Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 41872 224306 2026-07-04T19:13:36Z Hladnikm 668 nova stran z vsebino: »{{v delu}} [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCFHSMBB ''Gorenjski glas'' 1.1. 1957] in naprej do 1958 K o so pokopali kroparskega kovač a Aleš a Gašperina , so se pogrebc i začeli naglo razhajati, ke r je čez pokopališč e ve l strupeno mrze l veter. Š e preden j e groba r pokri l krsto z zmrzl o prstjo, so stali ob grob u samo š e sorodnik i i n bližnji sosedje, k i so pričakovali , da bodo povabljen i na pogrebščino . Pokojniko v svak, gospod F...« 224306 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCFHSMBB ''Gorenjski glas'' 1.1. 1957] in naprej do 1958 K o so pokopali kroparskega kovač a Aleš a Gašperina , so se pogrebc i začeli naglo razhajati, ke r je čez pokopališč e ve l strupeno mrze l veter. Š e preden j e groba r pokri l krsto z zmrzl o prstjo, so stali ob grob u samo š e sorodnik i i n bližnji sosedje, k i so pričakovali , da bodo povabljen i na pogrebščino . Pokojniko v svak, gospod Filip , k i je skupaj z domači m župniko m pokopaval, si je v zakristiji naglo sleke l črn i mašn i plaš č i n se vrni l na pokopališče . Stopi l je k nečakinj i Ani , k i se je opiral a na mlajšeg a brata študent a Aleš a i n neutolažljiv o jokala , j i položil roko na ramo, pogleda l po ljudeh i n s prehla - jenirn glasom rekel: „Ana , ča s b i bil , da b i šli. Mra z je." Nečakinj a je vdano prikimala , si š e enkra t potegnil a z robcem čez oči, potem pa se obrnil a k čakajočim i n komaj slišn o rekla : „Prosim, da b i šli na pogrebščino... " „Na pogrebščino ! Ka r hitr o stopimo! " j e odločn o ponovi l vabil o gospod Filip . Pogrebci, k i so se nestrpno prestopali v zmrzli h škornji h i n si hukal i v roke, so se naglo usuli s pokopališča . Spotikaj e se, so šli po ozk i strmi poti navzdo l i n nato čez tr g proti visoki, starinsk i Gašperinov i hiši. Hiš a ji h je sprejela mrko , zamrzl a okna so gledal a na tr g kot slepe oči, z dvorišč a i n od poledenelih koles pri vigenci h je diha l hlad . V vež i so si otrkavali sneg s škornje v i n se polglasno pomenkovali. An a je stopila pod stopnice, k i so vodil e v prv o nadstropje i n nekako togo, kako r b i se j e vse skupaj ni č ne tikalo, vabila : „Prosi m sorodnike i n sosede, naj gredo v zgornjo hišo ! Za nosač e je pripravljen o v hiši. " Osem nosačev , grobar, dv a kovašk a hlapc a i n vsi tisti, k i so pomagali pri pogrebu, so stopili v hišo , drug i so šli v zgornjo hišo . Nabral o se ji h j e toliko , da ji h je prostorna zgornja hiš a koma j sprejel a vase. Vme s so bil i sorodniki, k i ji h An a splo h n i poznal a — privabi l ji h je hišn i stri c Miklavž , k i je ukazova l k pogrebu i n je pri tem obrede l vso žlaht o do četrteg a kolena . Pr i dolg i pogrnjeni miz i so se zvrstil i pokojnikov i bratranc i i n sestričn e z otroki, o kateri h n i bi l nikoLi govoril i n je morda že pozabil, da so m u v rodu. Vme s je bi l nek bratrane c iz Besnic e z žen o i n petimi otroki, potem dve samski, staromodno oblečen i sestričn i iz Mlina , k i sta med sorodstvom sloveli kot zelo bogati, skopušk i i n nekolik o čudašk i — pravil i so, da besniškeg a bratranc a močn o skrbi , ali je res, da nameravat a zapustiti svojo velik o kmetijo cerkvi, ko b i jo venda r lahk o zapustili kateremu njegovih otrok. Me d sorodnik i je sedel tudi pokojniko v sva k Zgonc iz Kamn e gorice. Žen e n i pripelja l s seboj, če š da je bolna . Ana , k i ji je to pripovedoval, si je mislil a svoje; Zgonc a nikol i n i marala , preve č je bi l nasilen i n grabežljiv . Venda r m u ni rekl a ni č i n je tiho, spodobno sedela na konc u klop i zrave n strica Miklavža , k i je niha l čisto na oglu i n se je na njem videlo, da b i bi l raje med kovač i i n nosači, toda zaradi ugleda je mora l sedeti me d sorodnik i i n sosedi, kamo r prav ­ zaprav n i spadal. Povabljen i so jedli i n pili ; pogovor je bi l sprv a zadržan , potem p a so se razživeli. Najpre j so govoril o pokojniku , da je bi l dober, toda nesreče n človek . Ni č čudneg a ni , č e m u je šlo zadnj a leta gospodarstvo rakovo pot, k o je bi l bolan, povr h pa so š e časi tako hudi! Kovač i se koma j š e držijo 01fie2qa69cil2dppmklxxsfwd9ef36 224307 224306 2026-07-04T19:36:17Z Hladnikm 668 224307 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCFHSMBB ''Gorenjski glas'' 1.1. 1957] in naprej do 1958 Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." Nečakinja je vdano prikimala, si še enkrat potegnila z robcem čez oči, potem pa se obrnila k čakajočim in komaj slišn rekla: „Prosim, da bi šli na pogrebščino ..." „Na pogrebščino! Kar hitro stopimo!" je odločno ponovil vabilo gospod Filip. Pogrebci, ki so se nestrpno prestopali v zmrzlih škornjih in si hukali v roke, so se naglo usuli s pokopališča. Spotikaje se, so šli po ozki strmi poti navzdol in nato čez trg proti visoki, starinski Gašperinovi hiši. Hiša jih je sprejela mrko, zamrzla okna so gledala na trg kot slepe oči, z dvorišča in od poledenelih koles pri vigencih je dihal hlad. V veži so si otrkavali sneg s škornjev in se polglasno pomenkovali. Ana je stopila pod stopnice, ki so vodile v prvo nadstropje in nekako togo, kakor bi se je vse skupaj nič ne tikalo, vabila: „Prosim sorodnike in sosede, naj gredo v zgornjo hišo! Za nosače je pripravljeno v hiši." Osem nosačev, grobar, dva kovaška hlapca in vsi tisti, ki so pomagali pri pogrebu, so stopili v hišo, drugi so šli v zgornjo hišo. Nabralo se jih je toliko, da jih je prostorna zgornja hiša komaj sprejela vase. Vmes so bili sorodniki, ki jih Ana sploh ni poznala — privabil jih je hišni stric Miklavž, ki je ukazoval k pogrebu in je pri tem obredel vso žlahto do četrtega kolena. Pri dolgi pogrnjeni mizi so se zvrstili pokojnikovi bratranci in sestrične z otroki, o katerih ni bil nikoli govoril in je morda že pozabil, da so mu v rodu. Vmes je bil nek bratranec iz Besnice z ženo in petimi otroki, potem dve samski, staromodno oblečeni sestrični iz Mlina, ki sta med sorodstvom sloveli kot zelo bogati, skopuški in nekoliko čudaški — pravili so, da besniškega bratranca močno skrbi, ali je res, da nameravata zapustiti svojo veliko kmetijo cerkvi, ko bi jo vendar lahko zapustili kateremu njegovih otrok. Med sorodniki je sedel tudi pokojnikov svak Zgonc iz Kamne gorice. Žene ni pripeljal s seboj, češ da je bolna. Ana, ki ji je to pripovedoval, si je mislila svoje; Zgonca nikoli ni marala, preveč je bil nasilen in grabežljiv. Vendar mu ni rekla nič in je tiho, spodobno sedela na koncu klopi zraven strica Miklavža, ki je nihal čisto na oglu in se je na njem videlo, da bi bil raje med kovači in nosači, toda zaradi ugleda je moral sedeti med sorodniki in sosedi, kamor pravzaprav ni spadal. Povabljeni so jedlii n pili; pogovor je bil sprva zadržan, potem pa so se razživeli. Najprej so govorili o pokojniku, da je bil dober, toda nesrečen človek. Nič čudnega ni, če mu je šlo zadnja leta gospodarstvo rakovo pot, ko je bil bolan, povrh pa so še časi tako hudi! Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajal i na vse strani, zdaj pa n i nobenih kupce v več n a spregled. Človek b i ka r obupal ! Kovaški pomočniki zapuščajo Krop o i n odhajajo po svetu. Vleče ji h v nemške kraj e i n v Ameriko , vigenc i p a ostajajo prazn i i n še v polpraznih vigencih n i dela. Ka j le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pi l Ln vzdihoval, mojstr a Hetor i i n Majdni k sta m u pritrjevala , drug i pa so vljudno prikimavali . Nis o si upal i slabo govoriti o pokojniku, toda v srci h so ga trdo obsojali. Marsika j so m u zamerili . Velik o premoženje, k i ga je podedova l po očetu, se m u je ka r topilo pod rokami , čeprav b i nihče ne mogel reči, d a je bi l resničen zapravljivec . Bi l pa je slabič i n zmeraj je hote l veljati več kot drugi, držal se je, kot b i m u sosedov ne bil o mar . Seveda, nesreča ga je tud i tepla. Najpre j ga je udarila , ko m u je umrl a žena, ravno k o je rodil a sina. Stori l je neumnost, da se n i oženil drugič, saj je bi l še v najboljših letih. Hiša je kričala po gospodinji, on pa je gospodinjstvo prepuščal dekla m i n Ano , k i b i bil a lahko krepk o zgrabil a zia delo — saj je imel a svojih sedemnajst let — poslal v samostansko šolo. K o je končno l e ostala doma i n začela gospodinjiti, se je izkazalo, d a je potratna. Po dve dekl i je imel a v hiši i n še je najemala taberharic e za vsako hujše delo. Pote m je spet pogrešil, ko j i je zabrani l možitev. Vs e kovače je zvijal a zavist, ko so zvedeli, da je vprašal zanjo bogati Borge l iz Železnikov, Gašperin pa nič — ka r odgnal ga je! Ani n drug i ženin je bi l Bičkov Tomaž iz Kamn e gorice. Takra t se je dekl e menda hotelo po vsej sil i omožiti, a star i spet n i pustil . Tomaž — tako so pravil i — jo je snubi l zaradi denarja. Kmal u po tistem so m u prodal i kovačijo na dražbi, sa m pa se je izgubi l po svetu. Tod a če b i bi l Gašperin An i odštel doto, b i lahk o rešiia Bičkovo kovačijo i n bolje b i bil o zanjo, kot d a je obvisela pr i hiši. Čisto je zapravi l dekletu mladost, saj zdaj ji h ima menda že petintrideset. Nazadnj e je pa začel celo piti. Nihče ga n i nikol i vide l pijanega, toda pi l je počasi i n vztrajno, dokle r s i n i pripi l vodenice, k i ga je pokopala. Ka j bo zdaj? Kak o si bo An a pomagala? Aleš tud i n i za rabo ! Ka j b i študent, k i še kladiv a ne zna prijeti, v roke ! Tak o so razmišljali i n po l zvedavo po l sočutno pogledoval i An o in Aleša. Bra t i n sestra sta tiho sedela pr i miz i in raztreseno poslušala sočutne i n neiskrene besede sorodniko v i n sosedov. Fant je bi l čisto miren. Misli l je na to, da se bo takoj po pogrebščini vrni l v Ljubljano . Očetova smr t ga n i posebno pretresla, saj sta s i bil a skor o tujca. An a pa je bil a globoko potrta. Ve s čas se ni mogl a znebiti občutka, da je vse, ka r se dogaja okro g nje, podobno hudi m sanjam. Bal a se je trenutka , ko bo Aleš odšel. Pote m bo čisto sama i n zapuščena. K o so bil i pogrebc i že nekolik o omočeni od pijače, je Zgonc iz Kamn e gorice glasno vprašal al i je res, da je pokoj ­ n i umr l brez oporoke. Saj je bi l venda r dolgo bolan i n b i bi l mora l misliti na to, d a ga lahk o pobere! Ozr l se je na Ano , k i je povesila oči i n polglasno pritrdila , da oporoke zares niso mogl i najti. Kak o pa bo potlej z dediščino — je nesramno brezobzirno pozvedoval Zgonc. Aleš študira, ta ne bo več prije l za kladivo . Ka j pa naj An a sama? Stric , gospod Filip , je izpod sršečih obrv i jezno pogledal Zgonc a i n rezko rekel, d a je to seveda nerodno, venda r pa se bo dalo urediti . Dedoval a bosta vsak polovico, sodišče p a jim a bo do Alešove polnoletnosti postavilo varuha . Se bo že nekak o uredilo ! Nat o sta sestrični iz Mlin a prisekljiv o začeli govoriti o dolgovih. Pra v v Mlin o sta bil i slišali, d a je hiša zadolžena do slemena. Zgonc se je naglo razvnel. 99kam8gs95hk1gt1q6evmxdy21yqw4l