Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke

Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.1 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke 0 6316 223981 37223 2026-05-06T15:22:40Z Hladnikm 668 223981 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Kazalo|poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke]]|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|174451}}|vir=|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=4}} KAZALO * [[Uvodna beseda (Lojze Zupanc)|Uvodna beseda]] * [[Velikan Nenasit]] * [[Velikan v škornju]] * [[Grad na Kolečaju]] * [[Vražja vinika]] * [[Šepavi vrag]] * [[Vrag v Bilpi]] * [[Vrač in vrag]] * [[Vrag v sodu]] * [[Kučarski pastir in vražja vojska]] * [[Kakor došlo - tako prošlo]] * [[Vražji rep]] * [[Ukleti zvon]] * [[Pastorka]] * [[Vražja pisma]] * [[Vražja kupčija]] * [[Od kdaj so cigani na svetu]] * [[Kakršen človek - takšna duša]] * [[Kako je Kristus ustvaril vinsko trto]] * [[Kako je bila ustvarjena kukavica]] * [[Od kdaj ima sveti Peter plešo na glavi]] * [[»Česar sebi ne privoščiš, drugemu ne dajaj«]] * [[Od kdaj so tatovi na svetu]] * [[Od kdaj ima sveti Peter popotno palico]] * [[Od kdaj so bolhe na svetu]] * [[Brodar in hči - dva pametnjaka, ošabnega premagata graščaka]] * [[Kakor se je zadiral, tako je pobiral]] * [[Čurilski Jepeč]] * [[Vilinska krava in čudežni kabliček]] * [[Skopuška mati]] * [[Laži baba]] * [[S škornjem kronani paša]] * [[Straah]] * [[Kučarski palček in velikan]] * [[Kako so Šokci razširili cerkev]] * [[Kako je Butorajec med lizal]] * [[Kako so v Metliki obesili cigana]] * [[Pripovedka o gradaških goseh in podganah]] * [[Čarovnica]] * [[Psiček-golotaček in zajček-kratkorepec]] * [[Deklica s tremi lešniki]] * [[Zakaj je rž tako visoka]] * [[Zakaj se mački ne sme dati belega kruha]] * [[Lonec bi šel, pa nima nog]] * [[Palček (Lojze Zupanc)|Palček]] * [[Kako se je Ježek oženil]] * [[Deklica s piskrčkom]] * [[Slovarček manj znanih besed]] db6l0hur4jep9rbn7e8woziye34z30l Uvodna beseda (Lojze Zupanc) 0 6317 223979 114705 2026-05-06T15:19:42Z Hladnikm 668 prestavil pod ustreznega avtorja 223979 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Uvodna beseda (Lojze Zupanc)|poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokrajinske pripovedke]] (1944)|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|174451}}|vir=|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=2}} Klasiki slovenskega pripovedništva — Levstik, Jurčič, Stritar so črpali moč ustvarjanja in književnega delovanja iz krajev, kjer so se rodili in kjer so že v zgodnji mladosti prisluhnili lepoti slovenskega jezika. Vsi so bili doma iz okolice Velikih Lašč, kjer ljudstvo še danes govori lepo, čisto in nepopačeno slovenščino. Blagoglasno dolenjsko narečje z bogatim in pestrim jezikovnim zakladom so ti kulturni delavci uvrstili v pripovedništvo, ki je v preteklosti obogatilo slovensko književnost z mnogimi prelepimi biseri slovenskega besednega zaklada. Posebno Fran Levstik je bil v svojem ustvarjanju plodovit in do zadnje minute svojega življenja neizčrpen. Njegove pesnitve in številni pripovedni spisi so bili s svojo domačnostjo in preprostostjo v izražanju odmev ljudstva, iz katerega je duhovno zrastel, in izraz tistih hotenj, ki so bila najsorodnejša in najbližja zemlji, za katero je ljudstvo v okolici Velikih Lašč že v času turških vpadov in navala protestantizma krvavelo in umiralo. Zato je Fran Levstik še dandanes v srcu slehernega zavednega Slovenca velik ne samo po številnih pripovedkah, ki jih je napisal za mladino, ampak velik tudi po sili svojega duha in ljubezni do slovenske besede, kateri je bil poslušen učenec in neusatrašen svečenik … Kakor so bile Velike Lašče za takratni čas pomembne v službi slovenskega jezika, tako sta v novejšem času zasloveli po lepoti slovenskega jezikovnega izražanja še dve pokrajini: Prekmurje in romantična Bela Krajina, kjer živi ljudstvo še zmerom preprosto in odmaknjeno od zablod modernega časa in kjer se bogata domišljija srčno dobrih Belokrajincev izraža v neštetih pravljicah in pripovedkah. Dolga je vrsta slovenskih kulturnih delavcev, ki so v svojih delih, zajetih iz Bele Krajine, proslavili to vinorodno deželico onstran Gorjancev, ki se na obeh bregovih lene Kolpe koplje v soncu in ljubosumno čuva govorico belokrajinskega ljudstva pred sleherno popačenostjo. Že Janez Trdina, ki je napisal »Bajke in pripovedke o Gorjancih«, je često rad potoval tudi v vasice južno od Gorjancev, v Belo Krajino, kjer je našel nešteto virov za svoje delavno pero. Mnogi pomembnejši slovenski kulturni velikani izza novejšega časa pa so iz Bele Krajine in njenih folklornih znamenitosti črpali moč in zbirali besedno gradivo za svoje književno delo. Prvak slovenskih pesnikov, Oton Župančič, se je že v zgodnji mladosti učil ob belokrajinski narodni pesmi. Lepota in preprostost teh pesmi sta ga navdušili, da je že zgodaj prijel za pero in pričel pisati. Beli Krajini in bogatemu belokrajinskemu besednemu zakladu je dolžan zahvalo, da je v svojih pesnitvah obogatil slovenski književni jezik z besediščem, ki je v Beli Krajini doma. Ivan Šašelj je s svojimi »Bisernicami« tudi že zgodaj opozoril slovensko kulturno javnost na Belo Krajino in njene jezikovne posebnosti. Poleg njega imajo mnogo zaslug za zbiranje belokrajinskega narodnega blaga se: kanonik Janko Barle, dr. Niko Zupanič, Emil Adamič, Fran Marolt, Božo Račič in akademski slikar Maksim Gaspari. Kakor belokrajinska narodna noša in slikovite belokrajinske pisanice, tako so lepe tudi belakrajinske pripovedke. Niso to lahke in samo zabavne pravljice o zakletih kraljičinah! Vsaka belokrajinska pripovedka je odraz življenja, kakršnega živi belokrajinsko ljudstvo, ki vroče ljubi svojo pesem, jezik in vinorodno zemljo. V vsaki je nauk življenja; tistega, v katerem zmagujeta resnica in pravica, a laž in krivica podlegata. Zato so belokrajinske pripovedke večinoma vse vesele, kakor je veselo ljudstvo sončne Bele Krajine. Jaz nisem Belokrajinec! Rodil sem se v Ljubljani in ko mi je bilo že preko dvajset let, me je življenjska pot prvič zanesla v dotlej meni tujo pokrajino: Belo Krajino. Moje prvo učiteljsko mesto je bil Štrekljevec, mala vasica v semiški župniji. Tamkaj sem našel ljudi, ki so ljubili vino, pesem, smeh, molitev, živino, otroke in zemljo ..., polnokrvne, plemenite ljudi, ki so me s svojo blagoglasno govorico navdušili, da sem pričel zbirati pripovedke, ki so menda edino zares neprekosljivo bogastvo te deželice ob daljni Kolpi. Tako so nastale drobne knjižice: »Belokrajinske pripovedke« (založila Učiteljska tiskarna 1932), »Bili so trije velikani« (založila Tiskovna zadruga 1932), »Dedek povej« (založila Tiskovna zadruga 1939), »Svirel povodnega moža« (založila Učiteljska tiskarna — v tisku) in pričujoča knjiga o velikanu Nenasitu in drugih belokrajinskih pripovedkah. V Ljubljani, v aprilu 1944. Pisatelj. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] k6nx6mln5p091dgwc1h4n2s8gq65dpy 223980 223979 2026-05-06T15:20:21Z Hladnikm 668 223980 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Uvodna beseda (Lojze Zupanc)|poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke]] (1944)|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|174451}}|vir=|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=2}} Klasiki slovenskega pripovedništva — Levstik, Jurčič, Stritar so črpali moč ustvarjanja in književnega delovanja iz krajev, kjer so se rodili in kjer so že v zgodnji mladosti prisluhnili lepoti slovenskega jezika. Vsi so bili doma iz okolice Velikih Lašč, kjer ljudstvo še danes govori lepo, čisto in nepopačeno slovenščino. Blagoglasno dolenjsko narečje z bogatim in pestrim jezikovnim zakladom so ti kulturni delavci uvrstili v pripovedništvo, ki je v preteklosti obogatilo slovensko književnost z mnogimi prelepimi biseri slovenskega besednega zaklada. Posebno Fran Levstik je bil v svojem ustvarjanju plodovit in do zadnje minute svojega življenja neizčrpen. Njegove pesnitve in številni pripovedni spisi so bili s svojo domačnostjo in preprostostjo v izražanju odmev ljudstva, iz katerega je duhovno zrastel, in izraz tistih hotenj, ki so bila najsorodnejša in najbližja zemlji, za katero je ljudstvo v okolici Velikih Lašč že v času turških vpadov in navala protestantizma krvavelo in umiralo. Zato je Fran Levstik še dandanes v srcu slehernega zavednega Slovenca velik ne samo po številnih pripovedkah, ki jih je napisal za mladino, ampak velik tudi po sili svojega duha in ljubezni do slovenske besede, kateri je bil poslušen učenec in neusatrašen svečenik … Kakor so bile Velike Lašče za takratni čas pomembne v službi slovenskega jezika, tako sta v novejšem času zasloveli po lepoti slovenskega jezikovnega izražanja še dve pokrajini: Prekmurje in romantična Bela Krajina, kjer živi ljudstvo še zmerom preprosto in odmaknjeno od zablod modernega časa in kjer se bogata domišljija srčno dobrih Belokrajincev izraža v neštetih pravljicah in pripovedkah. Dolga je vrsta slovenskih kulturnih delavcev, ki so v svojih delih, zajetih iz Bele Krajine, proslavili to vinorodno deželico onstran Gorjancev, ki se na obeh bregovih lene Kolpe koplje v soncu in ljubosumno čuva govorico belokrajinskega ljudstva pred sleherno popačenostjo. Že Janez Trdina, ki je napisal »Bajke in pripovedke o Gorjancih«, je često rad potoval tudi v vasice južno od Gorjancev, v Belo Krajino, kjer je našel nešteto virov za svoje delavno pero. Mnogi pomembnejši slovenski kulturni velikani izza novejšega časa pa so iz Bele Krajine in njenih folklornih znamenitosti črpali moč in zbirali besedno gradivo za svoje književno delo. Prvak slovenskih pesnikov, Oton Župančič, se je že v zgodnji mladosti učil ob belokrajinski narodni pesmi. Lepota in preprostost teh pesmi sta ga navdušili, da je že zgodaj prijel za pero in pričel pisati. Beli Krajini in bogatemu belokrajinskemu besednemu zakladu je dolžan zahvalo, da je v svojih pesnitvah obogatil slovenski književni jezik z besediščem, ki je v Beli Krajini doma. Ivan Šašelj je s svojimi »Bisernicami« tudi že zgodaj opozoril slovensko kulturno javnost na Belo Krajino in njene jezikovne posebnosti. Poleg njega imajo mnogo zaslug za zbiranje belokrajinskega narodnega blaga se: kanonik Janko Barle, dr. Niko Zupanič, Emil Adamič, Fran Marolt, Božo Račič in akademski slikar Maksim Gaspari. Kakor belokrajinska narodna noša in slikovite belokrajinske pisanice, tako so lepe tudi belakrajinske pripovedke. Niso to lahke in samo zabavne pravljice o zakletih kraljičinah! Vsaka belokrajinska pripovedka je odraz življenja, kakršnega živi belokrajinsko ljudstvo, ki vroče ljubi svojo pesem, jezik in vinorodno zemljo. V vsaki je nauk življenja; tistega, v katerem zmagujeta resnica in pravica, a laž in krivica podlegata. Zato so belokrajinske pripovedke večinoma vse vesele, kakor je veselo ljudstvo sončne Bele Krajine. Jaz nisem Belokrajinec! Rodil sem se v Ljubljani in ko mi je bilo že preko dvajset let, me je življenjska pot prvič zanesla v dotlej meni tujo pokrajino: Belo Krajino. Moje prvo učiteljsko mesto je bil Štrekljevec, mala vasica v semiški župniji. Tamkaj sem našel ljudi, ki so ljubili vino, pesem, smeh, molitev, živino, otroke in zemljo ..., polnokrvne, plemenite ljudi, ki so me s svojo blagoglasno govorico navdušili, da sem pričel zbirati pripovedke, ki so menda edino zares neprekosljivo bogastvo te deželice ob daljni Kolpi. Tako so nastale drobne knjižice: »Belokrajinske pripovedke« (založila Učiteljska tiskarna 1932), »Bili so trije velikani« (založila Tiskovna zadruga 1932), »Dedek povej« (založila Tiskovna zadruga 1939), »Svirel povodnega moža« (založila Učiteljska tiskarna — v tisku) in pričujoča knjiga o velikanu Nenasitu in drugih belokrajinskih pripovedkah. V Ljubljani, v aprilu 1944. Pisatelj. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] bfs224ymkkjsgha4l57ih6f35wc81iw 223982 223980 2026-05-06T15:25:38Z Hladnikm 668 Hladnikm je prestavil stran [[Uvodna beseda]] na [[Uvodna beseda (Lojze Zupanc)]] 223980 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Uvodna beseda (Lojze Zupanc)|poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke]] (1944)|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|174451}}|vir=|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=2}} Klasiki slovenskega pripovedništva — Levstik, Jurčič, Stritar so črpali moč ustvarjanja in književnega delovanja iz krajev, kjer so se rodili in kjer so že v zgodnji mladosti prisluhnili lepoti slovenskega jezika. Vsi so bili doma iz okolice Velikih Lašč, kjer ljudstvo še danes govori lepo, čisto in nepopačeno slovenščino. Blagoglasno dolenjsko narečje z bogatim in pestrim jezikovnim zakladom so ti kulturni delavci uvrstili v pripovedništvo, ki je v preteklosti obogatilo slovensko književnost z mnogimi prelepimi biseri slovenskega besednega zaklada. Posebno Fran Levstik je bil v svojem ustvarjanju plodovit in do zadnje minute svojega življenja neizčrpen. Njegove pesnitve in številni pripovedni spisi so bili s svojo domačnostjo in preprostostjo v izražanju odmev ljudstva, iz katerega je duhovno zrastel, in izraz tistih hotenj, ki so bila najsorodnejša in najbližja zemlji, za katero je ljudstvo v okolici Velikih Lašč že v času turških vpadov in navala protestantizma krvavelo in umiralo. Zato je Fran Levstik še dandanes v srcu slehernega zavednega Slovenca velik ne samo po številnih pripovedkah, ki jih je napisal za mladino, ampak velik tudi po sili svojega duha in ljubezni do slovenske besede, kateri je bil poslušen učenec in neusatrašen svečenik … Kakor so bile Velike Lašče za takratni čas pomembne v službi slovenskega jezika, tako sta v novejšem času zasloveli po lepoti slovenskega jezikovnega izražanja še dve pokrajini: Prekmurje in romantična Bela Krajina, kjer živi ljudstvo še zmerom preprosto in odmaknjeno od zablod modernega časa in kjer se bogata domišljija srčno dobrih Belokrajincev izraža v neštetih pravljicah in pripovedkah. Dolga je vrsta slovenskih kulturnih delavcev, ki so v svojih delih, zajetih iz Bele Krajine, proslavili to vinorodno deželico onstran Gorjancev, ki se na obeh bregovih lene Kolpe koplje v soncu in ljubosumno čuva govorico belokrajinskega ljudstva pred sleherno popačenostjo. Že Janez Trdina, ki je napisal »Bajke in pripovedke o Gorjancih«, je često rad potoval tudi v vasice južno od Gorjancev, v Belo Krajino, kjer je našel nešteto virov za svoje delavno pero. Mnogi pomembnejši slovenski kulturni velikani izza novejšega časa pa so iz Bele Krajine in njenih folklornih znamenitosti črpali moč in zbirali besedno gradivo za svoje književno delo. Prvak slovenskih pesnikov, Oton Župančič, se je že v zgodnji mladosti učil ob belokrajinski narodni pesmi. Lepota in preprostost teh pesmi sta ga navdušili, da je že zgodaj prijel za pero in pričel pisati. Beli Krajini in bogatemu belokrajinskemu besednemu zakladu je dolžan zahvalo, da je v svojih pesnitvah obogatil slovenski književni jezik z besediščem, ki je v Beli Krajini doma. Ivan Šašelj je s svojimi »Bisernicami« tudi že zgodaj opozoril slovensko kulturno javnost na Belo Krajino in njene jezikovne posebnosti. Poleg njega imajo mnogo zaslug za zbiranje belokrajinskega narodnega blaga se: kanonik Janko Barle, dr. Niko Zupanič, Emil Adamič, Fran Marolt, Božo Račič in akademski slikar Maksim Gaspari. Kakor belokrajinska narodna noša in slikovite belokrajinske pisanice, tako so lepe tudi belakrajinske pripovedke. Niso to lahke in samo zabavne pravljice o zakletih kraljičinah! Vsaka belokrajinska pripovedka je odraz življenja, kakršnega živi belokrajinsko ljudstvo, ki vroče ljubi svojo pesem, jezik in vinorodno zemljo. V vsaki je nauk življenja; tistega, v katerem zmagujeta resnica in pravica, a laž in krivica podlegata. Zato so belokrajinske pripovedke večinoma vse vesele, kakor je veselo ljudstvo sončne Bele Krajine. Jaz nisem Belokrajinec! Rodil sem se v Ljubljani in ko mi je bilo že preko dvajset let, me je življenjska pot prvič zanesla v dotlej meni tujo pokrajino: Belo Krajino. Moje prvo učiteljsko mesto je bil Štrekljevec, mala vasica v semiški župniji. Tamkaj sem našel ljudi, ki so ljubili vino, pesem, smeh, molitev, živino, otroke in zemljo ..., polnokrvne, plemenite ljudi, ki so me s svojo blagoglasno govorico navdušili, da sem pričel zbirati pripovedke, ki so menda edino zares neprekosljivo bogastvo te deželice ob daljni Kolpi. Tako so nastale drobne knjižice: »Belokrajinske pripovedke« (založila Učiteljska tiskarna 1932), »Bili so trije velikani« (založila Tiskovna zadruga 1932), »Dedek povej« (založila Tiskovna zadruga 1939), »Svirel povodnega moža« (založila Učiteljska tiskarna — v tisku) in pričujoča knjiga o velikanu Nenasitu in drugih belokrajinskih pripovedkah. V Ljubljani, v aprilu 1944. Pisatelj. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] bfs224ymkkjsgha4l57ih6f35wc81iw Kako so v Metliki obesili cigana 0 6357 223974 22836 2026-05-06T13:19:52Z Hladnikm 668 223974 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Kako so v Metliki obesili cigana|poglavje=Belokrajinske pripovedke|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit (1944)|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} V starih časih so živeli v metliškem gradu sami grofje in baroni in podoben nebodigatreba. Bili so gospodje, da jih večjih in bogatejših ni bilo v vsej Beli Krajini. Ker so imeli nad podložniki prav vso oblast, so bili tudi njih sodniki. Toda bili so kaj čudni sodniki. Zgodilo se je, da je lačen cigan ukradel na grajski pristavi tolsto gos. Gos je zagagala in zbudila hlapce s pristave, ki so jo ucvrli v dir za bežečim ciganom. Uhiteli so ga, ga zvezali in odgnali pred metliško gospodo. Gospoda je cigana sodila in ga na smrt obsodila. Hlapci so pred gradom postavili visoke vislice. Potlej so se ob vislicah zbrali prav vsi grajski — gospoda, dekle, hlapci, pa še meščani so pritekli zijala prodajat. Vsi so hoteli videti, kako bo rabelj obesil tatinskega cigana. »Povej nam zadnjo željo, izpolnjena bo!« je rekla gosposka. Cigan je cigan! Zasmejal se je, da je pokazal bele zobe in dejal: »Moja zadnja želja je, da bi me zdajle izpustili: in mi vislice podarili. Les ponesem v svoj ostrog, kjer me čaka žena in kup otrok. Iz vislic bom nacepil kalance in skuhal svoji deci žgance. Saj kjer je družina, mora biti i južina!« Vsi Metličani v smeh, grajska gospoda pa se je resno držala in dejala: »Ne, cigan, to ni mogoče! Kaj drugega povej za zadnjo željo.« Cigan se je spet zasmejal, da je pokazal bele zobe. Potlej si je zaradi lepšega zaželel, da bi pipico tobaka pokaditi smel ... Prinesli so mu pipo. Ko pa mu je rabelj hotel nažgati tobak v pipi s svečo, se je razhudil: »Kaj s svečo mi prižigaš pipo? Kaj bi rad, da bi za jetiko poginil?« Hočeš — nočeš je moral rabelj oditi po kresilno gobo in z njo nažgati ciganovo pipo. Ko je cigan pokadil pipo, je grajska gospoda v en glas zamrmrala: »Birič, pokaži, da si tič! V roko vzemi vrv in vrzi jo cigančetu za vrat, da bo odšel v krtovo deželo spat, ker je bil tat!« Komaj pa je rabelj vrgel ciganu vrv za vrat, se je le-ta pričel na vsa usta krohotati in smejati. »Aj, nikarte me obesiti za vrat,« je kričal. »Žgačka me, žgačka! Obesite me rajši okoli pasu. Okoli pasu me vsaj ne bo žgačkalo ...« Tako kričeč je poskakoval pod vislicami kakor mlado žrebe. Gospoda je gospoda! Tudi gospoda iz metliškega gradu se je naveličala postavati ob vislicah, pa je rablju ukazala: »Nu, prav, pa zadrgni ciganu zanko okoli pasu, če ga vrv res žgačka okoli vratu!« Rečeno — storjeno! Rabelj je opletel ciganu vrv okoli pasu in ga potegnil na vislice. Tam je cigan tri dni visel, toda še ni slovo od tega sveta vzel ... Ponovno ga niso smeli obesiti. Postave so bile takšne. Postave pa so včasih veljale za vse, tudi za cigane. Zato ga je na ukaz gospode birič tretji dan snel z vislic ter ga živega in zdravega nagnal izpred gradu. Cigan se je zahahljal in jo urnih nog domov ubral. Ker pa so Metličani takrat cigana obesni za trebuh, namesto za vrat, zato še dandanes nima noben cigan debelega trebuha, ampak je čez pas pretegnjen kakor — suha muha. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] nz608evmu19z0n31jv2n80ecybcq37g 223976 223974 2026-05-06T15:04:16Z Hladnikm 668 223976 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Kako so v Metliki obesili cigana|poglavje=Belokrajinske pripovedke|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit (1944), 110–113|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} V starih časih so živeli v metliškem gradu sami grofje in baroni in podoben nebodigatreba. Bili so gospodje, da jih večjih in bogatejših ni bilo v vsej Beli Krajini. Ker so imeli nad podložniki prav vso oblast, so bili tudi njih sodniki. Toda bili so kaj čudni sodniki. Zgodilo se je, da je lačen cigan ukradel na grajski pristavi tolsto gos. Gos je zagagala in zbudila hlapce s pristave, ki so jo ucvrli v dir za bežečim ciganom. Uhiteli so ga, ga zvezali in odgnali pred metliško gospodo. Gospoda je cigana sodila in ga na smrt obsodila. Hlapci so pred gradom postavili visoke vislice. Potlej so se ob vislicah zbrali prav vsi grajski — gospoda, dekle, hlapci, pa še meščani so pritekli zijala prodajat. Vsi so hoteli videti, kako bo rabelj obesil tatinskega cigana. »Povej nam zadnjo željo, izpolnjena bo!« je rekla gosposka. Cigan je cigan! Zasmejal se je, da je pokazal bele zobe in dejal: »Moja zadnja želja je, da bi me zdajle izpustili: in mi vislice podarili. Les ponesem v svoj ostrog, kjer me čaka žena in kup otrok. Iz vislic bom nacepil kalance in skuhal svoji deci žgance. Saj kjer je družina, mora biti i južina!« Vsi Metličani v smeh, grajska gospoda pa se je resno držala in dejala: »Ne, cigan, to ni mogoče! Kaj drugega povej za zadnjo željo.« Cigan se je spet zasmejal, da je pokazal bele zobe. Potlej si je zaradi lepšega zaželel, da bi pipico tobaka pokaditi smel ... Prinesli so mu pipo. Ko pa mu je rabelj hotel nažgati tobak v pipi s svečo, se je razhudil: »Kaj s svečo mi prižigaš pipo? Kaj bi rad, da bi za jetiko poginil?« Hočeš — nočeš je moral rabelj oditi po kresilno gobo in z njo nažgati ciganovo pipo. Ko je cigan pokadil pipo, je grajska gospoda v en glas zamrmrala: »Birič, pokaži, da si tič! V roko vzemi vrv in vrzi jo cigančetu za vrat, da bo odšel v krtovo deželo spat, ker je bil tat!« Komaj pa je rabelj vrgel ciganu vrv za vrat, se je le-ta pričel na vsa usta krohotati in smejati. »Aj, nikarte me obesiti za vrat,« je kričal. »Žgačka me, žgačka! Obesite me rajši okoli pasu. Okoli pasu me vsaj ne bo žgačkalo ...« Tako kričeč je poskakoval pod vislicami kakor mlado žrebe. Gospoda je gospoda! Tudi gospoda iz metliškega gradu se je naveličala postavati ob vislicah, pa je rablju ukazala: »Nu, prav, pa zadrgni ciganu zanko okoli pasu, če ga vrv res žgačka okoli vratu!« Rečeno — storjeno! Rabelj je opletel ciganu vrv okoli pasu in ga potegnil na vislice. Tam je cigan tri dni visel, toda še ni slovo od tega sveta vzel ... Ponovno ga niso smeli obesiti. Postave so bile takšne. Postave pa so včasih veljale za vse, tudi za cigane. Zato ga je na ukaz gospode birič tretji dan snel z vislic ter ga živega in zdravega nagnal izpred gradu. Cigan se je zahahljal in jo urnih nog domov ubral. Ker pa so Metličani takrat cigana obesni za trebuh, namesto za vrat, zato še dandanes nima noben cigan debelega trebuha, ampak je čez pas pretegnjen kakor — suha muha. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] jpafyjjwam7wg6juj7w7kfqbqzluhxg 223977 223976 2026-05-06T15:08:30Z Hladnikm 668 223977 wikitext text/x-wiki  {{naslov |naslov=Kako so v Metliki obesili cigana |poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke]] |avtor=Lojze Zupanc |izdano={{COBISS|ID=174451}} |vir=Velikan Nenasit (1944), 110–113 |licenca=s pisnim dovoljenjem |obdelano=3}} {{Proza|}} V starih časih so živeli v metliškem gradu sami grofje in baroni in podoben nebodigatreba. Bili so gospodje, da jih večjih in bogatejših ni bilo v vsej Beli Krajini. Ker so imeli nad podložniki prav vso oblast, so bili tudi njih sodniki. Toda bili so kaj čudni sodniki. Zgodilo se je, da je lačen cigan ukradel na grajski pristavi tolsto gos. Gos je zagagala in zbudila hlapce s pristave, ki so jo ucvrli v dir za bežečim ciganom. Uhiteli so ga, ga zvezali in odgnali pred metliško gospodo. Gospoda je cigana sodila in ga na smrt obsodila. Hlapci so pred gradom postavili visoke vislice. Potlej so se ob vislicah zbrali prav vsi grajski — gospoda, dekle, hlapci, pa še meščani so pritekli zijala prodajat. Vsi so hoteli videti, kako bo rabelj obesil tatinskega cigana. »Povej nam zadnjo željo, izpolnjena bo!« je rekla gosposka. Cigan je cigan! Zasmejal se je, da je pokazal bele zobe in dejal: »Moja zadnja želja je, da bi me zdajle izpustili: in mi vislice podarili. Les ponesem v svoj ostrog, kjer me čaka žena in kup otrok. Iz vislic bom nacepil kalance in skuhal svoji deci žgance. Saj kjer je družina, mora biti i južina!« Vsi Metličani v smeh, grajska gospoda pa se je resno držala in dejala: »Ne, cigan, to ni mogoče! Kaj drugega povej za zadnjo željo.« Cigan se je spet zasmejal, da je pokazal bele zobe. Potlej si je zaradi lepšega zaželel, da bi pipico tobaka pokaditi smel ... Prinesli so mu pipo. Ko pa mu je rabelj hotel nažgati tobak v pipi s svečo, se je razhudil: »Kaj s svečo mi prižigaš pipo? Kaj bi rad, da bi za jetiko poginil?« Hočeš — nočeš je moral rabelj oditi po kresilno gobo in z njo nažgati ciganovo pipo. Ko je cigan pokadil pipo, je grajska gospoda v en glas zamrmrala: »Birič, pokaži, da si tič! V roko vzemi vrv in vrzi jo cigančetu za vrat, da bo odšel v krtovo deželo spat, ker je bil tat!« Komaj pa je rabelj vrgel ciganu vrv za vrat, se je le-ta pričel na vsa usta krohotati in smejati. »Aj, nikarte me obesiti za vrat,« je kričal. »Žgačka me, žgačka! Obesite me rajši okoli pasu. Okoli pasu me vsaj ne bo žgačkalo ...« Tako kričeč je poskakoval pod vislicami kakor mlado žrebe. Gospoda je gospoda! Tudi gospoda iz metliškega gradu se je naveličala postavati ob vislicah, pa je rablju ukazala: »Nu, prav, pa zadrgni ciganu zanko okoli pasu, če ga vrv res žgačka okoli vratu!« Rečeno — storjeno! Rabelj je opletel ciganu vrv okoli pasu in ga potegnil na vislice. Tam je cigan tri dni visel, toda še ni slovo od tega sveta vzel ... Ponovno ga niso smeli obesiti. Postave so bile takšne. Postave pa so včasih veljale za vse, tudi za cigane. Zato ga je na ukaz gospode birič tretji dan snel z vislic ter ga živega in zdravega nagnal izpred gradu. Cigan se je zahahljal in jo urnih nog domov ubral. Ker pa so Metličani takrat cigana obesni za trebuh, namesto za vrat, zato še dandanes nima noben cigan debelega trebuha, ampak je čez pas pretegnjen kakor — suha muha. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] pj5i4wwkaddlwb1cngxyl06tmkc23sk Pripovedka o gradaških goseh in podganah 0 6358 223972 22837 2026-05-06T13:14:32Z Hladnikm 668 223972 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Pripovedka o gradaških goseh in podganah|poglavje=Belokrajinske pripovedke|avtor=Lojze Zupanc|spisano=[[Helena Penko]]|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit, 1944|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} Na nizkem griču ob Lahinji je gradaški grad. V davnih časih so neke temne noči Turki napadli Gradac in gradaški grad. Grom je bobnel po vsej belokrajinski kotlini. Iz temnega neba so švigali bliski, ko so pogumni janičarji preplavali Lahinjo in navalili na obzidje starega gradu. Že v mraku so bili dvignili grajski hlapci pridvižni most, zaprli grajska vrata in odšli k počitku. Misleč, da jih v temni noči ne bo nihče nadlegoval, so kmalu zaspali ko ubiti. Turčini pa so se sredi temne noči tiho priplazili do obzidja, pristavili lestve in pričeli štrantati okoli gradu. V obrambnem stolpu, kjer so spali grajski hlapci, je bilo polno podgan, ki so se zaradi ropota janičarjev preplašene razbežale na vse strani in prebudili s svojim cviljenjem grajske gosi. Le-te so zagnale velikanski krik. Vsi grajski so se na mah prebudili in se v zadnjem trenutku postavili oblegajočim Turčinom v bran. Po kratki borbi so nagnali goste v divji beg. V zahvalo in spomin na srečno rešitev gradu pred turškim navalom je velel graščak vdelati v svoj grb sliko podgane in gosi in še dandanes lahko vidite vklesani v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] [[Kategorija: Besedila leta 1944]] s8ej6o04wgarb4gt0p69etl3z19nm5g 223973 223972 2026-05-06T13:16:54Z Hladnikm 668 223973 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Pripovedka o gradaških goseh in podganah|poglavje=Belokrajinske pripovedke|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit, 1944|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} Na nizkem griču ob Lahinji je gradaški grad. V davnih časih so neke temne noči Turki napadli Gradac in gradaški grad. Grom je bobnel po vsej belokrajinski kotlini. Iz temnega neba so švigali bliski, ko so pogumni janičarji preplavali Lahinjo in navalili na obzidje starega gradu. Že v mraku so bili dvignili grajski hlapci pridvižni most, zaprli grajska vrata in odšli k počitku. Misleč, da jih v temni noči ne bo nihče nadlegoval, so kmalu zaspali ko ubiti. Turčini pa so se sredi temne noči tiho priplazili do obzidja, pristavili lestve in pričeli štrantati okoli gradu. V obrambnem stolpu, kjer so spali grajski hlapci, je bilo polno podgan, ki so se zaradi ropota janičarjev preplašene razbežale na vse strani in prebudili s svojim cviljenjem grajske gosi. Le-te so zagnale velikanski krik. Vsi grajski so se na mah prebudili in se v zadnjem trenutku postavili oblegajočim Turčinom v bran. Po kratki borbi so nagnali goste v divji beg. V zahvalo in spomin na srečno rešitev gradu pred turškim navalom je velel graščak vdelati v svoj grb sliko podgane in gosi in še dandanes lahko vidite vklesani v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] nt7gwocycgrcftaf0v8n9325jbooqhp 223975 223973 2026-05-06T15:03:55Z Hladnikm 668 223975 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Pripovedka o gradaških goseh in podganah|poglavje=Belokrajinske pripovedke|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit, 1944, 110–113|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} Na nizkem griču ob Lahinji je gradaški grad. V davnih časih so neke temne noči Turki napadli Gradac in gradaški grad. Grom je bobnel po vsej belokrajinski kotlini. Iz temnega neba so švigali bliski, ko so pogumni janičarji preplavali Lahinjo in navalili na obzidje starega gradu. Že v mraku so bili dvignili grajski hlapci pridvižni most, zaprli grajska vrata in odšli k počitku. Misleč, da jih v temni noči ne bo nihče nadlegoval, so kmalu zaspali ko ubiti. Turčini pa so se sredi temne noči tiho priplazili do obzidja, pristavili lestve in pričeli štrantati okoli gradu. V obrambnem stolpu, kjer so spali grajski hlapci, je bilo polno podgan, ki so se zaradi ropota janičarjev preplašene razbežale na vse strani in prebudili s svojim cviljenjem grajske gosi. Le-te so zagnale velikanski krik. Vsi grajski so se na mah prebudili in se v zadnjem trenutku postavili oblegajočim Turčinom v bran. Po kratki borbi so nagnali goste v divji beg. V zahvalo in spomin na srečno rešitev gradu pred turškim navalom je velel graščak vdelati v svoj grb sliko podgane in gosi in še dandanes lahko vidite vklesani v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] ihqgk86e9xyuhqt2k7hdor34ayfgvhu 223978 223975 2026-05-06T15:09:22Z Hladnikm 668 223978 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Pripovedka o gradaških goseh in podganah|poglavje=[[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke]]|avtor=Lojze Zupanc|izdano={{COBISS|ID=174451}}|vir=Velikan Nenasit, 1944, 110–113|licenca=s pisnim dovoljenjem|obdelano=3}} {{Proza|}} Na nizkem griču ob Lahinji je gradaški grad. V davnih časih so neke temne noči Turki napadli Gradac in gradaški grad. Grom je bobnel po vsej belokrajinski kotlini. Iz temnega neba so švigali bliski, ko so pogumni janičarji preplavali Lahinjo in navalili na obzidje starega gradu. Že v mraku so bili dvignili grajski hlapci pridvižni most, zaprli grajska vrata in odšli k počitku. Misleč, da jih v temni noči ne bo nihče nadlegoval, so kmalu zaspali ko ubiti. Turčini pa so se sredi temne noči tiho priplazili do obzidja, pristavili lestve in pričeli štrantati okoli gradu. V obrambnem stolpu, kjer so spali grajski hlapci, je bilo polno podgan, ki so se zaradi ropota janičarjev preplašene razbežale na vse strani in prebudili s svojim cviljenjem grajske gosi. Le-te so zagnale velikanski krik. Vsi grajski so se na mah prebudili in se v zadnjem trenutku postavili oblegajočim Turčinom v bran. Po kratki borbi so nagnali goste v divji beg. V zahvalo in spomin na srečno rešitev gradu pred turškim navalom je velel graščak vdelati v svoj grb sliko podgane in gosi in še dandanes lahko vidite vklesani v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu. [[Kategorija: Lojze Zupanc]] onscoj4ylrzbij20aq0y9forak5x4ec Lojze Zupanc 0 7156 223986 214903 2026-05-06T15:30:13Z Hladnikm 668 /* Pravljice in pripovedke */ 223986 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lojze | priimek = Zupanc | vzdevek = | leto_rojstva = 1906 | leto_smrti = 1973 | opis = Slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist. | wikipedija = Lojze Zupanc | wikinavedek = | zbirka = }} == Pravljice in pripovedke == * [[Belokranjske pripovedke]], ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Bili so trije velikani]], ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Dedek, povej]], ([[1939]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Čudežni rog]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Jezerka]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Svirel povodnega moža in druge belokranjske pripovedke]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Čudežni studenec]], ([[1960]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Velikan Nenasit (kazalo)|Velikan Nenasit]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zaklad na Kučarju]], ([[1956]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Povodni mož v Savinji]], ([[1957]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica in kač]], ([[1959]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Kamniti most]], ([[1964]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sto belokranjskih]], ([[1965]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zlato pod Blegošem]], ([[1971]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sinček palček]], ([[1979]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica s tremi lešniki]], ([[1984]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Pripovedke o Škofji Loki]], ([[2008]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Romani == * [[Mlini stoje]], ([[1945]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Pod križem]],([[ 1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Povesti == * [[Anka Miholjeva]], ([[1979]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Tretji rod]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Stari Hrk]], ([[1934]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sonce je umrlo]], avtobiografska povest, ([[1964]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Turjačani]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Vklenjena mladost: povest za mladino]], ([[1943]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Zbirke črtic == * [[Krvavi zid]], ([[1967]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Lajnar svete družine]], ([[1963]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Igre == * [[Lizol]] - drama, uprizorjena leta [[1936]] na [[Jesenice|Jesenicah]] [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Belokrajnski zidovi]] - ljudska igra, uprizorjena leta [[1952]] [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Dela za mladino == * [[Bili so trije velikani]], ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Dedek, povej]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Svirel povodnega moža]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Velikan Nenasit]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zaklad na Kučarju]], ([[1956]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Palček v čedri]], ([[1959]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sto belokrajnskih]], ([[1965]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Povodni mož v Savinji]], ([[1971]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica in kač in druge pripovedke]], ([[1977]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] {{Levstikovi nagrajenci}} [[Kategorija:Slovenski avtorji]] 2uhwk1dxc7buetjhxj0gynyq4cyq9eg 223987 223986 2026-05-06T15:32:57Z Hladnikm 668 223987 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lojze | priimek = Zupanc | vzdevek = | leto_rojstva = 1906 | leto_smrti = 1973 | opis = Slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist. | wikipedija = Lojze Zupanc | wikinavedek = | zbirka = }} == Pravljice in pripovedke == * [[Belokranjske pripovedke]] ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Bili so trije velikani]] ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Dedek, povej]] ([[1939]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Čudežni rog]] ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Jezerka]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Svirel povodnega moža in druge belokranjske pripovedke]] ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Čudežni studenec]] ([[1960]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Velikan Nenasit. Belokranjske pripovedke|Velikan Nenasit]] ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zaklad na Kučarju]], ([[1956]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Povodni mož v Savinji]] ([[1957]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica in kač]] ([[1959]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Kamniti most]] ([[1964]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sto belokranjskih]], ([[1965]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zlato pod Blegošem]] ([[1971]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sinček palček]] ([[1979]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica s tremi lešniki]], ([[1984]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Pripovedke o Škofji Loki]] ([[2008]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Romani == * [[Mlini stoje]] ([[1945]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Pod križem]]([[ 1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Povesti == * [[Anka Miholjeva]], ([[1979]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Tretji rod]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Stari Hrk]], ([[1934]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sonce je umrlo]], avtobiografska povest, ([[1964]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Turjačani]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Vklenjena mladost: povest za mladino]], ([[1943]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Zbirke črtic == * [[Krvavi zid]], ([[1967]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Lajnar svete družine]], ([[1963]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Igre == * [[Lizol]] - drama, uprizorjena leta [[1936]] na [[Jesenice|Jesenicah]] [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Belokrajnski zidovi]] - ljudska igra, uprizorjena leta [[1952]] [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] == Dela za mladino == * [[Bili so trije velikani]], ([[1932]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Dedek, povej]], ([[1938]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Svirel povodnega moža]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Velikan Nenasit]], ([[1944]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Zaklad na Kučarju]], ([[1956]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Palček v čedri]], ([[1959]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Sto belokrajnskih]], ([[1965]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Povodni mož v Savinji]], ([[1971]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] * [[Deklica in kač in druge pripovedke]], ([[1977]]) [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2319027333952712&rec=2&sid=4 (COBISS)] {{Levstikovi nagrajenci}} [[Kategorija:Slovenski avtorji]] q8hqt5ojvl4r5rq9z7zdkbtguke8tx2 Tolminske narodne pravljice 0 7398 223984 74735 2026-05-06T15:28:29Z Hladnikm 668 /* Kazalo */ 223984 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji = | naslednji = | naslov = Tolminske narodne pravljice | poglavje = | avtor = več avtorjev | opombe = Pravljice zapisali [[Ciril Drekonja]], [[Jožef Kenda]] in [[Andrej Šavli]]. Opomba: Avtorske pravice so pridržane. Dediči avtorjev niso bili zapisani niti na agenciji za avtorske pravice v Sloveniji. | licenca = sporno | obdelano = }} == Kazalo == * [[Uvodna beseda (Ciril Drekonja)|Uvodna beseda]] * [[Troje oblačil]] (Jožef Kenda) * [[Železni prstan]] (Ciril Drekonja) * [[Sirotici]] (Jožef Kenda) * [[Lonec majaroma]] (Jožef Kenda) * [[O povodnem možu]] (Andrej Šavli) * [[Trije velikani]] (Ciril Drekonja) * [[Pastirček]] (Ciril Drekonja) * [[Puščavnik]] (Jožef Kenda) * [[Medvedov Janez]] (Ciril Drekonja) * [[Kdo je ubil zmaja?]] (Ciril Drekonja) * [[Začarani mladenič]] (Ciril Drekonja) * [[Pet bratov]] (Ciril Drekonja) * [[Strah V cerkvi]] (Jožef Kenda) * [[Spokornica]] (Jožef Kenda) * [[Mati sv. Petra]] (Andreij Šavli) * [[Sv. Lukež in vol]] (Andrej Šavli) * [[Junak]] (Ciril Drekonja) * [[Ubežnik]] (Ciril Drekonja) * [[Pastorek in pastorka]] (Andrej Šavli) * [[Podganek]] (Jožef Kenda) * [[Zgodba o očetovi zapuščini]] (Andrej Šavli) * [[O sinu, ki je imel kratek konec pameti in mrvico zastopnosti]] (Andrej Šavli) * [[O naglici]] (Andrej Šavli) * [[Samson in čevljarček]] (Andrej Šavli) * [[O poboljšanem sinu]] (Andrej Šaivli) a3nscb9ybalvqgb4at2kymbivu9er9c 223988 223984 2026-05-06T15:39:33Z Hladnikm 668 223988 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji = | naslednji = | naslov = Tolminske narodne pravljice | poglavje = | avtor = več avtorjev | opombe = Pravljice zapisali [[Ciril Drekonja]], [[Jožef Kenda]] in [[Andrej Šavli]]. Opomba: Dela prvih dveh so v javni lasti, avtorske pravice za Andreja Šavlija pa so pridržane, dediči avtorja niso zapisani niti na agenciji za avtorske pravice v Sloveniji. | licenca = javna last | obdelano = }} == Kazalo == * [[Uvodna beseda (Ciril Drekonja)|Uvodna beseda]] * [[Troje oblačil]] (Jožef Kenda) * [[Železni prstan]] (Ciril Drekonja) * [[Sirotici]] (Jožef Kenda) * [[Lonec majaroma]] (Jožef Kenda) * [[O povodnem možu]] (Andrej Šavli) * [[Trije velikani]] (Ciril Drekonja) * [[Pastirček]] (Ciril Drekonja) * [[Puščavnik]] (Jožef Kenda) * [[Medvedov Janez]] (Ciril Drekonja) * [[Kdo je ubil zmaja?]] (Ciril Drekonja) * [[Začarani mladenič]] (Ciril Drekonja) * [[Pet bratov]] (Ciril Drekonja) * [[Strah V cerkvi]] (Jožef Kenda) * [[Spokornica]] (Jožef Kenda) * [[Mati sv. Petra]] (Andreij Šavli) * [[Sv. Lukež in vol]] (Andrej Šavli) * [[Junak]] (Ciril Drekonja) * [[Ubežnik]] (Ciril Drekonja) * [[Pastorek in pastorka]] (Andrej Šavli) * [[Podganek]] (Jožef Kenda) * [[Zgodba o očetovi zapuščini]] (Andrej Šavli) * [[O sinu, ki je imel kratek konec pameti in mrvico zastopnosti]] (Andrej Šavli) * [[O naglici]] (Andrej Šavli) * [[Samson in čevljarček]] (Andrej Šavli) * [[O poboljšanem sinu]] (Andrej Šaivli) sndxhmevn4gqgonmjf9yaomy074gjtj Uvodna beseda 0 41758 223983 2026-05-06T15:25:38Z Hladnikm 668 Hladnikm je prestavil stran [[Uvodna beseda]] na [[Uvodna beseda (Lojze Zupanc)]] 223983 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Uvodna beseda (Lojze Zupanc)]] kmf7le4slq58g4d12ilr3911brhs4f1 Uvodna beseda (Ciril Drekonja) 0 41759 223985 2026-05-06T15:29:14Z Hladnikm 668 prestavil k ustreznemu avtorju 223985 wikitext text/x-wiki {{naslov|naslov=Tolminske narodne pravljice|poglavje=Uvodna beseda|avtor=Ciril Drekonja|spisano=Anja Kokošin|izdano=Tipografia Consorziale v Trsta|vir=93782272|obdelano=3}} '''Uvodna beseda''' Pričujoča zbirka je prav za pravi pozno nadaljevanje onega dela, ki ga je započel pri nas bivši založnik Andrej Gobršček, ko je pričel izdajati v Slovanski knjižnici «Narodne pripovedke v soških planinah.» Prva snopiča navedenih pravljic in pripovedk sta izšla v 25. in 29. številki Slovanske knjižnice. V obeh je priobčeno narodno blago iz zbirke urednika Andreja Gabrščka samega. V naslednjem, 47. snopiču iz leta 1896, je objavil pravljice Jožef Kenda in deloma tudi Andrej Gabršček, V takratni zbirki so priobčene naslednje Kendove pravljice: Pepeluhar; Pravljica o smokvah; Sto zajcev, Uskok; Čudodelni prt; Jež; Mrtvi godec; Železni mož; Čudno drevo; Zaklete deklice; Desetnik; Kaj je najlepše, najmočnejše na zemlji; Volar in hudič. Iz zbirke Andreja Gabrščka pa: Mladi kralj (pesem); Bedin in Bedina; Lisica, zajec, volk in medved; Oče, spak'co mi kupite; Če hudič ne more, babo pošlje; ŠtePnova sol in treh mož voda. Kakor kaže pričujoča zbirka, je ostalo Jožefu Kendu po objavi še nekaj narodnih pravljic, katere je hranil skozi vsa leta v rokopisu. Pravljice so ohranjene vse v obliki prvega zapiskd; znamenje, da pozneje zbirki hi več posvečal pozornosti. Morda se mu je zdelo, da je za samostojna izdajo premalo gra- — 3 — diva, ali pa ga je odvračal od misli na objava predsodek, da nudi snov vsaj deloma enačice onih pravljic, ki so bile do tedaj že objavljene. Najbrže pa ga je pritegnilo nase drugo, po njegovi sodbi važnejše delo, zlasti zbiranje slovarskega gradiva, kateremu se je posvečal že koj spočetka. Tako je preživel del zbirke njegovo smrt kot neobjavljena literaturna zapuščina. Največ pravljic je zapisal nabiratelj v dobi 1878—1882, to je v dijaških letih. Po krajevnem izvoru so skoro vse temljinske, od tam, kjer je bil Kenda doma. Ko sem, še dijak, pregledoval njegovo izdano zbirko, sem kot sovaščan opazil, da so se mu nekatere utajile. Zapisal sem jih ter uvrstil v pričujočo zbirko. Naprosil sem še prijatelja Andreja Šavlija, marljivega nabiratelja narodnega blaga, da bi dal na razpolago svojo zbirko, kar je tudi rade volje storil. Dober poznavalec narodnega slovstva bo naletel na pravljice enačice, katere so bile objavljene že drugod. Ozir, da ne bi ponavljal že objavljene snovi narodnega slovstva, je vznemirjal spočetka tudi mene: a naposled sem se odločil, da priredim za izdajo nekatere pravljice, ki so enačice že znanih. Pri tej odločitvi me je podpirala posebno misel na dejstvo, da vsebujejo tudi enačice toliko različnosti in svojevrstnih zapletljajev, da bi narodno slovstvo z opustitvijo objave vsekakor trpelo škodo na svojem bogastvu. Kendova pravljica Troje oblačil je n. pr. enačicd Gabrščkove Sirotice: le da je prva drugače izpeljana kot druga. Vsebina zbranih pripovesti je po večini pravljična. Ubežnik je roparska zgodba in nima nič prav- Iječnega na sebi. Sem spada tudi pravljica Pastorek in pastorka. Glede prve zgodbe ne morem reči, ali — 4 — je v resnici plod nase ljudske domišljije. Da je, me uverja sicer resnica, da je prešla ljudska pripovest V pozni dobi živega narodnega slovstva s pravljičnih tal na roparske zgodbe in sicer radi tega, ker so takratne razmere nudile prav tem obilo snovi. Kdor namreč vestno razmotriva preobražanje narodne pripoVesti, bo pač ugotovil, da prehaja vsebind po časovni zaporednosti iz čisto pravljične okolice v napol pravljično, kjer nastopajo že roparji, <t so zapletljaji še čudesni, in preide naposled v zgodbe o tolovajih in krvoločnežih. S tega vidika je posebno značilna druga izmed omenjenih. Začetek je prav tak, kakor v pravljici o siroticah in čarovnici, nadaljni zapletek pa preide na roparje. Ni prva in edina naloga pričujoče zbirke, da bi otela bisere narodnega slovstva pozabi. Njen namen je višji, namreč, da bi našle tu zbrane pravljice pot med široke ljudske plasti; tja, od koder so izšle. Sed.anji rod naj bi se poglobil v narodne pripovesti, da bi izsledil v njih svojo dušo in dušo pradedov. Ciril Drekonja. qx5st4byik2kbw610hzzo56hzl9nxgm