Objave: Miran Hladnik

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Objave: Miran Hladnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1085</id>
    <revision>
      <id>72354</id>
      <parentid>72263</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:05:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19283" xml:space="preserve">*'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]'''
*[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]]
__NOTOC__

==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje==

===2022===
*[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik
*[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*[[NOB v kroparskem muzeju]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]]
*[[O domoljubju]], replika na Slovlitu 
*[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda
*[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 
*[[O spolnih razlikah]]
*[[Wikiji v šoli]]
*[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet
*[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK 
*[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] 
*[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022
*[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem)
*[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022

===2021===

* [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV)
* [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice
* [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra
* [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'')
* [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič)
*[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. 
*Triglavska saga
**[[Komentarji k fotografijam#Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]]
**[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]]
**[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]]
**[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]]
**[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021]
* [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija
* [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik
* [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete
* [[Skrivnost kabineta 209 b]]
* [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]]
* [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija
* [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija
* [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija
* [[Primerjava prevodov]] 
* Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem
* [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija
* [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija 
* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija
* [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija
*[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja
*[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV
*[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija
*[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija
*[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom)
*[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka)
*[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba)
*[[Wikivir 2021]] (poročilo)
*Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&amp;ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]])
*[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom]
*[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] 
*Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021]
*[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021
*[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45]
*[[Wikipedijski memo]]
* Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020
*[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202]

===2020===

*[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda
*[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]]
*[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije
*Jaro Komac (1924&amp;ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020]
*[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45
*[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020
*Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020]
*Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete)
*[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'')
*[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe''
*[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 
*[[Ob Pretnarjevem priznanju]]
*[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020
*[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas''
*[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik''
*[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]]
*[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo''
*[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020
*[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020
*[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020
*[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina''

===2019===

*[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR
*[[Karl May v Dobrni]]
*[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF)
*[[Litija-Čatež]]
*[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019
*[[Dragi Stefanija, 1933&amp;ndash;2019]], FF 9. 10. 2019
*[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*[[Pavel Knobl]]
*[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]
*[[Lobnica]] 16. 6. 2019
*[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019
*[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019
*[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com.
*Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019.

===2018===

*[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018.
*[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju)
*[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]?
*[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018
*[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt.
*[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018
*[[Besnica 21. 3. 2018]]
*[[Prešeren 2018]]
*[[Triglavske partizanske plošče]]

===2017===

*[[Trubarjevo priznanje]]
*[[Požig vasi Gozd]]
*[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami]
*[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]]
*[[Lov za partizanskimi spomeniki]]
*[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti
*[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]
*[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx]
*[[Ne vozi, ko piješ]]
*[[Ob Prešernu]] 8. febr.
*[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti)

===2016===

*[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV)
*[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem
*[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija)
*[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016)
*[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016
*[[Jakob Alešovec]] (1842&amp;ndash;1901)
*[[Gregor Kocijan (1933&amp;ndash;2016)]]
*[[Franc Zadravec (1925&amp;ndash;2016)]]
*[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016)
*[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&amp;ndash;2016)
*[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&amp;ndash;marec 2016).
*[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016.
*[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015.
*[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik.
*[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti.
*[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&amp;ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002.

===2015===

* [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec.
* [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015).
* [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec.
* [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov.
* [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov.
* [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR.
* [[O grobarjih znanstvene slovenščine]]
* [[Kam slovenistika]]?
* [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''.
* [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015)
* [[Informativni dan 2015]]
*[[:w:sl:božična zgodba|božična zgodba]]. Wikipedija: Prosta enciklopedija.
*[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015.
*[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015)
* [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015.
* [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015.

===2014===
*[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014)
*[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. 
*[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&amp;ndash;69. 
*[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&amp;ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.]

===Še prej===
*Slovenska pisateljska pot, 2011
** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Matija Čop (Žirovnica)]]
** [[Tone Čufar (Jesenice)]]
** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]]
** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]]
** [[Simon Jenko (Praše)]]
** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]]
** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]]
** [[Rudolf Maister (Kamnik)]]
** [[Karel Mauser (Bled)]]
** [[France Prešeren (Vrba)]]
** [[Tone Svetina (Bled)]]
** [[Rudi Šeligo (Kranj)]]
** [[Ivan Tavčar (Visoko)]]
** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]]
** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]]
** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]]
* [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&amp;ndash;2016)
* [[Koroški literarni žanri]] (2008)
* [[Desetletnica Wikipedije]]
* [[Wikiji za srednje in osnovne šole]]
* [[Wikiji za fakultetne seminarje]]
*[[Slovenske literarne potegavščine]]
*[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]
*[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov
*[[Slovenska literarna zgodovina danes]]
*[[Ekskurzija na Gorenjsko]]
*[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige
*[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&amp;ndash;218
*[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]
* [[Letnice]]
*[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) 
*[[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]]
*[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233)
*[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)
*[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)

==Samo prosojnice==

*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020
*[http://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020
*[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019
*[http://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018)
*[http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017)
*[http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017
*[http://slov.si/mh/npis.pptx  Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017)
*[http://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017)
*[http://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016
*[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016]
*[http://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2]
* [http://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK
*[http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si]
*[http://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016]
* [http://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013)
*[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive]
*[http://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF]
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014)
* [http://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011.

==Drugo==
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*[[Spisi gnevnega državljana]]
*[[Memo]]

[[Kategorija:Miran Hladnik| ]]
[[Kategorija:Razprave]]
[[Kategorija:Članki]]
[[Kategorija:Predavanja]]
[[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]]</text>
      <sha1>9m9zwh2bcjlst9mbl3kto8y7au8n4pr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komentarji k fotografijam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1974</id>
    <revision>
      <id>72362</id>
      <parentid>72326</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 460 Imena rož,  23. julija 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="356612" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==


==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. 

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>ohetp4zb5976hplctu362kv46t1mf7i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72364</id>
      <parentid>72362</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:09:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 461 Znakovni jezik,  2. avgusta 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="357780" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Očarljiva dama je včeraj tolmačila gluhim podelitev občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil tudi portrete drugih nagrajencev; geslo na Wikipediji ima od njih za zdaj samo plavalka Tjaša Pintar. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca ležal zasut s snegom. Čudež preživetja smo seveda proslavili, posnetka pa takrat nisem napravil nobenega. Nekaj posnetkov sem napravil še pri Ruski kapelici na Vršiču, kjer je imel župan en obupen nagovor, na izletu na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc ter na obisku pri [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Dragu Štefetu] za tem (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. 

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>jhr2glo9axw1mehc5guuctg6qxl750b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72365</id>
      <parentid>72364</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T04:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 461 Znakovni jezik,  2. avgusta 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="358044" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. 

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>jmhl2v79q4mt3qlkm8twc4igo3nkmxw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki na Geopediji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2433</id>
    <revision>
      <id>72358</id>
      <parentid>72334</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:01:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Notranjska */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50093" xml:space="preserve">&lt;big&gt;Klikni &lt;br&gt;'''[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 &lt;!-- http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 --&gt; Partizanski spomeniki] &lt;br&gt; na Geopediji World.''' &lt;/big&gt;

Navodila so na začetni strani, kamor usmerja povezava v zgornji vrstici, semle pa dodajamo podatke o virih in povezave na vire, ki lajšajo popisovanje. Fotografije spomenikov na navedenih mestih v glavnem niso v javni lasti (razen če to ni izrecno označeno) in jih brez dovoljenja avtorjev ne smemo uporabiti na Geopediji, zato spomenike posnamemo in svoje slike naložimo na Geopedijo sami. 

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.

==Splošno==

*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na &lt;s&gt;http://www.znaci.net/00003/837.pdf&lt;/s&gt;.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*&lt;s&gt;[http://www.znaci.net Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] Znaci.net (tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov).&lt;/s&gt; Spletišča žal ni več.
* &lt;s&gt;Franci Sterle: [http://znaci.net/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]&lt;/s&gt; Knjige žal ni več na spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*Silvo Grgić: Zločini okupatorjevih sodelavcev: 
**Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, 1995
**Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, 1997
**Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, 2002
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Gorenjska==

*''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''. Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Štefe Miško idr. ''Udin boršt''. Kranj: ZB, 2013. 
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del] 
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Franci Žnidaršič: ''Vražji vrtec''. Ljubljana: Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https:/slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https:/slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Posavje==
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}

==Štajerska==
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} {{opravljeno}}
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji==

*[[Seznam prehodov čez progo]]
*[[Seznam lokacij Radia Kričač]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole
*[[Seznam kurirskih obeležij]]
*[[Seznam tigrovskih obeležij]]
*[[Seznam partizanskih bolnišnic]] {{v delu}}
*[[Seznam partizanskih tehnik]]
*[[Obeležja narodnim herojem]]

==Drugo==

*Zdenko Matoz: Jože Plečnik je bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.]
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2).
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.

==Namigi==
===Spremenjene hišne številke in ulice===

*Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo  spomeniki  vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klilni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Koordinate===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Katastrski podatki===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).

==Objave ob projektu==

*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.

==Opombe==
{{opombe}}</text>
      <sha1>kxhpbogvy45ekixs86l8t8mvu1iojmx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72359</id>
      <parentid>72358</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:02:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Notranjska */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50095" xml:space="preserve">&lt;big&gt;Klikni &lt;br&gt;'''[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 &lt;!-- http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 --&gt; Partizanski spomeniki] &lt;br&gt; na Geopediji World.''' &lt;/big&gt;

Navodila so na začetni strani, kamor usmerja povezava v zgornji vrstici, semle pa dodajamo podatke o virih in povezave na vire, ki lajšajo popisovanje. Fotografije spomenikov na navedenih mestih v glavnem niso v javni lasti (razen če to ni izrecno označeno) in jih brez dovoljenja avtorjev ne smemo uporabiti na Geopediji, zato spomenike posnamemo in svoje slike naložimo na Geopedijo sami. 

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.

==Splošno==

*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na &lt;s&gt;http://www.znaci.net/00003/837.pdf&lt;/s&gt;.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*&lt;s&gt;[http://www.znaci.net Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] Znaci.net (tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov).&lt;/s&gt; Spletišča žal ni več.
* &lt;s&gt;Franci Sterle: [http://znaci.net/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]&lt;/s&gt; Knjige žal ni več na spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*Silvo Grgić: Zločini okupatorjevih sodelavcev: 
**Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, 1995
**Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, 1997
**Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, 2002
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Gorenjska==

*''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''. Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Štefe Miško idr. ''Udin boršt''. Kranj: ZB, 2013. 
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del] 
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Franci Žnidaršič: ''Vražji vrtec''. Ljubljana: Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Posavje==
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}

==Štajerska==
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} {{opravljeno}}
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji==

*[[Seznam prehodov čez progo]]
*[[Seznam lokacij Radia Kričač]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole
*[[Seznam kurirskih obeležij]]
*[[Seznam tigrovskih obeležij]]
*[[Seznam partizanskih bolnišnic]] {{v delu}}
*[[Seznam partizanskih tehnik]]
*[[Obeležja narodnim herojem]]

==Drugo==

*Zdenko Matoz: Jože Plečnik je bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.]
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2).
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.

==Namigi==
===Spremenjene hišne številke in ulice===

*Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo  spomeniki  vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klilni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Koordinate===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Katastrski podatki===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).

==Objave ob projektu==

*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.

==Opombe==
{{opombe}}</text>
      <sha1>rorg1yfw2wecbfj1hg8s2ppsp24s7yt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prevedeni zgodovinski romani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3768</id>
    <revision>
      <id>72355</id>
      <timestamp>2022-08-02T15:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Knjiga | name   | author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]'''  | title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani'''  | language      = slovenski | subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik | image=  | media_type    =  | udk           =  | predmetne-oznake =  | cobiss        = }}  == Uvod==  Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogo...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39664" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja (Hladnik 2009, 311–326), dopolnjuje ga seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov, ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek. 

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu Lepa Vida (1877). 

Tavčarjevo Visoško kroniko (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega Plebanusa Joannesa (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha Angelin Hidar (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov Alamut (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman Galjot (1980) je bil preveden v ducat jezikov, Severni sij (1984) v 13 jezikov in Katarina, pav in jezuit (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, Slovenec 1929, št. 141, 9).

Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, Ljubljanski zvon 1881, 318).

V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (Alois Jirasek, »K petdesetletnici njegovega rojstva«, Slovenski narod 1901, 199).

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

4 Po drugi svetovni vojni

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 

Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 

Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.

Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.

Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.

Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 

Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).

Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.

Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.

Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.

Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.

Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.</text>
      <sha1>b2ggkqabjfjsm6c4u73pgz2pkqc8wkv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72356</id>
      <parentid>72355</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:17:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvod */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39699" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja (Hladnik 2009, 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu Lepa Vida (1877). 

Tavčarjevo Visoško kroniko (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega Plebanusa Joannesa (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha Angelin Hidar (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov Alamut (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman Galjot (1980) je bil preveden v ducat jezikov, Severni sij (1984) v 13 jezikov in Katarina, pav in jezuit (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, Slovenec 1929, št. 141, 9).

Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, Ljubljanski zvon 1881, 318).

V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (Alois Jirasek, »K petdesetletnici njegovega rojstva«, Slovenski narod 1901, 199).

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

4 Po drugi svetovni vojni

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 

Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 

Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.

Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.

Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.

Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 

Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).

Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.

Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.

Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.

Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.

Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.</text>
      <sha1>mnc3l9pjq48gefa1l8mq4r98v2d4h8f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72357</id>
      <parentid>72356</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:19:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39777" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja (Hladnik 2009, 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu Lepa Vida (1877). 

Tavčarjevo Visoško kroniko (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega Plebanusa Joannesa (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha Angelin Hidar (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov Alamut (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman Galjot (1980) je bil preveden v ducat jezikov, Severni sij (1984) v 13 jezikov in Katarina, pav in jezuit (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, Slovenec 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, Ljubljanski zvon 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (Alois Jirasek, »K petdesetletnici njegovega rojstva«, Slovenski narod 1901, 199).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

4 Po drugi svetovni vojni

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 

Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 

Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.

Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.

Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.

Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 

Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).

Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.

Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.

Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.

Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.

Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.</text>
      <sha1>2oep8u5lznwdtl2ycstxpf77wqp0ky5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72360</id>
      <parentid>72357</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:07:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39809" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja (Hladnik 2009, 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu Lepa Vida (1877). 

Tavčarjevo Visoško kroniko (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega Plebanusa Joannesa (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha Angelin Hidar (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov Alamut (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman Galjot (1980) je bil preveden v ducat jezikov, Severni sij (1984) v 13 jezikov in Katarina, pav in jezuit (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, Slovenec 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, Ljubljanski zvon 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (Alois Jirasek, »K petdesetletnici njegovega rojstva«, Slovenski narod 1901, 199).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

4 Po drugi svetovni vojni

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>hp4i1so741qr4e0a9bwbvy2k9vwelgc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72361</id>
      <parentid>72360</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:08:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39811" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja (Hladnik 2009, 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu Lepa Vida (1877). 

Tavčarjevo Visoško kroniko (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega Plebanusa Joannesa (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha Angelin Hidar (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov Alamut (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman Galjot (1980) je bil preveden v ducat jezikov, Severni sij (1984) v 13 jezikov in Katarina, pav in jezuit (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, Slovenec 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, Ljubljanski zvon 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (Alois Jirasek, »K petdesetletnici njegovega rojstva«, Slovenski narod 1901, 199).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>p1eblcojmwu93rmzi1cjfamszm5waos</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72363</id>
      <parentid>72361</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:23:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39943" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 


Grafikon 1: Dinamika prevedenih zgodovinskih romanov po jezikih

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

 
Grafikon 2: Obrat od slovanskih literatur k svetovnim

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>m8pomsd1brnkh1j2t93ehrea6cp3jnz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72366</id>
      <parentid>72363</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:14:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40085" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).  

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>a2youm7js92odzci18vm7avrjx3v6u7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72367</id>
      <parentid>72366</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:17:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40307" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>80u8lxe0ki8e96ehs5grw4lwtixv710</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72368</id>
      <parentid>72367</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:19:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40335" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>b5vff65ho2xt5za0804sbhwk98bvrgg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72369</id>
      <parentid>72368</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:22:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40713" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 177 naslovov.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>9zgi8gjrt1t1jonfy2phfqr73ig51bs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72370</id>
      <parentid>72369</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:24:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40767" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Predobjava članka za prevajalski zbornik
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 177 naslovov.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>kdmw6d31db50nh2pwbo0yd9cibl81d9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72371</id>
      <parentid>72370</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:28:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40826" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo redke in bolj kot ne naključne prevode slovenski del. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Druge Jurčičeve zgodovinske pripovedi niso bile deležne prevodnega interesa, v nemščino je bila 1907 prevedena le partitura opere Vida Rista Savina po Jurčičevem romanu ''Lepa Vida'' (1877). 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1949 v slovaščino prevedel Ján Irmel, 2021 pa v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar. Pregljevega ''Plebanusa Joannesa'' (1920) je 1930 v češčino prevedel Bohuš Vybíral, v srbščino 1979 Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. V pozabo je šel prevod »starokorotanskega romana« Ivana Laha ''Angelin Hidar'' (1923) v češčino leta 1927, ki ga do nedavnega ni imela nobena slovenska knjižnica.

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Od sodobnih zgodovinskih romanopiscev je bil izjemne prevodne pozornosti deležen Drago Jančar. Njegov roman ''Galjot'' (1980) je bil preveden v ducat jezikov, ''Severni sij'' (1984) v 13 jezikov in ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) v osem jezikov. 

Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, sta na prvem mestu srbščina/hrvaščina/bosanščina in nemščina (9), sledijo češčina in francoščina (7), angleščina (6), ruščina (5).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila Ita Togenburska grafinja (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii (1857), Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo Perpetua ali afrikanski mučenci, »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu Charlesa Guénota (Slovenec 1875, prev. France Štrukelj), Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili Divji Hunci pred mestom Meziborom, »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v Novicah tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Grafikon razkriva jezikovne preference do konca druge svetovne vojne. Prednjačijo prevodi iz nemščine (38), drugi jeziki so dokaj enakovredno zastopani (ruski 29, angleški 27, francoski 25), le južnoslovanskih (20), poljskih (19) in čeških (19) je nekaj manj. Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v letih 1860–1879 v znamenju češčine in ruščine, 1880–1899 v znamenju nemščine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in 1920–1945 spet nemščina v spremstvu ruščine. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1900 je zaradi majhnega števila prevodov o jezikovnih preferencah težko govoriti, do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (17) pred hrvaščino/srbščino (15) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, sta povedli nemščina in ruščina ter in pustili za sabo druge jezike. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (52) pred svetovnimi (36), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (35) prevzeli svetovni jeziki (54).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest Črna žena, ki jo je leta 1910 v časopisu Domoljub objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg (1909).

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. 

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod dvema različnima naslovoma: Psoglavci »zgodovinska slika« (Slovanski svet 1888) in Pasjeglavci, »zgodovinska povest« (1906). 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel njegov zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja«, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906); naslova izvirnikov nista poznana.

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus, o katerem ne vemo nič, izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. 

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 177 naslovov.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>9rbgrlidx8jnwuzzctl8b1ednm735xv</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>