic, kjer je bilo mesto, ni vedel, kje je. Obšel ga je strah, hipoma se mu je zazdelo, da lazi po cesti, po travniku in izpod hriba na desni strani ceste neštevilo plazeče se golazni, ki ga hoče od vseh strani obkoliti. Ta privid, ki se mu je že nekajkrat ponovil, je bil tako močan in tako viden, da je občutil pod stopali hrstanje golazni, na katero je stopal. Ves svet se mu je zaprl, stal je sam, sam sredi vse te strašne samote in begal z ene strani ceste na drugo; zaletel se je v hrib, stekel na travnik in se pričel otepati. Zdivjal je čez travnik. Padel je, pa se je bliskovito pobral. Zadaj za vrbinjem je grgrala Krka. Zašel je na močvirnat travnik, lovil se je za vrbo in se vlekel na suho. Tedaj mu je nenadoma zmanjkalo tal. Krčevito se je držal za vejo in se hipoma za kratek čas zavedel. Kakor bi mu nekdo z glave snel železen obroč in odmaknil pest groze, ki mu je pretila v obraz. Toda ta živa, zavedna groza, ki jo je zdaj razum resnično zajel, ni bila ona preganjajoča, zasledujoča — tičal je do pasu v vodi in resničen strah pred smrtjo ga je zajahal, da je obupno, nečloveško zatulil v noč. Onstran reke je videl luči hiš. — Na pomoč! Na pomoč! Njegov glas je zdrvel nad skrivnostno tišino vode kakor zategnjeni krik ptice, ki jo je zaskočil jastreb. Moj bog, nič ni strahotnejšega od človeškega krika v samotni noči! Z one strani se je začulo rožljanje verige in topot nog v lesenem dnu čolna. Nekdo je za vpil preko vode: — Drži se! Prihajamo! Ko je zaslišal Justin človeško besedo, se je držal s poslednjimi močmi. Voda ga je spodnašala in zdaj pa zdaj bi ga odnesla. Blaženo se je nasmehnil rešilnemu čolnu in klical v smer: — Tu sem. Tu sem, tu! Ko so ga dvignile roke v čoln, je zdrknil na dno, zagrgral nekaj nerazločnih besed, zaprl oči in se sesul v nezavest, ki ni bila nezavest. Misli so ugasnile, kakor bi nekdo segel z roko v njegovo lobanjo in jih vse hkrati izpulil, bilo je samo drhtenje telesa, ki bi rado živelo, pa je bilo brez vodnika. Čul je okoli sebe korake, slišal sunek čolna in prod ter čutil roke, ki so ga dvignile. Potem je zaznal, da ga neso po bregu, in čul človeške besede, skozi zaprte trepalnice pa videl luč in topli zrak sobe, v katero so ga prinesli. {{prelom strani}} Potem ni videl ničesar več. Tudi ko je odprl oči in gledal ljudi, ni vedel kje je in kako je prišel sem. Odgovarjal je na vprašanja zbegano, nikakor ni mogel razumeti, da so ga potegnili iz vode, vedel je samo, da ni doma, da je nekje daleč, daleč, pravega pomena teh ljudi, ki so mu slačili mokro obleko, pa ni mogel razumeti. Topo je gledal okoli sebe in s poželenjem popil kozarček žganja, ki so mu ga dali. Ko so ga posušili, so ga odvedli na občino. Povedal je, kdo je in odkod je. — Kako, za božjo voljo, ste zašli v vodo? je vprašal občinski tajnik. — Ne vem . .. je dejal Justin. — Ali ste bolni? – Bolan sem! Tu! je dejal Justin in se prijel za glavo. Peljite me v bolnišnico! Zares se je zavedal, da je bolan. Bolan na smrt. V mraku mu je migotalo, ga grabilo, se mu temnilo pred očmi in zopet svitalo, da je od bolečin zapiral oči in stokal. Legel bi rad in ležal, ležal do smrti. In tako so ga odpeljali v Ljubljano in ga oddali v bolnišnico. ==18== Ano je ta vest bolj zabolela kakor presunila. Toda že vnaprej je vedela, kaj ji je storiti, ko je vendar pričakovala takšnega konca. Še tisti trenutek se je oblekla in stopila na cesto. To poslednjo pot svojega zakona je želela čimprej končati. S strahom in mrzlo grozo je stopila v hladne in mrzle prostore bolnišnice. Bilo ji je, kakor da stopa po labirintu svojega življenja, in zdelo se ji je navzlic vsej tej neizmerni poti vendarle, kakor da je ta pot zadnja vijuga, izza katere se bo prikazala druga pot, vsa lepša in bolj solnčna. Kljub vsemu temu težkemu romanju je bila ta pot le steza h koncu, zavrtela se je v nji zavest, da je tega tavanja kraj in da je sploh vsega, vsega hudega kraj. Dežurni zdravnik jo je povedel v svojo sobo. — Ne morete ga obiskati, gospa! ji je dejal. — Gospod, vse vsem! je rekla Ana. Vedela sem, kako se bo končalo. Nič mi ne prikrivajte! — Pripravite se na to, da ne bo nikdar več prišel iz bolnišnice. Tudi če mu rešimo življenje. Morda ... Ne ! On je končal. Alkohol ... Paraliza ... Lahko pa ga vidite skozi okno. Peljal jo je po dolgem hodniku. Skozi steklena vrata je videla v prostorni dvorani posteljo pri postelji. Nekatere so imele železno ograjo, kakor da so velike železne kajbice. Večina bolnikov je spala. Prodirala je z očmi vso dolgo vrsto postelj. Našla ga je na šesti ob oknu. Ležal je vznak. Oči je imel zaprte, le usta je včasih odprl, kakor bi hotel govoriti, pa ga davi v grlu. Njegov obraz je bil podoben obličju oživele mumije. Skažen in pošasten kakor obličje mrtvaka, ki je zadnji dan na mrtvaškem odru. Gledala ga je. Strmela je v ta obraz, ki se je nekdaj sklanjal nad njenega. Zabolelo jo je v glavi. Zdravnik jo je nežno potegnil od vrat in jo spremil skozi vrt. — Moj bog, to je samo ogrodje človeka, ki je nekdaj bil, pa ga ni več! je dejala Ana s tresočim se glasom. — Da, gospa, to je tragika našega oddelka. Vsakdo teh ljudi v njem je brod, ki je nasedel na čeri. Tesno je vklenjen, nikamor več se ne more geniti, vsak dan je nov val, ki gloje poslednje razvaline tega življenja. Nič ni vedela, kako je prišla domov. Bilo je zgodnje jutro. Obsedela je v kuhinji. Danilo se je že in v samotni zapuščenosti je skozi somrak nastajajočega dne preživljala sto in sto dni, ki jih ni mogla pozabiti in zagrniti v pozabljenost. Ko ždi tako kakor školjka, ki jo je upadajoče morje pozabilo na peščini, vsa življenja polna, pa vendarle zadrgnjena v zanko tega hudičevega konca, da komaj diše in se grabi za levo stran, ki se ji hoče udreti in jo potegniti za seboj v noč, da jo pregrne s plaščem smrti, pa ji, glej, iz te zločeste globine vstajata obraza, ki sta svetla in čista, kakor da gledata izza zastora solnčnih pramenov in jo pozdravljata. Jošt in Marta. Zasenči oči, kakor bi hotela pogledati v daljo. Tamkaj vidi prelepo pokrajino, ki se pravkar drami v zelenje, čez njive je vržena svetla, nežna preproga rastoče ozimine, jablane cveto z rdečim nasmeškom v cvetju, črešnje in slive, trta ima napete popke, kmetije so ob cesti in tamle pod šolo je orač. Da, orač, ki orje njivo z eno samo roko. Čez travnik sem stopa Marta in ko sta oba skupaj, plane solnce izza gore in ves svet gori od solnca in ljubezni teh obeh in od rodovitnosti zemlje. Ana nagne glavo, ter ji je, kakor bi slišala govoriti. Naj prvo je Jošt, ki pravi: — Žena, v tole njivo sem vsejal seme. Solnce ga bo grelo, zemlja ga bo dojila. Zdi se mi, da je v meni moč stvaritelja! Marta se smehlja. Njeno noseče telo se boči nad odprto zemljo, naslonjena je na moža in mu dahne: — Stvarnik si, da, ker ljubiš! Roka, ki je držala za ročico pluga, se oklene njenih ramen in njegov obraz se nagne ... Tedaj že ne more nič več prenesti te slike, po kateri je vse življenje hrepenela. Zakrije obraz v obe dlani in se nasloni na zid. Jutrnja zora se vzpenja na okno. Toda tako se je navadila razdeliti svoje grenke ure na dva, da ni utegnila čakati solnčnega jutra. Odprla je okno in se ozrla kvišku v njegovo okno. — Pavel ... je zaklicala pritajeno. Nič se ni zganilo, zaman je napeto prisluhnila, da bi na stropu zaslišala njegove stopinje. Zakurila je štedilnik, si vse pripravila za zajtrk in nestrpno čakala njegovega prihoda. Bogdan jo je že klical iz sobe. Prišel je še ves zaspan na prag in stekel k nji. — Dobro jutro, dragec! je dejala Ana. Zgoden si! {{prelom strani}} Sedel je za mizo, naslonil glavo na roke in se razgledoval po kuhinji. Počasi si je zmel spanec z oči, zažarela mu je vzdramljena mladost in vesel je začel pripovedovati materi: – Sanjal sem same neumnosti, mama. Najprvo sem bil v nekem čudnem kraju, kjer se je trlo ljudi na trgu. Od veh strani so vreli skupaj in ko sem le hotel priti bliže, da vidim, kaj se je pripetilo, so me zgrabili in kričali: Ta je njegov. Primite ga! Vlekli so me na sredo. Tam pa je bil oče … Sedel je na sodu, prečudno našemljen, z nekakšno papirnato krono na glavi. Ko so me privlekli k njemu, se je nagnil k meni in mi zašepetal: Nič jim ne ugovarjaj! Med same norce sva zašla! Ana se je grenko smehljala tem njegovim nedolžnim besedam in dejala: — Sanje so semtertja silno smešne. — Pa vendar — nekaj pomenijo! Stara mama pravi, da je v sanjah vedno trohica resnice. – To so bajke, Bogo. Če bi se zgodilo vse tisto, kar se nam sanja — pomisli, kakšne nemogoče stvari se včasi prikazujejo v sanjah. — Da! Koj nato pa se mi je sanjalo, da se je Pavel vkrcal na veliko ladjo, ki se je pričela dvigati v zrak. To je bilo res smešno, nimaš pojma, kako se je bal. On je velik strahopetec! Ano je stisnilo čudno občutje. Naglo je odprla vrata in pohitela po stopnicah. Prisluhnila je pri ključavnici. Sunkovito je zgrabila za kljuko in odprla. Nato pa se je kakor zrušena naslonila na vrata. Praznota v sobi se je odbila ob njo in ji vžgala nemo bolečino. Vse tiho. Ni se ji trgalo srce. Ni kriknila in ni se nagnila čez okno, da bi poslednjič zajela njegove spomine, ne, že od vsega početka se je pripravljala na to najhujše ... V poslednjih dneh je pogostokrat slikala ta zadnji dan pred svoje razbolele oči, premnogokrat jo je obšla misel na takšen grd konec, nikdar se ni varala s solnčnimi sanjami. Sesedla se je na posteljo in nanjo se je navalila vsa tragika njenega življenja kakor plaz, ki jo je hotel zdaj pa zdaj zasuti in jo potegniti navzdol. Njen nedovršeni portret, ki je visel na steni, jo je gledal, vse črte tega naslikanega obraza so bile v solnčni luči močno začrtane, njen smehljaj tam zgoraj je bil smehljaj notranje sreče, ki ji je morda enkrat samkrat prisijal na lice. Skozi razdrto tegobo trenutka so se ji uprle oči v to Ano, ki se smehlja, kakor bi se je nikdar ne dotaknila žalost. Tedaj ji je spolzel pogled na zrcalo nad toaletno mizico. In ko je zagledala v njem resnični svoj obraz, zatemnel, zagrenjen in neskončno žalosten, se je zgrozila. Snela je sliko s stene in si jo obdržala v naročju. Zdelo se ji je, da drži v rokah deklico, vso zasanjano in ožarjeno od mladosti. Zdelo se ji je, da je to slika deklice, ki jo je včasi na vso moč ljubila, a je zdaj nič več ni. Morda je umrla? Morda se je izgubila? Morda so jo ugrabili cigani? Deklice s tem srečnim smehljajem ni več ... Justin je šel in ga ni več ... Wydra je šel in se več ne povrne ... Pavel je pobegnil in je niti poljubil ni za slovo ... Prazna je. Ne izpolni je niti žalost niti razočaranje, ko sedi tam s sklenjenimi rokami po pobegu moža, ki ga je našla na cesti. Nič več je ne reže preteklost: izogljenela domačija, očetova kri, vojna in pomanjkanje, skrivna ljubezen in razočaranje, varanje in iskanje, dvig v bogastvo, pijanstvo in bolezen, padec v negotovost, ki zija pred njo kakor nepregledna, pusta ravan, nikjer omejena z obzorji. Sama, samcata stoji v tem neizmernem prostoru bolesti. Nič se ne gane. Niti ene svetle cvetlične vejice ni, da bi se misel spočila v njeni drobni, dehteči senčici ... In ko že kloni, ko se že drobi v prah, da ga veter raznese na vse strani, pod nebo, v nič, ko je že mrtva, ko grabi roka medeno rezilo za odpiranje pisem, plane v sobo Bogdan in zakliče: — Mama, kaj delaš tu zgoraj? V šolo se mi mudi! Tedaj opazi deček njeno čudno spremenjeno lice, občuti, da je v materi zlo, ki jo muči, se vrže k nji, jo objame in poljubi. — Mamica, mamica, zakaj si žalostna? jo vpraša ljubeče. Jaz te imam vendar rad! Ana se drami, roke njenega otroka jo vse tesneje objemajo in v njeni praznoti zadoni njegov glas, da se strese kakor pred silnim gromom. Vso jo izpolni, vse, vse, kar se je pravkar hotelo strmoglaviti v prepad, se ustavlja, zagvozdi, v sebi čuti čudovito moč, ki je močnejša od obupa. Vse, kakorkoli se je bilo zgodilo z njo v teh letih, se kolobari in gnete v meglo, ki se počasi odmika od nje. V tej megli je pol njenega življenja, ne pol, skoraj vse življenje, v nji je njena kri, njen smehljajoči se obraz, v njej je vse, vse do tega zadnjega trenutka. Toda v njeno praznoto se je zadri klic njenega mesa, klic njenih otrok, krik njene korenike, katere se je oprijela. Krčevito stiska otroka k sebi, v nji se poraja sklep, sklep, ki raste vse više in više. — Sin moj! dahne s krvavo bolečino, ljubi me! Ljubi me! — Neskončno te ljubim, mati, vzklika Bogdan in jo zasiplje s poljubi. Sklep pa raste in raste ... — Tedaj pojdeva! pravi Ana In ga prime za roko. — Kam, mati —? vpraša sin, razbolel od njene bolesti. — K Marti, k Darinki, dragec — da bomo skupaj, da bom za vse večne čase pri vas! — Oče … ? Vpraša sin in strmi vanjo.. — Oče ... ? Njeno lice dobi strahoten izraz. Sklone se nad njegovo obličje in zašepeta komaj slišno: — Oče ... ? Oče je umrl! Sina stisne k srcu, sin se oklene matere in oba jočeta, kakor bi stala ob odprtem grobu. Zunaj je solnce. Lastavica bliskovito švigne mimo okna. jzmdxnf8w3dvmbmjyohjsybtf0nupqg 0 39531 207268 2022-08-04T18:46:17Z 56jhoG 5919 Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Rdeče lise | opombe = | avtor = Juš Kozak | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 224–225, 227–231; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} v delu wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rdeče lise | opombe = | avtor = Juš Kozak | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 224–225, 227–231; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} v delu 392ecb84cnglqcc0t5nv2c1unznl89d 207270 207268 2022-08-04T18:54:25Z 56jhoG 5919 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rdeče lise | opombe = | avtor = Juš Kozak | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 224–225, 227–231; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib {{fc|dlib|PMUCV5FH|s=4|224}}, {{fc|dlib|FGX4GIJU|s=4|225}}, {{fc|dlib|4KZAPVRR|s=4|227}}, {{fc|dlib|99WTQFNB|s=4|228}}, {{fc|dlib|9TLKTF3V|s=4|229}}, {{fc|dlib|YCWKNKJH|s=4|230}}, {{fc|dlib|CCDBWMCQ|s=4|231}} | dovoljenje = javna last | obdelano=4 }} v delu 7n0wmk0us5is69og6w1s20ejx8lwiky 0 39532 207269 2022-08-04T18:47:03Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kdaj? | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrehtova, Kdaj?, ''Naša žena'', 1950, let. 9, št. 8, str. 145. }} <poem>Zagŕnile tančice pozabljenja še niso časov groze in zablod, ko v novi čas smo usmerjali hotenja v čas, ki zgradil ga prekaljen bo rod. Kje iščemo v svetu naj poštenja? Vsi upi zdé se kot nasedli brod …... wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kdaj? | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrehtova, Kdaj?, ''Naša žena'', 1950, let. 9, št. 8, str. 145. }} <poem>Zagŕnile tančice pozabljenja še niso časov groze in zablod, ko v novi čas smo usmerjali hotenja v čas, ki zgradil ga prekaljen bo rod. Kje iščemo v svetu naj poštenja? Vsi upi zdé se kot nasedli brod … Mar so milijonske žrtve in trpljenja bilà le v zemljo vržen jalov plod? Kdo danes sodi naj in kdo odloča? Vsak hotel biti bi svetà gospod. Naj od krvi prelite zemlja vroča se znova potopi v nasilju zmot? Kdaj pridrvela bo kot slap deroča Resnica in si v svet utrla pot? </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] 0vwkatxtggxb3bk12jkigim7xfpu98x 0 39533 207271 2022-08-04T19:05:26Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj (Vera Albreht) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Kesler, Kanarčku, ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2, str. [] }} <poem>'''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj …..... wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj (Vera Albreht) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Kesler, Kanarčku, ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2, str. [] }} <poem>'''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj ….. </poem> ==Opombe urednice== Kanarček je bil vzdvek učitelja nemščine Antona Juga. ''Gospodično Cizaro''hrani NUK, Rokopisni oddelek, Zapuščina Izidorja Cankarja, Ms 840). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] eb0honv16gy23u9eq6jak3a3zffhaqk 207272 207271 2022-08-04T19:07:52Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj (Vera Albreht) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Kesler, Maj, ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2, str. [] }} <poem>'''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj ….. </poem> ==Opombe urednice== Kanarček je bil vzdvek učitelja nemščine Antona Juga. ''Gospodično Cizaro''hrani NUK, Rokopisni oddelek, Zapuščina Izidorja Cankarja, Ms 840). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] 9rfy3ro6h6bxhe9mjhlqu9w8k4xikr1 207283 207272 2022-08-05T08:24:27Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj (Absalon) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Absalon, Maj, ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2, str. []. }} <poem>'''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj ….. </poem> ==Opombe urednice== Kanarček je bil vzdevek učitelja nemščine Antona Juga. ''Gospodično Cizaro''hrani NUK, Rokopisni oddelek, Zapuščina Izidorja Cankarja, Ms 840. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] ja63frx65qg8v8wdtkel3nvc4mhduex 0 39534 207274 2022-08-04T20:23:59Z Špela Špringer 8941 Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Darinka | normaliziran naslov = | avtor = Marijana Željeznov–Kokalj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/245–248, 250–254, 256–260, 262–266; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib {{fc|dlib|GRWKFR11|s=4|245}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Ob brezi je slonela. Breza je kipela v mladem zelenju. Okoli nj... wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Darinka | normaliziran naslov = | avtor = Marijana Željeznov–Kokalj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/245–248, 250–254, 256–260, 262–266; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib {{fc|dlib|GRWKFR11|s=4|245}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Ob brezi je slonela. Breza je kipela v mladem zelenju. Okoli nje so bil reztreseni v nočni travici zvončki in šopki trobentic. Dana je strmela v rečico. Sušljaja je, penila se. Bila je narastla, umazana ali živa. V planinah se je talil sneg in prej čista rečica se je sedaj valila med bregovi kakor opojeni mali ciganček. Pomlad. Zrak je duhtel po vlažni zemlji. Za travniki so bile njive, ki so se kadile. Kmetič je oral in zdaj in zdaj je bilo slišati od daleč in blizu: Hi, hot... S pomladjo je oživelo delo, z delom pa zadovoljnost. V zraku in v zemlji trepetal je pogon, utrip dela. Dana ni občutila te sile, ki je vrela okoli nje. »Naj bo... Dovolj je... Čakala sem in upala. Prepozno je. Greh se ne ve popraviti. Kakor sem si postlala, tako bom tudi ležala... Verjela sem lažnivim besedam, lagala sem se jaz, vse je bilo samo gnusna laž... Tako... In če storim konec? Kaj bodo rekli ljudje? Prav ji je. Kaznovala se je zame, kakor je zaslužila... In on? Oddahnil si bo? A moja mati? Jokala bo in se tolažila: "Ognila se je sramoti .. . in nihče ne bo kazal za njo s prstom." Sosede jo bodo tolažile, v srcu ji pa privoščile... Sej so tako zavidale Dani njeno zdravo lepoto in njen lepi glas. Vaški fantje se bodo smejali: Kdo bi si mislil kaj takega o tej ošabnici... E, z gospodom je hotela imeti ljubezen... Dekleta bodo tudi zadovoljna, ena manj za možitev...« Veter je zapihal, Dana se je stresla. »Kaj mi je vendar bilo, da sem se tako spozabila... Verjela sem... Mlada sem... Dosti. Greh manj, nesreča manj na svetu! Kam naj bežim pred hudobnimi pogledi s svojim otročičkom? V gozd? V gozdu ni več zveri? K ljudem? Da me bodo kleli? V vodo! Tam bova našla mir... Konec.« Dana je stopila korak bliže k vodi. Sonce se je za trenutek skrilo za oblak, ki je drvel, kakor misel čez modro nebo. Spomladi se oblakom vedno tako mudi. Kopljejo se v soncu in hite neznano kam. Dana je stala na robu brega. »Skok in konec!« Hotela se je zagnati, ko jo je neka roka trdo prijela okoli pasu. Hripav glas je dejal: »Ali si znorelo, dekle!« Dana se je preplašena ozrla, Špela jo je držala. »Pusti me...« je dejala Dana. »Kaj se brigam jaz!« »Brigaš, brigaš .. . Vedela sem, da bo tak konec! Špela je modra in zato se je boji cela vas in še sedem far naokoli. Pravijo, da je hudič v meni... ho, naj govore, kar hočejo, ne boj se me samo!« Dana se ji je hotela strgati is rok. »Nič ne bo, dekle! Bodi pametna, misli na sebe in ne pa na tiste tam...« ln Špela je zamahnila z roko proti vasi. »Jaz ne morem več med nje!« »Beži, beži dekle!« Špela jo je odvlekla od vode k brezi. »Saj ne veste, kaj me tare!« »Vem, vem...« »Oh, saj še nihče ne ve...« »Jaz pa vem!« »Kako morete« »Saj sem bila tudi mlada...« Dana jo je prijela za roke in drhte rekla: »In vi me ne kolnete?« »Če ti pa pravim, da bodi pametna!« Dana je zamišljeno pokimala, potem je pa rekla: »A kam naj pa grem s svojo sramoto?« Špela je jezno menila: »Kakšna sramota!« »No, z otročičkom!« »K meni...« Dana se je zgrozila, Špela je zapazila in rekla mehko: »Ne boj se me! Tam doli me imajo za čarovnico... ker ne hodim v cerkev in ker se jih ogibam kakor hudič križa... Veš, pa je tako najbolje... Bom ti že povedala zakaj je tako. Oni sami ne vedo, zakaj mi gredo s poti... Le pojdi z menoj!« Dana se je obotavljala. Nekako vesela je velela Špela: »Pravzaprav ti je pa vse eno, če greš z menoj, ali pa v smrt! Samomorilce jemlje hudič in zato jih ne pokopavajo v blagoslovljeno zemljo... Če greš z menoj, si potemtakem ravno tista, kakor da te je vrag vzel...« Prijela je Dano za roko in stopali sta proti stezi, ki se izgubi v gozd. Uro hoda, na sončni jati je stala lesena bajtica, okoli nje lesen plot, a za plotom lepo gredice. »Doma sva!« Pes je zalajal. Tolpa kokoši je pritekla pred vrtna vrata, mačka je skočila z vodnjaka. »Vidiš, kako so me veseli...« je rekla Dani. Dana pa je stala kakor okamenela in s strahom pokazala na mal kamenit oltar, kjer je plamtel ogenj. Špela se je ozrla tja in potem pa hudomušno nasmehnila: »Veš, tega se vsi boje in zato puste na miru. Mislijo, da prižiga ta ogenj sam peklenšček... Nič se ne boj. Jaz prižigam ta ogenjček... « »Zakaj?« In Špela je odgovorila resno: »Svojemu Bogu na čast...« »A kje je njegova podoba?« »On je brez obraza in telesa, on stanuje v naših srcih...« »Čuden je ta tvoj Bog!« »Čuden... ali pravičen...« »Pravičen!« »Da!« »Potem je pa dobro!« »Dobro! Vstopiva!« In vstopili sta. Živali so hotele na Špelo. »Ven, kokoši!« je rekla in zamahnila z roko. »Pa tudi ti muca in Perunček! Sonce sije, kaj bosta pri naju dveh...« Špela je peljala Dano skozi čedno kuhinjco v prijazno sobico. Pokazala je na čisto postelj, rekoč: »Tam — le se malo odpočij. Tu boš spala od sedaj .. . Jas bom pa v tem času zavrela malo mleka.« Dana je bila sama. Sesula se je in kakor onemogla legla v belo postelj: »Kaj bo, kaj bo« se je spraševala. Nazadnje pa je dejala: »Naj bo, kar hoče... « In se zamislila v take misli, ki ne teže in ne bole. Špela je pa medtem pomolzla svoji kozi Divko in Belko, zavrela mleko in prinesla s črnim kruhom in medom Dani, rekoč: »Jej... Potem pa zaspi.« »A ko se bom pa zbudila?« »Se bova pa nedelje pogovorili...« Dana se je privadila novemu življenju. S Špelo sta vstajali s soncem in potem sta opravljali vsakdanje hišne in gospodinjske posle. Razgovarjali sta se malo in to je bilo Dani posebno všeč. Špela je ni izpraševala, samo včasih se je zdelo Dani, da je Špela večkrat nekam zamišljena. Dani sploh ni šla Špela v glavo. Dobra stara ženica se je brigala samo za svoje malo gospodinjstvo in gospodarstvo, a najmanje za one tam v vasi. »Čudno,« je razmišljala dana. »Čudno, imajo jo, da je obsedena od vraga. Pa kako mirno živi. samo tisti ogenj prižge, vsako noč, da gori do jutra, zjutraj ji je pa prva skrb, da pogleda, če gori lučka.. Pa kdo nima svojih muh... Z menoj je pa kakor mati... Vedno mi prigovarja, da malo poležim.. da se naj pazim... Dobra je, dobra... Ali tudi ona ima skrivno skrb in zato je tako čudna. Včasih strmi v daljavo, kakor da ni od tega sveta, potem pa nenadoma globoko vzdihne... Jej, jej, vsako srce ima svoje težave.." Deževalo je. Špela je sama opravila svoje živali. Dani to ni bilo všeč. »Kakor za punčko iz lecta me imate!« »Nič ne gordnjaj, kar tiho bodi...« »Pa meni je težko, da me tako razvajate!« »Jaz že vem, kaj se sme in ne sme v takem stanju...« Dana je povesila glavo. »Ne bodi žalostna, vse bo še dobro in še vesela boš, da nisi sama na svetu! Mož ni vse, ampak otročiček! On je čisto tvoj... ti pa njegova! Ko ga še nosiš pod srcem, ga ljubiš, ker trpiš... Ko ga rodiš, se mučiš! O, ko bi možje vedeli za te bolečine, pred ženo bi klečali kakor pred leseno podobo v cerkvi! In ko je otročiček na svetu, prične se nov križev pot za mater. Od jutra do noči, od noči do jutra mati skrbi in trpi za otročička in v tem, neprestanem trpljenju je njena velika sreča." »Odkod pa vse to veste, Špela?« »Ko še nisem bila v letih, sem mnogo brala!« »Brala?« »Da, da...« Vstala je in šla k skrinji, ki je bila skrbno pogrnjena. Odprla jo je in rekla: »Le poglej, koliko imam knjig!« »Ali ste vse prebrali?« »Seveda!« »A kdaj?« »V dvajsetih letih je mnogo mesecev, dni in ur, posebno še, če je človek vedno tako sam kakor jaz.« »Jaz ne bi mogla, biti tako sama. Strah bi me bilo!« »Mlad se vsega navadi... tako tudi samote in knjig!« »Špela, in zakaj se skrivate pred ljudmi in pustite, da tako slabo mislijo o vas?« »Dana, to so čudne stvari! Prišlo je samo od sebe...« »Dostikrat mislim, zakaj živite kakor kak sveti puščavnik...« »Kaj pa hočem? Ljudje niso za mene, jaz pa ne za njih!« »Ali je bilo vedno tako?« Špela je dolgo gledala v Dano, potem pa rekla kratko: »Ne.« »Zakaj?« »Ne govorim rada o tem. Ker sva pa skupaj in navezani druga na drugo, ti bom pa povedala!« Dana je robila plenice, Špela je predla. »Bila sem mlada kakor ti. Nisem poznala ljudi in mislila sem, da so vsi tako dobri kakor jaz. No, motila sem se, mladost je norost, lepota in zdravje pa prokletstvo nedolžnim dekletom. Verjela sem mu in on me je zapeljal!« »Kdo?« »Težko je povedati. Do sedaj ne ve nihče...« »Pa ni treba povedati...« »Vseeno je. jabolko ne pade daleč od jablane. Sin je kakor oče... Grešna kri se pretaka v žilah moških iz rodu Prelesnikov. Oče mene, sin tebe...« »Joj!« »Da, moški iz rodu Prelesnikov se zarijejo v tvoje prsi in ti sesajo ne samo mleko, kri, ampak tudi življenjski sok. Uničijo te in potem teptajo po tebi in se ti smejejo kakor peklenščki...« »Špela!« »Da, da... In ko sem bila osramočena, odšla sem v Ljubljano služit. Nihče ni slutil v vasi, da bom postala mati... razven njega. On se me je ogibal, dokler sem bila doma. Ko je pa prišla težka ura, sem odšla v bolnico. Rodila sem slabotnega fantka... O, kako sem bila srečna v svoji prvi materinski sreči. Verovala sem, da bo sedaj vse dobro. On me bo vzel za ženo, sem si mislila. Ali vsaki dan sem postala bolj nemirna, vsaki dan so lezle v mene skrbi in mi stiskale srce... Treba bo iz bolnice.« »In potem?« »Bila sem z otročičkom na cesti. Kam? Kam sedaj? Ozirala sem se v hiše, v nebo, v ljudi, v vozove. Kam?... Odnesla sem sinčka v Dečji dom z izgovorom, da grem iskat službo. vzeli so ga, jaz sem se pa potikala po ulicah, trkala po hišah. Nič. Lačna sem bila... brez denarja. Nazdanje sem se vrnila k svojemu bivšemu gospodarju. Gledal me je dolgo in potem je dejal kakor v zadregi: »Ampak otrok! Jaz sem navajen na mir in potem...« Razumela sem ga. Jecljaje sem rekla, da bi ga dala na rejo, ampak kako, ko nimam denarja. Dal mi je pol mesečne plače, rekoč: »Ko boš vse uredila, Špela, pa pridi služit! Poljubila sem mu roko in se zgubila v noč.« Drugo jutro sem bila doma. Še pred mašo sem potrkala na šolska vrata. Ko me je zagledal Prelesnik, se je zadrl: Marš! Jaz sem bila pa tako pogumna, da sem mu zagrozila: »Ako ne boš skrbel za otroka, bom te pa tožila." Tedaj je skočil in me udaril s šibo, s katero je pretepal otroke. Nemo sem se obrnila k vratom in odšla..." »To je naredil on?« »Da! To bi naredil njegov sivi stari oče, pa tudi njegov sin, mladi učitelj, Prelesnik!« Dana je vzdrhtela: »Strašni so!« »Strašni. Lucifer je boljši... Dana, sonce je sijalo, ptice so pele, jaz sem bila pa tako žalostna. Šla sem k materi in ji povedala svoj greh.« Ubožica, prekrižala se je in trpko rekla: »Vsak Prelesnik ima vragovo dušo. Špela, fantek ne sme živeti! Kaj sramota, ali grešna kri... In jaz sem šla nazaj v mesto...« Molčali sta nekaj časa. e6h952jbk0dfvfcta7480qnoobbrj0m 207275 207274 2022-08-04T20:24:41Z Špela Špringer 8941 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Darinka | normaliziran naslov = | avtor = Marijana Željeznov–Kokalj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/245–248, 250–254, 256–260, 262–266; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib {{fc|dlib|GRWKFR11|s=4|245}} {{fc|dlib|04XBMBAG|s=4|246}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Ob brezi je slonela. Breza je kipela v mladem zelenju. Okoli nje so bil reztreseni v nočni travici zvončki in šopki trobentic. Dana je strmela v rečico. Sušljaja je, penila se. Bila je narastla, umazana ali živa. V planinah se je talil sneg in prej čista rečica se je sedaj valila med bregovi kakor opojeni mali ciganček. Pomlad. Zrak je duhtel po vlažni zemlji. Za travniki so bile njive, ki so se kadile. Kmetič je oral in zdaj in zdaj je bilo slišati od daleč in blizu: Hi, hot... S pomladjo je oživelo delo, z delom pa zadovoljnost. V zraku in v zemlji trepetal je pogon, utrip dela. Dana ni občutila te sile, ki je vrela okoli nje. »Naj bo... Dovolj je... Čakala sem in upala. Prepozno je. Greh se ne ve popraviti. Kakor sem si postlala, tako bom tudi ležala... Verjela sem lažnivim besedam, lagala sem se jaz, vse je bilo samo gnusna laž... Tako... In če storim konec? Kaj bodo rekli ljudje? Prav ji je. Kaznovala se je zame, kakor je zaslužila... In on? Oddahnil si bo? A moja mati? Jokala bo in se tolažila: "Ognila se je sramoti .. . in nihče ne bo kazal za njo s prstom." Sosede jo bodo tolažile, v srcu ji pa privoščile... Sej so tako zavidale Dani njeno zdravo lepoto in njen lepi glas. Vaški fantje se bodo smejali: Kdo bi si mislil kaj takega o tej ošabnici... E, z gospodom je hotela imeti ljubezen... Dekleta bodo tudi zadovoljna, ena manj za možitev...« Veter je zapihal, Dana se je stresla. »Kaj mi je vendar bilo, da sem se tako spozabila... Verjela sem... Mlada sem... Dosti. Greh manj, nesreča manj na svetu! Kam naj bežim pred hudobnimi pogledi s svojim otročičkom? V gozd? V gozdu ni več zveri? K ljudem? Da me bodo kleli? V vodo! Tam bova našla mir... Konec.« Dana je stopila korak bliže k vodi. Sonce se je za trenutek skrilo za oblak, ki je drvel, kakor misel čez modro nebo. Spomladi se oblakom vedno tako mudi. Kopljejo se v soncu in hite neznano kam. Dana je stala na robu brega. »Skok in konec!« Hotela se je zagnati, ko jo je neka roka trdo prijela okoli pasu. Hripav glas je dejal: »Ali si znorelo, dekle!« Dana se je preplašena ozrla, Špela jo je držala. »Pusti me...« je dejala Dana. »Kaj se brigam jaz!« »Brigaš, brigaš .. . Vedela sem, da bo tak konec! Špela je modra in zato se je boji cela vas in še sedem far naokoli. Pravijo, da je hudič v meni... ho, naj govore, kar hočejo, ne boj se me samo!« Dana se ji je hotela strgati is rok. »Nič ne bo, dekle! Bodi pametna, misli na sebe in ne pa na tiste tam...« ln Špela je zamahnila z roko proti vasi. »Jaz ne morem več med nje!« »Beži, beži dekle!« Špela jo je odvlekla od vode k brezi. »Saj ne veste, kaj me tare!« »Vem, vem...« »Oh, saj še nihče ne ve...« »Jaz pa vem!« »Kako morete« »Saj sem bila tudi mlada...« Dana jo je prijela za roke in drhte rekla: »In vi me ne kolnete?« »Če ti pa pravim, da bodi pametna!« Dana je zamišljeno pokimala, potem je pa rekla: »A kam naj pa grem s svojo sramoto?« Špela je jezno menila: »Kakšna sramota!« »No, z otročičkom!« »K meni...« Dana se je zgrozila, Špela je zapazila in rekla mehko: »Ne boj se me! Tam doli me imajo za čarovnico... ker ne hodim v cerkev in ker se jih ogibam kakor hudič križa... Veš, pa je tako najbolje... Bom ti že povedala zakaj je tako. Oni sami ne vedo, zakaj mi gredo s poti... Le pojdi z menoj!« Dana se je obotavljala. Nekako vesela je velela Špela: »Pravzaprav ti je pa vse eno, če greš z menoj, ali pa v smrt! Samomorilce jemlje hudič in zato jih ne pokopavajo v blagoslovljeno zemljo... Če greš z menoj, si potemtakem ravno tista, kakor da te je vrag vzel...« Prijela je Dano za roko in stopali sta proti stezi, ki se izgubi v gozd. Uro hoda, na sončni jati je stala lesena bajtica, okoli nje lesen plot, a za plotom lepo gredice. »Doma sva!« Pes je zalajal. Tolpa kokoši je pritekla pred vrtna vrata, mačka je skočila z vodnjaka. »Vidiš, kako so me veseli...« je rekla Dani. Dana pa je stala kakor okamenela in s strahom pokazala na mal kamenit oltar, kjer je plamtel ogenj. Špela se je ozrla tja in potem pa hudomušno nasmehnila: »Veš, tega se vsi boje in zato puste na miru. Mislijo, da prižiga ta ogenj sam peklenšček... Nič se ne boj. Jaz prižigam ta ogenjček... « »Zakaj?« In Špela je odgovorila resno: »Svojemu Bogu na čast...« »A kje je njegova podoba?« »On je brez obraza in telesa, on stanuje v naših srcih...« »Čuden je ta tvoj Bog!« »Čuden... ali pravičen...« »Pravičen!« »Da!« »Potem je pa dobro!« »Dobro! Vstopiva!« In vstopili sta. Živali so hotele na Špelo. »Ven, kokoši!« je rekla in zamahnila z roko. »Pa tudi ti muca in Perunček! Sonce sije, kaj bosta pri naju dveh...« Špela je peljala Dano skozi čedno kuhinjco v prijazno sobico. Pokazala je na čisto postelj, rekoč: »Tam — le se malo odpočij. Tu boš spala od sedaj .. . Jas bom pa v tem času zavrela malo mleka.« Dana je bila sama. Sesula se je in kakor onemogla legla v belo postelj: »Kaj bo, kaj bo« se je spraševala. Nazadnje pa je dejala: »Naj bo, kar hoče... « In se zamislila v take misli, ki ne teže in ne bole. Špela je pa medtem pomolzla svoji kozi Divko in Belko, zavrela mleko in prinesla s črnim kruhom in medom Dani, rekoč: »Jej... Potem pa zaspi.« »A ko se bom pa zbudila?« »Se bova pa nedelje pogovorili...« Dana se je privadila novemu življenju. S Špelo sta vstajali s soncem in potem sta opravljali vsakdanje hišne in gospodinjske posle. Razgovarjali sta se malo in to je bilo Dani posebno všeč. Špela je ni izpraševala, samo včasih se je zdelo Dani, da je Špela večkrat nekam zamišljena. Dani sploh ni šla Špela v glavo. Dobra stara ženica se je brigala samo za svoje malo gospodinjstvo in gospodarstvo, a najmanje za one tam v vasi. »Čudno,« je razmišljala dana. »Čudno, imajo jo, da je obsedena od vraga. Pa kako mirno živi. samo tisti ogenj prižge, vsako noč, da gori do jutra, zjutraj ji je pa prva skrb, da pogleda, če gori lučka.. Pa kdo nima svojih muh... Z menoj je pa kakor mati... Vedno mi prigovarja, da malo poležim.. da se naj pazim... Dobra je, dobra... Ali tudi ona ima skrivno skrb in zato je tako čudna. Včasih strmi v daljavo, kakor da ni od tega sveta, potem pa nenadoma globoko vzdihne... Jej, jej, vsako srce ima svoje težave.." Deževalo je. Špela je sama opravila svoje živali. Dani to ni bilo všeč. »Kakor za punčko iz lecta me imate!« »Nič ne gordnjaj, kar tiho bodi...« »Pa meni je težko, da me tako razvajate!« »Jaz že vem, kaj se sme in ne sme v takem stanju...« Dana je povesila glavo. »Ne bodi žalostna, vse bo še dobro in še vesela boš, da nisi sama na svetu! Mož ni vse, ampak otročiček! On je čisto tvoj... ti pa njegova! Ko ga še nosiš pod srcem, ga ljubiš, ker trpiš... Ko ga rodiš, se mučiš! O, ko bi možje vedeli za te bolečine, pred ženo bi klečali kakor pred leseno podobo v cerkvi! In ko je otročiček na svetu, prične se nov križev pot za mater. Od jutra do noči, od noči do jutra mati skrbi in trpi za otročička in v tem, neprestanem trpljenju je njena velika sreča." »Odkod pa vse to veste, Špela?« »Ko še nisem bila v letih, sem mnogo brala!« »Brala?« »Da, da...« Vstala je in šla k skrinji, ki je bila skrbno pogrnjena. Odprla jo je in rekla: »Le poglej, koliko imam knjig!« »Ali ste vse prebrali?« »Seveda!« »A kdaj?« »V dvajsetih letih je mnogo mesecev, dni in ur, posebno še, če je človek vedno tako sam kakor jaz.« »Jaz ne bi mogla, biti tako sama. Strah bi me bilo!« »Mlad se vsega navadi... tako tudi samote in knjig!« »Špela, in zakaj se skrivate pred ljudmi in pustite, da tako slabo mislijo o vas?« »Dana, to so čudne stvari! Prišlo je samo od sebe...« »Dostikrat mislim, zakaj živite kakor kak sveti puščavnik...« »Kaj pa hočem? Ljudje niso za mene, jaz pa ne za njih!« »Ali je bilo vedno tako?« Špela je dolgo gledala v Dano, potem pa rekla kratko: »Ne.« »Zakaj?« »Ne govorim rada o tem. Ker sva pa skupaj in navezani druga na drugo, ti bom pa povedala!« Dana je robila plenice, Špela je predla. »Bila sem mlada kakor ti. Nisem poznala ljudi in mislila sem, da so vsi tako dobri kakor jaz. No, motila sem se, mladost je norost, lepota in zdravje pa prokletstvo nedolžnim dekletom. Verjela sem mu in on me je zapeljal!« »Kdo?« »Težko je povedati. Do sedaj ne ve nihče...« »Pa ni treba povedati...« »Vseeno je. jabolko ne pade daleč od jablane. Sin je kakor oče... Grešna kri se pretaka v žilah moških iz rodu Prelesnikov. Oče mene, sin tebe...« »Joj!« »Da, moški iz rodu Prelesnikov se zarijejo v tvoje prsi in ti sesajo ne samo mleko, kri, ampak tudi življenjski sok. Uničijo te in potem teptajo po tebi in se ti smejejo kakor peklenščki...« »Špela!« »Da, da... In ko sem bila osramočena, odšla sem v Ljubljano služit. Nihče ni slutil v vasi, da bom postala mati... razven njega. On se me je ogibal, dokler sem bila doma. Ko je pa prišla težka ura, sem odšla v bolnico. Rodila sem slabotnega fantka... O, kako sem bila srečna v svoji prvi materinski sreči. Verovala sem, da bo sedaj vse dobro. On me bo vzel za ženo, sem si mislila. Ali vsaki dan sem postala bolj nemirna, vsaki dan so lezle v mene skrbi in mi stiskale srce... Treba bo iz bolnice.« »In potem?« »Bila sem z otročičkom na cesti. Kam? Kam sedaj? Ozirala sem se v hiše, v nebo, v ljudi, v vozove. Kam?... Odnesla sem sinčka v Dečji dom z izgovorom, da grem iskat službo. vzeli so ga, jaz sem se pa potikala po ulicah, trkala po hišah. Nič. Lačna sem bila... brez denarja. Nazdanje sem se vrnila k svojemu bivšemu gospodarju. Gledal me je dolgo in potem je dejal kakor v zadregi: »Ampak otrok! Jaz sem navajen na mir in potem...« Razumela sem ga. Jecljaje sem rekla, da bi ga dala na rejo, ampak kako, ko nimam denarja. Dal mi je pol mesečne plače, rekoč: »Ko boš vse uredila, Špela, pa pridi služit! Poljubila sem mu roko in se zgubila v noč.« Drugo jutro sem bila doma. Še pred mašo sem potrkala na šolska vrata. Ko me je zagledal Prelesnik, se je zadrl: Marš! Jaz sem bila pa tako pogumna, da sem mu zagrozila: »Ako ne boš skrbel za otroka, bom te pa tožila." Tedaj je skočil in me udaril s šibo, s katero je pretepal otroke. Nemo sem se obrnila k vratom in odšla..." »To je naredil on?« »Da! To bi naredil njegov sivi stari oče, pa tudi njegov sin, mladi učitelj, Prelesnik!« Dana je vzdrhtela: »Strašni so!« »Strašni. Lucifer je boljši... Dana, sonce je sijalo, ptice so pele, jaz sem bila pa tako žalostna. Šla sem k materi in ji povedala svoj greh.« Ubožica, prekrižala se je in trpko rekla: »Vsak Prelesnik ima vragovo dušo. Špela, fantek ne sme živeti! Kaj sramota, ali grešna kri... In jaz sem šla nazaj v mesto...« Molčali sta nekaj časa. cf87vu5jrphptpuvgv7si8d43w7xtng