Primerjalna mladinska književnost

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Primerjalna mladinska književnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598</id>
    <revision>
      <id>72436</id>
      <parentid>71678</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T05:23:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:802:C500:2455:B4B6:A6D4:BDD9</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26474" xml:space="preserve">__NOTOC__

== Comparative Children's Literature ==


'''[[Literatura]]'''
# [[Blažić, Milena Mileva]], 2006: [[''Primerjalna mladinska književnost'']]. str. 217-229 [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf]
# [[Cieślikowski, Jerzc]], 1975: [[Literatura i podkultura dziecięca]]. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich.c# [[Kos, Janko]], 2001: [[Primerjalna zgodovina slovenske literature]]. Ljubljana: Mladinska knjiga.
# [[Nikolajeva, Maria]], 2008: [[Comparative children's literature: what is there to compare?]] 
# [[Ocvirk, Anton]], 1936: Teorija primerjalne literarne zgodovine. V Ljubljani: Znanstveno društvo.
# '''[[O'Sullivan, Emer]], 2005: ''[[Comparative children's literature']]'. Routledge.''' [http://www.leuphana.de/en/emer-osullivan.html] [http://www.routledge.com/books/details/9780415305518/]
# [[Smolej, Tone]], 2002: [[Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: imagološko berilo]]. Ljubljana. FF.

== A==

== B ==

# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]] ''[[Pravljice]]''-- [[Salman Rushdie|Rushdie, Salman]] ''[[Sea of Stories]]''
# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]]''[[Pravljice]]'' -- [[Lewis Carroll|Carroll, Lewis]] ''[[Alica v čudežni deželi]]''
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Hanna Kraan|Kraan, Hanna]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Matej Bor|Bor, Matej]] ''[[Ropotalo in ptice]]'' -- [[H. C. Andersen|Anderen, H. C.: ''Slavec]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''[[Srebrna račka - zlata račka]]'' -- [[Selma, Lagerlof|Lagerlof Selma: ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogelsona]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Bettina Hurlimann|Hurlimann, Bettina]]

== C ==
# [[Milan Dekleva|Dekleva, Milan]] ''Alica v računalniku'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Mahajana'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Evald Flisar|Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' - -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' --

== D ==
# [[Dekleva, Milan]] ''[[Alica v računalniku]]'' -- [[Carrol Lewis]] [[''Aličine dogodivščine v čudežni deželi'']]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Carrol Lewis]]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Dahl Roald]]
# [[Mate Dolenc|Dolenc, Mate]] ''Velika ptičja zadeva'' -- [[Selma Lagerlof|Largerlof, Selma]] ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogersona''

== E ==
# [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'', ''Muc Mehkošapek'', [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Čas je velika smetanova torta'' 
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] ''Mali princ'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač''

== F ==

# [[Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' -- [[Carrol, Lewis]] ''Aličine dogodivščine v čudežni deželi''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Haddon, Mark]] ''Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Rushie, Salman]] ''Otroci polnoči''
# [[Filipčič, Emil]] ''Psiha'' -- [[Apulej, Lucius]] ''Pravljica o Amorju in Psihi''
# [[Frank, Ana]] [''Dnevnik Ane Frank'' -- [[Preložnik, Slavko]] ''Dnevnik Slavka Preložnika''

== G ==

# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kameleon'' -- [[Munro Leaf|Leaf, Munro]] ''Bik Ferdinana''
# [[Gombač|Žiga]] ''Ščepec časa'' -- [[Balog|Zvonimir]] ''Kupovanje časa''

== H ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''

== I ==
== J ==
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Deseti raček''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''Grdi rače''
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Cesarjeva nova oblačila''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila''
# [[Branka Jurca|Jurca, Branka]] ''Ko zorijo jagode'' -- [[Klara Jarunkova|Jarunkova, Klara]] ''Edinka''

== K ==
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Miška si skuje srečo''
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Sapramiška''
# [[Marjana Kobe|Kobe, Marjana]] --  [[Gote Klingberg|Klingberg, Gote]] 
# [[Igor Karlovšek|Karlovšek, Igor]] ''Gimnazijec'' -- [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Kralj ropotajočih duhov'' --  [[Anton Ingolič|Ingolič, Anton]] &quot;Gimnazijka&quot;
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič Filipič, Neli]] -- [[Maria Gripe|Gripe, Maria]]
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčka''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Požar'' -- [[Armin Greder|Greder, Armin]] ''Die Insel''
# [[Tatjana Kokalj|Kokalj, Tatjana]]  -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Skuhaj mi pravljico'' -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Če dedek ne zna pripovedovati pravljic''
#[[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Mici iz 2a'' -- [[Maria Kownacka|Kovnacka, Marija]] ''Plastusiowy pamiętnik'' ''Plastusiov dnevnik'' 
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavšii]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''  [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavši]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Junaki z ladje Argo]]'' -- [[Eduard Petiška|Petiška, Eduard]] ''Stare grške bajke''  'O zlatem runu''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Živa meja]]'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar] ''[[Sebični velikan]]''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]] ''Smrt dobrodušnega velikana'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan'' -- [[Njatin B. Lela]] ''Velikanovo srce''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]]  ''Kamen in njiva'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Srečko|Kosovel, Kosovel, Srečko]] -- [[Federico Garcia Lorca|Lorca, Federico Garcia]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o zmešanem računanju'' --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Možiček iz niča''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Hans Fallada|Fallada, Hans]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Blaže  in   Nežica v vesolju''	-- [[Slomšek, Anton Martin]] ''Blaže in Nežica v nedeljski šoli'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Dva črna gospodka''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Glinasti konjiček''-- [[Kafka, Franz]] ''Otroci na cesti''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Janko in Metka''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Janko in Metka'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Ko zvezde žare''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Možiček med dimniki''	-- [[Lindgren, Astrid]] ''Bratec in kljukec s strehe'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Na Luno''-- [[Exupery, Antoine de Saint]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Najmočnejši fantek na svetu'' -- [[Lindgren, Astrid]] ''Pika Nogavička'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Neslana juha''	-- [[Tolstoj, Lev Nikolajevič]] ''Mati in njena hčerka Anica'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Exupery, Antoine de Saint]]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Pet bahačev'' --	[[Sandburg, Carl]] ''Pet  čudežnih  pajacev'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Potovanje za nosom''--	 [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''O pobeglem nosu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rdeča kapica''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Rdeča kapica''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rokec na drugem koncu sveta''	-- [[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Trije mušketirji'' --	[[Dumas, Alexander]] ''Trije mušketirji'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Vanja in piščal''	--  [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Ribič in njegova žena ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o  zmešanem  računanju''-- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Odlično  plus  ena'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku'' --	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku''--[[Hans Fallada|Fallada, Hans]] ''Zgodba o trapastem dnevu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela''	-- [[Korczak, Janusz]] ''Kralj Matjažek Prvi'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Moj prijatelj Piki Jakob''  -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Maček Muri'', ''Mačje mesto'' -- [[Ernst Theodor Amadeus R. Hoffmann|Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus R.]] ''Življenjski nazori mačka Murra''
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčkai'' -- # [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Slavec in vrtnica''
# [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena]] ''[[O soncu, ki ni moglo zaspati]]'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''[[Zvezdica Zaspanka]]''

== L ==
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] (grozljivke) -- [[Robert Lawrence Stine|Lawrence Stine, Robert]] (zbirka ''Kurja polt'', zbirka ''Nočne more'', zbirka ''Grozljivo strašljivo'') 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Pod milim nebom'' --  [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]]c-- 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Zgaga'' -- [[Lois Lowry|Lowry, Lois]] ''Anastazija Krupnik'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan'' [[Homer |Homer]] ''Odisej in Polifem'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan --''Pegam in Lamberger''
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Kdo je napravil Vidku srajčico -- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Zvezdni tolarji''

== M ==
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirji'' -- [[Tove Jansson|Janson, Tove]] ''Mumini''
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici''   -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]] ''Moomini''  
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' --  [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']] 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'' -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Aladinova čarobna svetilka'' -- [[Arabske pravljice|Pravljice, arabske]] ''Tisoč in ena noč '' [[''Aladin in čarobna svetilka'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne store'' -- [[Marija Jezernik Wirgler|Wirgler Jezernik, Marija]] ''Beli bratec '' [[''Beli bratec'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Miška si skuje srečo''-- [[D'Osualdo, Alessandro, Castellani, Emanuela|D'Osualdo, Alessandro Castellani, Emanuela ''Rele in sreča'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirja na leteči žlici; Kam pa kam, kosovirja?'' --[[Keneth Grahame|Grahame, Keneth]] ''Veter v vrbju'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Walter John De la Mare|De la Mare, Walter John]] ''Tri kraljeve opice'' 
# [[Makarovič, Svetlana]] ''Potepuh in nočna Lučka'' -- [[Andersen, Hans Christian]] ''Stara cestna svetilka'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Ezop Basni]]  -- Lisica in grozdje, Mačka in miš, Mestna in poljska miš, Mlekarica in vedro, Netopir in podlasica, Osel gre enkrat na led, Severni veter in sonce idr. - [[Makarovič, Svetlana]] [['Papagaj in sir, Pasji in mačji, Smetiščni muc, Šola trguje z medvedovo kožo, Netopir Kazimir, Osel se drsa, Se me kaj bojite, Netopir Kazimir, Volk v ovčjem kožuhu']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne sorte''--[[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  &quot;Grdi raček&quot;
# [[Nina Mav Horvat |Horvat Mav, Nina]] ''Ne misli na slona  --[[David McKee McKee, David]] ''Elmer''
# [[Nina Mav Horvat| Horvat Mav, Nina]] ''O kraljeviču, ki ni maral brati  -- [[Oliver Jeffers |Jeffers, Oliver]] ''A Child of Books''
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''Tihomir iz Strahomira'' -- [[Manček, Marjan]] ''Dajnomir in Miliboža' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci''
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Slovenska ljudska: Deklca veka]]
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Janko Pukmajer Vijanski|Pukmajer Vijanski, Janko]] ''Zakaj ima zajec le kos repa'' 
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Antoine de Saint Exupery|Saint Exupery, Antoine de]] ''Mali princ''
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Gerard Theodor Rotman|Rotman, Gerard Theodor]] ''Princeska Zvezdana''
# [[Frane Milčinski |Milčinski, Frane]] ''Sin jež/Jež se ženil Ježek Janček''-- [[Petiška, E., Apuleius, L. Amor in Psiha]]
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Anica'' (serija knjig) -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] ''Franz'', ''Mini'' (serija knjiga)

== N ==
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] ''Narcis in Eho'' -- [[antični mit|mit, antični]]  [[Narcis in Eho]]
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]  ''Velika morska deklica'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Mala morska deklica]]''
# [[Bogdan Novak|Novak, Bogdan]] ''[[Zvesti prijatelji]]'' -- [[Enid Blyton|Blyton, Enid]] ''[[Pet prijateljev]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naše deklice z vžigalicami, Špelca]]'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Deklica z vžigalicami]]'' -- ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naši dečki z ulica]]'' -- [[Fjodor Mihailovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihailovič]] ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''

== O ==
#[[Oswald, Jani]] Carmina mi nora - [[Claudius]]: Carmina minora
#[[Ogrizek, Maša]] Slon na drevesu - [[Erlbruch, Wolf]]: Medvedji čudež
#[[Ogrizek, Maša]] Gospa s klobukom - [[Svetina, Peter]]: Klobuk gospoda Konstatina

== P ==

# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena ''Imam disleksijo'']]
# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja ''Črviva zgodba'']]
# [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Moj dežnik je lahko balon''  -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja]] ''O dečku, ki se je bal vode''  -- [[Max Velthuijs|Velthuijs, Max ''Žabec in tujec'']]
# [[Podgoršek, Mojiceja]] ''Alma'' --  [[Dekleva, Milan]] ''Mala Alma na veliki poti''
# [[France Prešeren|Prešeren, France]] ''Lenora''  -- [[Gottfried August Bürger|Bürger, Gottfried August ''Lenora'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; --  [[J. in W. Grimm ''Pravljice'' - L. Prap ''1001 pravljica'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; -- [[Raymond Queneau |Queneau, Raymond]] ''Zgodba po vaši izbiri''
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  --  [[Cousins, Lucy]]
# [[France Prešeren |Prešeren, France]] [[Zdravljica]]  -- [[Schiller, Fridrich]] Oda radosti]]-  [[John Lennon]] [[''Imagin]]
# [[Tone Pavček|Pavček, Tone]] &quot;Romeo in Julija&quot; --  [[William Shakespeare, William|Shakespeare, William]] ''Romeo in Julija''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Fant z rdečo kapico'' -- Situlska umetnost ''Situla iz Vač''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Luna'' -- [[Mario Vargas Llosa |Llosa, Mario Vargas]] ''Fonchito y la luna''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Patricija Peršolja |Peršolja,  Patricija]] ''Samo še pet minut'' --  [[Babette Cole|Cole, Babette]] ''Vsega po dvoje''''Two of everything''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] ''Odprava zelenega zmaj'' -- [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]] ''Bratovščina Sinjega galeba''

== R ==
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj'' -- [[Novak, Boris A.]] ''Copatarska himna''
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj' -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  ''Naramnici'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Gnezdo'']]  -- [[Komelj, Miklavž]]  ''Kako sta se gospod in gospa pomirila''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Aljažev čevelj'']] -- [[Peroci, Ela]]  ''Moj dežnik je lahko balon''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Dedkovo kolo'']] -- [[Mlakar, Ida]]  ''Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Petelinček se zaljubi'']]  -- [[Velthuijs, Max]]  ''Zaljubljeni žabec''
# [[Reichman, Jelka]]  [[''Rasla je jelka: Najlepše pesmi s podobami Jelke Reichman'']]  -- [[Šmitek, Zmago|Šmitek, Zmago]] ''Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljudskega herbarija''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Mleko'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Županova hči vre mleko''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Črvive pesmi'' --  [[Roald Dahl |Dahl, Roald]] &quot;Odvratne rime&quot; 
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Živalska kmetija'' -- Orwell, George Živalska farma
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] -- [[Astrid Lindgren |Lidgren, Astrid]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  --  [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] [[''Rdeča kapica'']]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] - [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]]  ''Katalenca s studenca''
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] (radijska igra) -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Lovska''

== S ==
# [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]]  ''Deček z velike ceste'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''Poba''
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[Charles Kingsley|Kingsley, Charles]] ''Povodni otroci'' 
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[James Matthew Barrie|Barrie, James Matthew]] ''Peter Pan'' 
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Andrej Nespanec'' -- [[Barb Rosenstock|Rosenstock, Barb]] ''Vincent Can't Sleep''
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Močvirniki'' -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]  ''Veter v vrbju&quot;
# [[Ivan Sivec|Sivec, Ivan]] ''Pozabljeni zaklad'' -- [[Philippe Pearce|Pearce, Philippe]] ''Zaklad pri samotni roži''
# [[Peter Svetina|Sokolov, Cvetka]] ''Pa srečno vožnjo!''  -- [[Matičetov, Milko;  Mlinu, Stefan ta w]] ''Tri botre lisičice''
# [[Cvetka Sokolov|Svetina, Peter]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Metuljčki in mehaniki'' - Kos, Janko ''Umetniki in meščani''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' [[D. B. Johnson|Johnson, D. B.]] [[Magritte's Marvelous Hat]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Kako je Jaromir iskal srečo'' --[[Božena Nemcova|Nemcova, Božena]] [[Kako je Jaromil našel srečo]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]]  -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] 
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Spoznal sem te po rdečih nogavicah'' -- [[Aliano Casales, Susana]] ''Skrivnost rdečega dežnica''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Molitvice izpod stopnic'' -- [[Milan Rufus| Rufus, Milan]]  ''Molitvice''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Ivo Svetina|Svetina, Ivo]] ''Lepotica in zver'' -- [[Madam de Aulnoy|Aulnoy, Madame de]] ''Lepotica in zver''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]] ''Naočnik in Očalnik'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]   -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  [http://Stanonik%20Marija%20(1980).%20Slovenskemu%20Andersenu%20v%20spomin%20(Leopold%20Suhodolčan%2010.%208.%201928%20-%208.%202.%201980,%20spremna%20beseda%20k%20izboru%20besedil%20Leopolda%20Suhodolčana).%20Loški%20razgledi,%20letnik%2027,%20številka%201.%20URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F%20from%20http://www.dlib.si Stanonik Marija (1980). Slovenskemu Andersenu v spomin (Leopold Suhodolčan 10. 8. 1928 - 8. 2. 1980, spremna beseda k izboru besedil Leopolda Suhodolčana). Loški razgledi, letnik 27, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F from http://www.dlib.si]
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]  ''Cepecepetavček&quot;  -- [[Carlo Collodi|Collodi, Carlo]] ''Pinokio'' -- ''Ostržek''

== Š ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Hans Christian Andersen |Andersen, Hans Christian]] ''[[Slavec]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'' -- [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač'' -- [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Muca Copatarica''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Duhec Motimir'' -- [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Netopir Kazimir''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Pesmi za liro''  -- ''Orfej in Evridika''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sto ugank'',  ''Še sto ugank'' -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''O pustu in zakletem gradu'' -- [[Marko Kravos|Kravos, Marko]] ''Začaran grad''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Medved in klobuk'',  -- [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'',   [[Jos Klassen|Klassen, Jos]] ''To ni moj klobuk''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Janez Bitenc|Bitenc, Janez]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Lili Novy|Novy, Lili]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Mira Voglar|Voglar, Mira]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Bibliija|Noetova barka]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Vinko Moderndorfer|Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' -- [[Thomas Gray|Gray, Thomas]]  ''Sedem sinov'' 
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' --  [[ljudska pesem|pesem, ljudska]] ''Abraham ima sedem sinov''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Karel Jaromír Erben|Erben, Karel Jaromír]] ''Lonček, kuhaj''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''Lonček, balonček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Čez griček v gozdiček'' -- [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kdo bo z nami šel v gozdiček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Štiri črne mravljice'' -- [[Michael Rosen|Rosen, Michael]]  ''Lov na medveda''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Drobtinice iz mišje doline'' --  [[A. M. Slomšek|Slomšek, A. M.]] ''Drobtinice''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[S. Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Pod medvedovim dežnikom''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[B. Potter|Potter, Beatrix]] ''Peter Zajec''

== T ==
Trkaj, Rok: Kla kla klasika, 2018

== U ==
== V ==
# [[Josip Vandot|Vandot, Josip]] ''Kekec'' -- [[Johana Spiry|Spiry, Johana]] ''Heidi''
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Pehta , Torklja Triborklja -- [[Afanasev, A. Ruske pravljice (Jaga baba)]]
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Kekec in Bedanec -- [[Odisej in Polifem]]
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] -- [[Stephen King|King, Stephen]] ''Stvor''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Čefurji raus'' -- [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Pink''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Jugoslavija, moja dežela'' -- [[Zlata Pirnat Cognard|Pirnat Cognard, Zlata]] ''Ma Yougoslavie à moi''
# [[Vit Vrhovec|Vrhovec, Vit]] ''Deček Anže brani vas Svetje'' -- [[Hajrudin Krvavec|Krvavec, Hajrudin]] ''Valter brani Sarajevo''

== W ==

== Z ==
# [[Pavle Zidar|Zidar, Pavle]] ''Kukavičji Mihec'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''

== Ž ==
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Tone Pavček]]</text>
      <sha1>7n3xwdsyucl5uaczpcivvqgjc7o6nzx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72437</id>
      <parentid>72436</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T05:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:802:C500:2455:B4B6:A6D4:BDD9</ip>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26648" xml:space="preserve">__NOTOC__

== Comparative Children's Literature ==


'''[[Literatura]]'''
# [[Blažić, Milena Mileva]], 2006: [[''Primerjalna mladinska književnost'']]. str. 217-229 [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf]
# [[Cieślikowski, Jerzc]], 1975: [[Literatura i podkultura dziecięca]]. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich.c# [[Kos, Janko]], 2001: [[Primerjalna zgodovina slovenske literature]]. Ljubljana: Mladinska knjiga.
# [[Nikolajeva, Maria]], 2008: [[Comparative children's literature: what is there to compare?]] 
# [[Ocvirk, Anton]], 1936: Teorija primerjalne literarne zgodovine. V Ljubljani: Znanstveno društvo.
# '''[[O'Sullivan, Emer]], 2005: ''[[Comparative children's literature']]'. Routledge.''' [http://www.leuphana.de/en/emer-osullivan.html] [http://www.routledge.com/books/details/9780415305518/]
# [[Smolej, Tone]], 2002: [[Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: imagološko berilo]]. Ljubljana. FF.

== A==

== B ==

# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]] ''[[Pravljice]]''-- [[Salman Rushdie|Rushdie, Salman]] ''[[Sea of Stories]]''
# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]]''[[Pravljice]]'' -- [[Lewis Carroll|Carroll, Lewis]] ''[[Alica v čudežni deželi]]''
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Hanna Kraan|Kraan, Hanna]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Matej Bor|Bor, Matej]] ''[[Ropotalo in ptice]]'' -- [[H. C. Andersen|Anderen, H. C.: ''Slavec]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''[[Srebrna račka - zlata račka]]'' -- [[Selma, Lagerlof|Lagerlof Selma: ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogelsona]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Bettina Hurlimann|Hurlimann, Bettina]]

== C ==
# [[Milan Dekleva|Dekleva, Milan]] ''Alica v računalniku'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Mahajana'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Evald Flisar|Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' - -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' --

== D ==
# [[Dekleva, Milan]] ''[[Alica v računalniku]]'' -- [[Carrol Lewis]] [[''Aličine dogodivščine v čudežni deželi'']]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Carrol Lewis]]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Dahl Roald]]
# [[Mate Dolenc|Dolenc, Mate]] ''Velika ptičja zadeva'' -- [[Selma Lagerlof|Largerlof, Selma]] ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogersona''

== E ==
# [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'', ''Muc Mehkošapek'', [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Čas je velika smetanova torta'' 
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] ''Mali princ'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač''

== F ==

# [[Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' -- [[Carrol, Lewis]] ''Aličine dogodivščine v čudežni deželi''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Haddon, Mark]] ''Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Rushie, Salman]] ''Otroci polnoči''
# [[Filipčič, Emil]] ''Psiha'' -- [[Apulej, Lucius]] ''Pravljica o Amorju in Psihi''
# [[Frank, Ana]] [''Dnevnik Ane Frank'' -- [[Preložnik, Slavko]] ''Dnevnik Slavka Preložnika''

== G ==

# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kameleon'' -- [[Munro Leaf|Leaf, Munro]] ''Bik Ferdinana''
# [[Gombač|Žiga]] ''Ščepec časa'' -- [[Balog|Zvonimir]] ''Kupovanje časa''

== H ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''

== I ==
== J ==
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Deseti raček''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''Grdi rače''
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Cesarjeva nova oblačila''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila''
# [[Branka Jurca|Jurca, Branka]] ''Ko zorijo jagode'' -- [[Klara Jarunkova|Jarunkova, Klara]] ''Edinka''

== K ==
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Miška si skuje srečo''
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Sapramiška''
# [[Marjana Kobe|Kobe, Marjana]] --  [[Gote Klingberg|Klingberg, Gote]] 
# [[Igor Karlovšek|Karlovšek, Igor]] ''Gimnazijec'' -- [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Kralj ropotajočih duhov'' --  [[Anton Ingolič|Ingolič, Anton]] &quot;Gimnazijka&quot;
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič Filipič, Neli]] -- [[Maria Gripe|Gripe, Maria]]
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčka''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Požar'' -- [[Armin Greder|Greder, Armin]] ''Die Insel''
# [[Tatjana Kokalj|Kokalj, Tatjana]]  -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Skuhaj mi pravljico'' -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Če dedek ne zna pripovedovati pravljic''
#[[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Mici iz 2a'' -- [[Maria Kownacka|Kovnacka, Marija]] ''Plastusiowy pamiętnik'' ''Plastusiov dnevnik'' 
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavšii]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''  [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavši]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Junaki z ladje Argo]]'' -- [[Eduard Petiška|Petiška, Eduard]] ''Stare grške bajke''  'O zlatem runu''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Živa meja]]'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar] ''[[Sebični velikan]]''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]] ''Smrt dobrodušnega velikana'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan'' -- [[Njatin B. Lela]] ''Velikanovo srce''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]]  ''Kamen in njiva'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Srečko|Kosovel, Kosovel, Srečko]] -- [[Federico Garcia Lorca|Lorca, Federico Garcia]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o zmešanem računanju'' --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Možiček iz niča''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Hans Fallada|Fallada, Hans]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Blaže  in   Nežica v vesolju''	-- [[Slomšek, Anton Martin]] ''Blaže in Nežica v nedeljski šoli'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Dva črna gospodka''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Glinasti konjiček''-- [[Kafka, Franz]] ''Otroci na cesti''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Janko in Metka''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Janko in Metka'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Ko zvezde žare''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Možiček med dimniki''	-- [[Lindgren, Astrid]] ''Bratec in kljukec s strehe'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Na Luno''-- [[Exupery, Antoine de Saint]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Najmočnejši fantek na svetu'' -- [[Lindgren, Astrid]] ''Pika Nogavička'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Neslana juha''	-- [[Tolstoj, Lev Nikolajevič]] ''Mati in njena hčerka Anica'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Exupery, Antoine de Saint]]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Pet bahačev'' --	[[Sandburg, Carl]] ''Pet  čudežnih  pajacev'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Potovanje za nosom''--	 [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''O pobeglem nosu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rdeča kapica''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Rdeča kapica''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rokec na drugem koncu sveta''	-- [[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Trije mušketirji'' --	[[Dumas, Alexander]] ''Trije mušketirji'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Vanja in piščal''	--  [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Ribič in njegova žena ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o  zmešanem  računanju''-- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Odlično  plus  ena'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku'' --	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku''--[[Hans Fallada|Fallada, Hans]] ''Zgodba o trapastem dnevu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela''	-- [[Korczak, Janusz]] ''Kralj Matjažek Prvi'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Moj prijatelj Piki Jakob''  -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Maček Muri'', ''Mačje mesto'' -- [[Ernst Theodor Amadeus R. Hoffmann|Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus R.]] ''Življenjski nazori mačka Murra''
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčkai'' -- # [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Slavec in vrtnica''
# [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena]] ''[[O soncu, ki ni moglo zaspati]]'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''[[Zvezdica Zaspanka]]''

== L ==
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] (grozljivke) -- [[Robert Lawrence Stine|Lawrence Stine, Robert]] (zbirka ''Kurja polt'', zbirka ''Nočne more'', zbirka ''Grozljivo strašljivo'') 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Pod milim nebom'' --  [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]]c-- 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Zgaga'' -- [[Lois Lowry|Lowry, Lois]] ''Anastazija Krupnik'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan'' [[Homer |Homer]] ''Odisej in Polifem'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan --''Pegam in Lamberger''
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Kdo je napravil Vidku srajčico -- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Zvezdni tolarji''

== M ==
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirji'' -- [[Tove Jansson|Janson, Tove]] ''Mumini''
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici''   -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]] ''Moomini''  
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' --  [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']] 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'' -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Aladinova čarobna svetilka'' -- [[Arabske pravljice|Pravljice, arabske]] ''Tisoč in ena noč '' [[''Aladin in čarobna svetilka'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne store'' -- [[Marija Jezernik Wirgler|Wirgler Jezernik, Marija]] ''Beli bratec '' [[''Beli bratec'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Miška si skuje srečo''-- [[D'Osualdo, Alessandro, Castellani, Emanuela|D'Osualdo, Alessandro Castellani, Emanuela ''Rele in sreča'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirja na leteči žlici; Kam pa kam, kosovirja?'' --[[Keneth Grahame|Grahame, Keneth]] ''Veter v vrbju'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Walter John De la Mare|De la Mare, Walter John]] ''Tri kraljeve opice'' 
# [[Makarovič, Svetlana]] ''Potepuh in nočna Lučka'' -- [[Andersen, Hans Christian]] ''Stara cestna svetilka'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Ezop Basni]]  -- Lisica in grozdje, Mačka in miš, Mestna in poljska miš, Mlekarica in vedro, Netopir in podlasica, Osel gre enkrat na led, Severni veter in sonce idr. - [[Makarovič, Svetlana]] [['Papagaj in sir, Pasji in mačji, Smetiščni muc, Šola trguje z medvedovo kožo, Netopir Kazimir, Osel se drsa, Se me kaj bojite, Netopir Kazimir, Volk v ovčjem kožuhu']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne sorte''--[[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  &quot;Grdi raček&quot;
# [[Nina Mav Horvat |Horvat Mav, Nina]] ''Ne misli na slona  --[[David McKee McKee, David]] ''Elmer''
# [[Nina Mav Horvat| Horvat Mav, Nina]] ''O kraljeviču, ki ni maral brati  -- [[Oliver Jeffers |Jeffers, Oliver]] ''A Child of Books''
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''Tihomir iz Strahomira'' -- [[Manček, Marjan]] ''Dajnomir in Miliboža' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci''
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Slovenska ljudska: Deklca veka]]
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Janko Pukmajer Vijanski|Pukmajer Vijanski, Janko]] ''Zakaj ima zajec le kos repa'' 
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Antoine de Saint Exupery|Saint Exupery, Antoine de]] ''Mali princ''
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Gerard Theodor Rotman|Rotman, Gerard Theodor]] ''Princeska Zvezdana''
# [[Frane Milčinski |Milčinski, Frane]] ''Sin jež/Jež se ženil Ježek Janček''-- [[Petiška, E., Apuleius, L. Amor in Psiha]]
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Anica'' (serija knjig) -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] ''Franz'', ''Mini'' (serija knjiga)

== N ==
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] ''Narcis in Eho'' -- [[antični mit|mit, antični]]  [[Narcis in Eho]]
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]  ''Velika morska deklica'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Mala morska deklica]]''
# [[Bogdan Novak|Novak, Bogdan]] ''[[Zvesti prijatelji]]'' -- [[Enid Blyton|Blyton, Enid]] ''[[Pet prijateljev]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naše deklice z vžigalicami, Špelca]]'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Deklica z vžigalicami]]'' -- ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naši dečki z ulica]]'' -- [[Fjodor Mihailovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihailovič]] ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''

== O ==
#[[Oswald, Jani]] Carmina mi nora - [[Claudius]]: Carmina minora
#[[Ogrizek, Maša]] Slon na drevesu - [[Erlbruch, Wolf]]: Medvedji čudež
#[[Ogrizek, Maša]] Gospa s klobukom - [[Svetina, Peter]]: Klobuk gospoda Konstatina

== P ==

# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena ''Imam disleksijo'']]
# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja ''Črviva zgodba'']]
# [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Moj dežnik je lahko balon''  -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja]] ''O dečku, ki se je bal vode''  -- [[Max Velthuijs|Velthuijs, Max ''Žabec in tujec'']]
# [[Podgoršek, Mojiceja]] ''Alma'' --  [[Dekleva, Milan]] ''Mala Alma na veliki poti''
# [[France Prešeren|Prešeren, France]] ''Lenora''  -- [[Gottfried August Bürger|Bürger, Gottfried August ''Lenora'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; --  [[J. in W. Grimm ''Pravljice'' - L. Prap ''1001 pravljica'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; -- [[Raymond Queneau |Queneau, Raymond]] ''Zgodba po vaši izbiri''
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  --  [[Cousins, Lucy]]
# [[France Prešeren |Prešeren, France]] [[Zdravljica]]  -- [[Schiller, Fridrich]] Oda radosti]]-  [[John Lennon]] [[''Imagin]]
# [[Tone Pavček|Pavček, Tone]] &quot;Romeo in Julija&quot; --  [[William Shakespeare, William|Shakespeare, William]] ''Romeo in Julija''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Fant z rdečo kapico'' -- Situlska umetnost ''Situla iz Vač''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Luna'' -- [[Mario Vargas Llosa |Llosa, Mario Vargas]] ''Fonchito y la luna''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Patricija Peršolja |Peršolja,  Patricija]] ''Samo še pet minut'' --  [[Babette Cole|Cole, Babette]] ''Vsega po dvoje''''Two of everything''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] ''Odprava zelenega zmaj'' -- [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]] ''Bratovščina Sinjega galeba''

== R ==
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj'' -- [[Novak, Boris A.]] ''Copatarska himna''
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj' -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  ''Naramnici'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Gnezdo'']]  -- [[Komelj, Miklavž]]  ''Kako sta se gospod in gospa pomirila''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Aljažev čevelj'']] -- [[Peroci, Ela]]  ''Moj dežnik je lahko balon''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Dedkovo kolo'']] -- [[Mlakar, Ida]]  ''Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Petelinček se zaljubi'']]  -- [[Velthuijs, Max]]  ''Zaljubljeni žabec''
# [[Reichman, Jelka]]  [[''Rasla je jelka: Najlepše pesmi s podobami Jelke Reichman'']]  -- [[Šmitek, Zmago|Šmitek, Zmago]] ''Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljudskega herbarija''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Mleko'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Županova hči vre mleko''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Črvive pesmi'' --  [[Roald Dahl |Dahl, Roald]] &quot;Odvratne rime&quot; 
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Živalska kmetija'' -- Orwell, George Živalska farma
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] -- [[Astrid Lindgren |Lidgren, Astrid]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  --  [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] [[''Rdeča kapica'']]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] - [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]]  ''Katalenca s studenca''
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] (radijska igra) -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Lovska''

== S ==
# [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]]  ''Deček z velike ceste'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''Poba''
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[Charles Kingsley|Kingsley, Charles]] ''Povodni otroci'' 
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[James Matthew Barrie|Barrie, James Matthew]] ''Peter Pan'' 
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Andrej Nespanec'' -- [[Barb Rosenstock|Rosenstock, Barb]] ''Vincent Can't Sleep''
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Močvirniki'' -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]  ''Veter v vrbju&quot;
# [[Ivan Sivec|Sivec, Ivan]] ''Pozabljeni zaklad'' -- [[Philippe Pearce|Pearce, Philippe]] ''Zaklad pri samotni roži''
# [[Peter Svetina|Sokolov, Cvetka]] ''Pa srečno vožnjo!''  -- [[Matičetov, Milko;  Mlinu, Stefan ta w]] ''Tri botre lisičice''
# [[Cvetka Sokolov|Svetina, Peter]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Metuljčki in mehaniki'' - Kos, Janko ''Umetniki in meščani''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' [[D. B. Johnson|Johnson, D. B.]] [[Magritte's Marvelous Hat]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Kako je Jaromir iskal srečo'' --[[Božena Nemcova|Nemcova, Božena]] [[Kako je Jaromil našel srečo]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]]  -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] 
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Spoznal sem te po rdečih nogavicah'' -- [[Aliano Casales, Susana]] ''Skrivnost rdečega dežnica''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Molitvice izpod stopnic'' -- [[Milan Rufus| Rufus, Milan]]  ''Molitvice''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' -- [[Jos Klassen|Klassen, Jos]] ''To ni moj klobuk'' -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Medved in klobuk''
# [[Ivo Svetina|Svetina, Ivo]] ''Lepotica in zver'' -- [[Madam de Aulnoy|Aulnoy, Madame de]] ''Lepotica in zver''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]] ''Naočnik in Očalnik'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]   -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  [http://Stanonik%20Marija%20(1980).%20Slovenskemu%20Andersenu%20v%20spomin%20(Leopold%20Suhodolčan%2010.%208.%201928%20-%208.%202.%201980,%20spremna%20beseda%20k%20izboru%20besedil%20Leopolda%20Suhodolčana).%20Loški%20razgledi,%20letnik%2027,%20številka%201.%20URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F%20from%20http://www.dlib.si Stanonik Marija (1980). Slovenskemu Andersenu v spomin (Leopold Suhodolčan 10. 8. 1928 - 8. 2. 1980, spremna beseda k izboru besedil Leopolda Suhodolčana). Loški razgledi, letnik 27, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F from http://www.dlib.si]
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]  ''Cepecepetavček&quot;  -- [[Carlo Collodi|Collodi, Carlo]] ''Pinokio'' -- ''Ostržek''

== Š ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Hans Christian Andersen |Andersen, Hans Christian]] ''[[Slavec]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'' -- [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač'' -- [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Muca Copatarica''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Duhec Motimir'' -- [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Netopir Kazimir''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Pesmi za liro''  -- ''Orfej in Evridika''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sto ugank'',  ''Še sto ugank'' -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''O pustu in zakletem gradu'' -- [[Marko Kravos|Kravos, Marko]] ''Začaran grad''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Medved in klobuk'',  -- [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'',   [[Jos Klassen|Klassen, Jos]] ''To ni moj klobuk''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Janez Bitenc|Bitenc, Janez]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Lili Novy|Novy, Lili]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Mira Voglar|Voglar, Mira]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Bibliija|Noetova barka]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Vinko Moderndorfer|Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' -- [[Thomas Gray|Gray, Thomas]]  ''Sedem sinov'' 
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' --  [[ljudska pesem|pesem, ljudska]] ''Abraham ima sedem sinov''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Karel Jaromír Erben|Erben, Karel Jaromír]] ''Lonček, kuhaj''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''Lonček, balonček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Čez griček v gozdiček'' -- [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kdo bo z nami šel v gozdiček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Štiri črne mravljice'' -- [[Michael Rosen|Rosen, Michael]]  ''Lov na medveda''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Drobtinice iz mišje doline'' --  [[A. M. Slomšek|Slomšek, A. M.]] ''Drobtinice''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[S. Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Pod medvedovim dežnikom''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[B. Potter|Potter, Beatrix]] ''Peter Zajec''

== T ==
Trkaj, Rok: Kla kla klasika, 2018

== U ==
== V ==
# [[Josip Vandot|Vandot, Josip]] ''Kekec'' -- [[Johana Spiry|Spiry, Johana]] ''Heidi''
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Pehta , Torklja Triborklja -- [[Afanasev, A. Ruske pravljice (Jaga baba)]]
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Kekec in Bedanec -- [[Odisej in Polifem]]
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] -- [[Stephen King|King, Stephen]] ''Stvor''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Čefurji raus'' -- [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Pink''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Jugoslavija, moja dežela'' -- [[Zlata Pirnat Cognard|Pirnat Cognard, Zlata]] ''Ma Yougoslavie à moi''
# [[Vit Vrhovec|Vrhovec, Vit]] ''Deček Anže brani vas Svetje'' -- [[Hajrudin Krvavec|Krvavec, Hajrudin]] ''Valter brani Sarajevo''

== W ==

== Z ==
# [[Pavle Zidar|Zidar, Pavle]] ''Kukavičji Mihec'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''

== Ž ==
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Tone Pavček]]</text>
      <sha1>bwmoj7b86ibc8qkzmnjapzxgi8ufh2u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72438</id>
      <parentid>72437</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T05:27:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:802:C500:2455:B4B6:A6D4:BDD9</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26646" xml:space="preserve">__NOTOC__

== Comparative Children's Literature ==


'''[[Literatura]]'''
# [[Blažić, Milena Mileva]], 2006: [[''Primerjalna mladinska književnost'']]. str. 217-229 [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf]
# [[Cieślikowski, Jerzc]], 1975: [[Literatura i podkultura dziecięca]]. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich.c# [[Kos, Janko]], 2001: [[Primerjalna zgodovina slovenske literature]]. Ljubljana: Mladinska knjiga.
# [[Nikolajeva, Maria]], 2008: [[Comparative children's literature: what is there to compare?]] 
# [[Ocvirk, Anton]], 1936: Teorija primerjalne literarne zgodovine. V Ljubljani: Znanstveno društvo.
# '''[[O'Sullivan, Emer]], 2005: ''[[Comparative children's literature']]'. Routledge.''' [http://www.leuphana.de/en/emer-osullivan.html] [http://www.routledge.com/books/details/9780415305518/]
# [[Smolej, Tone]], 2002: [[Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: imagološko berilo]]. Ljubljana. FF.

== A==

== B ==

# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]] ''[[Pravljice]]''-- [[Salman Rushdie|Rushdie, Salman]] ''[[Sea of Stories]]''
# [[Vladimir Bartol| Bartol, Vladimir]]''[[Pravljice]]'' -- [[Lewis Carroll|Carroll, Lewis]] ''[[Alica v čudežni deželi]]''
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Hanna Kraan|Kraan, Hanna]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]]
# [[Jana Bauer|Bauer, Jana]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Matej Bor|Bor, Matej]] ''[[Ropotalo in ptice]]'' -- [[H. C. Andersen|Anderen, H. C.: ''Slavec]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''[[Srebrna račka - zlata račka]]'' -- [[Selma, Lagerlof|Lagerlof Selma: ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogelsona]]''
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Bettina Hurlimann|Hurlimann, Bettina]]

== C ==
# [[Milan Dekleva|Dekleva, Milan]] ''Alica v računalniku'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Mahajana'' -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' -- 
# [[Evald Flisar|Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' - -- [[Louis Carroll|Carroll, Louis]] ''Alice'' --

== D ==
# [[Dekleva, Milan]] ''[[Alica v računalniku]]'' -- [[Carrol Lewis]] [[''Aličine dogodivščine v čudežni deželi'']]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Carrol Lewis]]
# [[Dekleva, Milan]] -- [[Dahl Roald]]
# [[Mate Dolenc|Dolenc, Mate]] ''Velika ptičja zadeva'' -- [[Selma Lagerlof|Largerlof, Selma]] ''Čudovito popotovanje Nilsa Hogersona''

== E ==
# [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'', ''Muc Mehkošapek'', [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Čas je velika smetanova torta'' 
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Antoine de Saint Exupery|Exupery de Saint, Antoine]] ''Mali princ'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač''

== F ==

# [[Flisar, Evald]] ''Alica v nori deželi'' -- [[Carrol, Lewis]] ''Aličine dogodivščine v čudežni deželi''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Haddon, Mark]] ''Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa''
# [[Flisar, Evald]] ''Mogoče nikoli'' -- [[Rushie, Salman]] ''Otroci polnoči''
# [[Filipčič, Emil]] ''Psiha'' -- [[Apulej, Lucius]] ''Pravljica o Amorju in Psihi''
# [[Frank, Ana]] [''Dnevnik Ane Frank'' -- [[Preložnik, Slavko]] ''Dnevnik Slavka Preložnika''

== G ==

# [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kameleon'' -- [[Munro Leaf|Leaf, Munro]] ''Bik Ferdinana''
# [[Gombač|Žiga]] ''Ščepec časa'' -- [[Balog|Zvonimir]] ''Kupovanje časa''

== H ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''

== I ==
== J ==
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Deseti raček''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''Grdi rače''
# [[Jesih Milan|Jesih, Milan]] ''Cesarjeva nova oblačila''-- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila''
# [[Branka Jurca|Jurca, Branka]] ''Ko zorijo jagode'' -- [[Klara Jarunkova|Jarunkova, Klara]] ''Edinka''

== K ==
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Miška si skuje srečo''
# [[Aksinja|Kermavner]] ''O miški, ki je oklofutala medveda'' --  [[Makarovič, Svetlana]]  ''Sapramiška''
# [[Marjana Kobe|Kobe, Marjana]] --  [[Gote Klingberg|Klingberg, Gote]] 
# [[Igor Karlovšek|Karlovšek, Igor]] ''Gimnazijec'' -- [[Miha Mazzini|Mazzini, Miha]] ''Kralj ropotajočih duhov'' --  [[Anton Ingolič|Ingolič, Anton]] &quot;Gimnazijka&quot;
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič Filipič, Neli]] -- [[Maria Gripe|Gripe, Maria]]
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Punčka in velikan'' -- [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčka''
# [[Neli Kodrič Filipič|Kodrič, Filipič Neli]] ''Požar'' -- [[Armin Greder|Greder, Armin]] ''Die Insel''
# [[Tatjana Kokalj|Kokalj, Tatjana]]  -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Skuhaj mi pravljico'' -- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Če dedek ne zna pripovedovati pravljic''
#[[Majda Koren|Koren, Majda]] ''Mici iz 2a'' -- [[Maria Kownacka|Kovnacka, Marija]] ''Plastusiowy pamiętnik'' ''Plastusiov dnevnik'' 
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavšii]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''  [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Grdavši]]'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''[[Gravža]]''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Junaki z ladje Argo]]'' -- [[Eduard Petiška|Petiška, Eduard]] ''Stare grške bajke''  'O zlatem runu''
# [[Gaja Kos|Kos, Gaja]] ''[[Živa meja]]'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar] ''[[Sebični velikan]]''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]] ''Smrt dobrodušnega velikana'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Sebični velikan'' -- [[Njatin B. Lela]] ''Velikanovo srce''
# [[Ciril Kosmač|Kosmač, Ciril]]  ''Kamen in njiva'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Srečko|Kosovel, Kosovel, Srečko]] -- [[Federico Garcia Lorca|Lorca, Federico Garcia]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o zmešanem računanju'' --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Možiček iz niča''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] --  [[Hans Fallada|Fallada, Hans]] 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Blaže  in   Nežica v vesolju''	-- [[Slomšek, Anton Martin]] ''Blaže in Nežica v nedeljski šoli'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Dva črna gospodka''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Glinasti konjiček''-- [[Kafka, Franz]] ''Otroci na cesti''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Janko in Metka''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Janko in Metka'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Ko zvezde žare''--	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Deklica z vžigalicami'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Možiček med dimniki''	-- [[Lindgren, Astrid]] ''Bratec in kljukec s strehe'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Na Luno''-- [[Exupery, Antoine de Saint]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Najmočnejši fantek na svetu'' -- [[Lindgren, Astrid]] ''Pika Nogavička'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Neslana juha''	-- [[Tolstoj, Lev Nikolajevič]] ''Mati in njena hčerka Anica'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela'' --	[[Exupery, Antoine de Saint]]] ''Mali princ'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Pet bahačev'' --	[[Sandburg, Carl]] ''Pet  čudežnih  pajacev'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Potovanje za nosom''--	 [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''O pobeglem nosu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rdeča kapica''	-- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Rdeča kapica''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Rokec na drugem koncu sveta''	-- [[Carroll, Lewis]]  ''Alica v čudežni deželi'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Trije mušketirji'' --	[[Dumas, Alexander]] ''Trije mušketirji'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Vanja in piščal''	--  [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Ribič in njegova žena ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o  zmešanem  računanju''-- [[Gianni Rodari|Rodari, Gianni]] ''Odlično  plus  ena'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku'' --	[[Andersen, Hans Christian]]  ''Cesarjeva nova oblačila'' 
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Zgodba o raztresenem fantku''--[[Hans Fallada|Fallada, Hans]] ''Zgodba o trapastem dnevu ''
# [[Lojze Kovačič|Kovačič, Lojze]] ''Otroška dežela''	-- [[Korczak, Janusz]] ''Kralj Matjažek Prvi'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Moj prijatelj Piki Jakob''  -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Maček Muri'', ''Mačje mesto'' -- [[Ernst Theodor Amadeus R. Hoffmann|Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus R.]] ''Življenjski nazori mačka Murra''
# [[Kajetan Kovič|Kovič, Kajetan]] ''Pajacek in punčkai'' -- # [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''Slavec in vrtnica''
# [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena]] ''[[O soncu, ki ni moglo zaspati]]'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''[[Zvezdica Zaspanka]]''

== L ==
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] (grozljivke) -- [[Robert Lawrence Stine|Lawrence Stine, Robert]] (zbirka ''Kurja polt'', zbirka ''Nočne more'', zbirka ''Grozljivo strašljivo'') 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Pod milim nebom'' --  [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]]c-- 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] -- [[Astrid Lindgren|Lindgren, Astrid]] -- 
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Zgaga'' -- [[Lois Lowry|Lowry, Lois]] ''Anastazija Krupnik'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan'' [[Homer |Homer]] ''Odisej in Polifem'' 
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Martin Krpan --''Pegam in Lamberger''
# Fran Levstik|Levstik, Fran]] '' Kdo je napravil Vidku srajčico -- [[Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Zvezdni tolarji''

== M ==
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirji'' -- [[Tove Jansson|Janson, Tove]] ''Mumini''
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici''   -- [[Tove Jansson|Jansson, Tove]] ''Moomini''  
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' --  [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']] 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'' -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Aladinova čarobna svetilka'' -- [[Arabske pravljice|Pravljice, arabske]] ''Tisoč in ena noč '' [[''Aladin in čarobna svetilka'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne store'' -- [[Marija Jezernik Wirgler|Wirgler Jezernik, Marija]] ''Beli bratec '' [[''Beli bratec'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Miška si skuje srečo''-- [[D'Osualdo, Alessandro, Castellani, Emanuela|D'Osualdo, Alessandro Castellani, Emanuela ''Rele in sreča'']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Kosovirja na leteči žlici; Kam pa kam, kosovirja?'' --[[Keneth Grahame|Grahame, Keneth]] ''Veter v vrbju'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Walter John De la Mare|De la Mare, Walter John]] ''Tri kraljeve opice'' 
# [[Makarovič, Svetlana]] ''Potepuh in nočna Lučka'' -- [[Andersen, Hans Christian]] ''Stara cestna svetilka'' 
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] -- [[Ezop Basni]]  -- Lisica in grozdje, Mačka in miš, Mestna in poljska miš, Mlekarica in vedro, Netopir in podlasica, Osel gre enkrat na led, Severni veter in sonce idr. - [[Makarovič, Svetlana]] [['Papagaj in sir, Pasji in mačji, Smetiščni muc, Šola trguje z medvedovo kožo, Netopir Kazimir, Osel se drsa, Se me kaj bojite, Netopir Kazimir, Volk v ovčjem kožuhu']]
# [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Veveriček posebne sorte''--[[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  &quot;Grdi raček&quot;
# [[Nina Mav Horvat |Horvat Mav, Nina]] ''Ne misli na slona  --[[David McKee McKee, David]] ''Elmer''
# [[Nina Mav Horvat| Horvat Mav, Nina]] ''O kraljeviču, ki ni maral brati  -- [[Oliver Jeffers |Jeffers, Oliver]] ''A Child of Books''
# [[Mira Mihelič|Mihelič, Mira]] ''Puhek v Benetkah'' -- [[Alan Alexander Milne|Milne, Alan Alexander]] ''Medvedek Pu'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''Tihomir iz Strahomira'' -- [[Manček, Marjan]] ''Dajnomir in Miliboža' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci'' 
# [[Mlakar, Ida]] ''O kravi, ki je lajala v luno'' -- [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] ''Bremenski mestni godci''
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Slovenska ljudska: Deklca veka]]
# [[Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja'' -- [[Janko Pukmajer Vijanski|Pukmajer Vijanski, Janko]] ''Zakaj ima zajec le kos repa'' 
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Antoine de Saint Exupery|Saint Exupery, Antoine de]] ''Mali princ''
# [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Zvezdica Zaspanka'' -- [[Gerard Theodor Rotman|Rotman, Gerard Theodor]] ''Princeska Zvezdana''
# [[Frane Milčinski |Milčinski, Frane]] ''Sin jež/Jež se ženil Ježek Janček''-- [[Petiška, E., Apuleius, L. Amor in Psiha]]
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] 
# [[Desa Muck|Muck, Desa]] ''Anica'' (serija knjig) -- [[Christine Nostlinger|Nostlinger, Christine]] ''Franz'', ''Mini'' (serija knjiga)

== N ==
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] ''Narcis in Eho'' -- [[antični mit|mit, antični]]  [[Narcis in Eho]]
# [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]  ''Velika morska deklica'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Mala morska deklica]]''
# [[Bogdan Novak|Novak, Bogdan]] ''[[Zvesti prijatelji]]'' -- [[Enid Blyton|Blyton, Enid]] ''[[Pet prijateljev]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naše deklice z vžigalicami, Špelca]]'' -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] ''[[Deklica z vžigalicami]]'' -- ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''
# [[Vlasta Nussodrfer|Nussdorfer, Vlasta]] ''[[Naši dečki z ulica]]'' -- [[Fjodor Mihailovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihailovič]] ''[[Mali junak; Deček pri Kristusovem božičnem drevescu]]''

== O ==
#[[Oswald, Jani]] Carmina mi nora - [[Claudius]]: Carmina minora
#[[Ogrizek, Maša]] Slon na drevesu - [[Erlbruch, Wolf]]: Medvedji čudež
#[[Ogrizek, Maša]] Gospa s klobukom - [[Svetina, Peter]]: Klobuk gospoda Konstatina

== P ==

# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Helena Kraljič|Kraljič, Helena ''Imam disleksijo'']]
# [[Saša Pavček|Pavček, Saša]] ''Miška ima roza očala''  -- [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja ''Črviva zgodba'']]
# [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Moj dežnik je lahko balon''  -- [[Pamela Traven|Traven, Pamela ''Marry Poppins'']]
# [[Mojiceja Podgoršek|Podgoršek, Mojiceja]] ''O dečku, ki se je bal vode''  -- [[Max Velthuijs|Velthuijs, Max ''Žabec in tujec'']]
# [[Podgoršek, Mojiceja]] ''Alma'' --  [[Dekleva, Milan]] ''Mala Alma na veliki poti''
# [[France Prešeren|Prešeren, France]] ''Lenora''  -- [[Gottfried August Bürger|Bürger, Gottfried August ''Lenora'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; --  [[J. in W. Grimm ''Pravljice'' - L. Prap ''1001 pravljica'']]
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  &quot;1001 pravljica&quot; -- [[Raymond Queneau |Queneau, Raymond]] ''Zgodba po vaši izbiri''
# [[Lila Prap |Prap, Lila ]]  --  [[Cousins, Lucy]]
# [[France Prešeren |Prešeren, France]] [[Zdravljica]]  -- [[Schiller, Fridrich]] Oda radosti]]-  [[John Lennon]] [[''Imagin]]
# [[Tone Pavček|Pavček, Tone]] &quot;Romeo in Julija&quot; --  [[William Shakespeare, William|Shakespeare, William]] ''Romeo in Julija''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Fant z rdečo kapico'' -- Situlska umetnost ''Situla iz Vač''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Luna'' -- [[Mario Vargas Llosa |Llosa, Mario Vargas]] ''Fonchito y la luna''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Andreja Peklar|Peklar, Andreja]] ''Buba'' --  [[Eric Carle|Carle, Eric]] ''Zelo lačna gosenica''
# [[Patricija Peršolja |Peršolja,  Patricija]] ''Samo še pet minut'' --  [[Babette Cole|Cole, Babette]] ''Vsega po dvoje''''Two of everything''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] -- [[Rene Goscinny|Goscinny, Rene]] ''Nikec''
# [[Slavko Pregl|Pregl, Slavko]] ''Odprava zelenega zmaj'' -- [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]] ''Bratovščina Sinjega galeba''

== R ==
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj'' -- [[Novak, Boris A.]] ''Copatarska himna''
# [[Radovanovič, Vesna]] ''Aljažev čevelj' -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  ''Naramnici'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Gnezdo'']]  -- [[Komelj, Miklavž]]  ''Kako sta se gospod in gospa pomirila''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Aljažev čevelj'']] -- [[Peroci, Ela]]  ''Moj dežnik je lahko balon''
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Dedkovo kolo'']] -- [[Mlakar, Ida]]  ''Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo'' 
# [[Radovanovič, Vesna]] [[''Petelinček se zaljubi'']]  -- [[Velthuijs, Max]]  ''Zaljubljeni žabec''
# [[Reichman, Jelka]]  [[''Rasla je jelka: Najlepše pesmi s podobami Jelke Reichman'']]  -- [[Šmitek, Zmago|Šmitek, Zmago]] ''Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljudskega herbarija''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Mleko'' -- [[Fran Milčinski|Milčinski, Fran]] ''Županova hči vre mleko''
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Črvive pesmi'' --  [[Roald Dahl |Dahl, Roald]] &quot;Odvratne rime&quot; 
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Živalska kmetija'' -- Orwell, George Živalska farma
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] -- [[Astrid Lindgren |Lidgren, Astrid]]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  --  [[Jacob in Wilhelm Grimm|Grimm, Jacob in Wilhelm]] [[''Rdeča kapica'']]
# [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]]  -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]]
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] - [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]]  ''Katalenca s studenca''
# [[Ribičič, Josip] [[Zverine pokopavajo lovca]] (radijska igra) -- [[Andrej Rozman Roza|Rozman Roza, Andrej]] ''Lovska''

== S ==
# [[Tone Seliškar|Seliškar, Tone]]  ''Deček z velike ceste'' -- [[Roald Dahl|Dahl, Roald]] ''Poba''
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[Charles Kingsley|Kingsley, Charles]] ''Povodni otroci'' 
# [[Jože Snoj|Snoj, Jože]] ''Škorček Norček''-- [[James Matthew Barrie|Barrie, James Matthew]] ''Peter Pan'' 
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Andrej Nespanec'' -- [[Barb Rosenstock|Rosenstock, Barb]] ''Vincent Can't Sleep''
# [[Barbara Simoniti|Simoniti, Barbara]] ''Močvirniki'' -- [[Kenneth Grahame|Grahame, Kenneth]]  ''Veter v vrbju&quot;
# [[Ivan Sivec|Sivec, Ivan]] ''Pozabljeni zaklad'' -- [[Philippe Pearce|Pearce, Philippe]] ''Zaklad pri samotni roži''
# [[Peter Svetina|Sokolov, Cvetka]] ''Pa srečno vožnjo!''  -- [[Matičetov, Milko;  Mlinu, Stefan ta w]] ''Tri botre lisičice''
# [[Cvetka Sokolov|Svetina, Peter]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Metuljčki in mehaniki'' - Kos, Janko ''Umetniki in meščani''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' [[D. B. Johnson|Johnson, D. B.]] [[Magritte's Marvelous Hat]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Kako je Jaromir iskal srečo'' --[[Božena Nemcova|Nemcova, Božena]] [[Kako je Jaromil našel srečo]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]]  -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]] 
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Spoznal sem te po rdečih nogavicah'' -- [[Aliano Casales, Susana]] ''Skrivnost rdečega dežnica''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Molitvice izpod stopnic'' -- [[Milan Rufus| Rufus, Milan]]  ''Molitvice''
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] -- [[Toon Tellegen|Tellegen, Toon]]
# [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' -- [[Jos Klassen|Klassen, Jos]] ''To ni moj klobuk'' -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Medved in klobuk''
# [[Ivo Svetina|Svetina, Ivo]] ''Lepotica in zver'' -- [[Madam de Aulnoy|Aulnoy, Madame de]] ''Lepotica in zver''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]] ''Naočnik in Očalnik'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]   -- [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]]  [http://Stanonik%20Marija%20(1980).%20Slovenskemu%20Andersenu%20v%20spomin%20(Leopold%20Suhodolčan%2010.%208.%201928%20-%208.%202.%201980,%20spremna%20beseda%20k%20izboru%20besedil%20Leopolda%20Suhodolčana).%20Loški%20razgledi,%20letnik%2027,%20številka%201.%20URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F%20from%20http://www.dlib.si Stanonik Marija (1980). Slovenskemu Andersenu v spomin (Leopold Suhodolčan 10. 8. 1928 - 8. 2. 1980, spremna beseda k izboru besedil Leopolda Suhodolčana). Loški razgledi, letnik 27, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-J6LQ5C6F from http://www.dlib.si]
# [[Leopold Suhodolčan|Suhodolčan, Leopold]]  ''Cepecepetavček&quot;  -- [[Carlo Collodi|Collodi, Carlo]] ''Pinokio'' -- ''Ostržek''

== Š ==
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Hans Christian Andersen |Andersen, Hans Christian]] ''[[Slavec]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Cesar in roža'' -- [[Oscar Wilde|Wilde, Oscar]] ''[[Slavec in vrtnica]]''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ure kralja Mina'' -- [[Michael Ende|Ende, Michael]] ''Momo''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Popravljalnica igrač'' -- [[Ela Peroci|Peroci, Ela]] ''Muca Copatarica''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Drevo srca'' -- [[Silverstein Shell|Shell, Silverstein]] ''Drevo ima srce''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Duhec Motimir'' -- [[Svetlana Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Netopir Kazimir''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Pesmi za liro''  -- ''Orfej in Evridika''
# [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]] ''Ukradene sanje'' -- [[Michael Horbach|Horbach, Michael]] ''Ukradene sanje''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sto ugank'',  ''Še sto ugank'' -- [[Oton Župančič|Župančič, Oton]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''O pustu in zakletem gradu'' -- [[Marko Kravos|Kravos, Marko]] ''Začaran grad''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Medved in klobuk'  -- [[Peter Svetina|Svetina, Peter]] ''Klobuk gospoda Konstantina'' -- [[Jos Klassen|Klassen, Jos]] ''To ni moj klobuk''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Tone Pavček|Pavček, Tone]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Janez Bitenc|Bitenc, Janez]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Lili Novy|Novy, Lili]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Mira Voglar|Voglar, Mira]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] -- [[Boris A. Novak|Novak, Boris A.]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Bibliija|Noetova barka]]
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Bobek in barčica'' -- [[Vinko Moderndorfer|Moderndorfer, Vinko]] ''Mojca Pokrajculja''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' -- [[Thomas Gray|Gray, Thomas]]  ''Sedem sinov'' 
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Sedem medvedov'' --  [[ljudska pesem|pesem, ljudska]] ''Abraham ima sedem sinov''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Karel Jaromír Erben|Erben, Karel Jaromír]] ''Lonček, kuhaj''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Lonček na pike'' -- [[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] ''Lonček, balonček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Čez griček v gozdiček'' -- [[Niko Grafenauer|Grafenauer, Niko]] ''Kdo bo z nami šel v gozdiček''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Štiri črne mravljice'' -- [[Michael Rosen|Rosen, Michael]]  ''Lov na medveda''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Drobtinice iz mišje doline'' --  [[A. M. Slomšek|Slomšek, A. M.]] ''Drobtinice''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[S. Makarovič|Makarovič, Svetlana]] ''Pod medvedovim dežnikom''
# [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] ''Zajčkova hišica'' --  [[B. Potter|Potter, Beatrix]] ''Peter Zajec''

== T ==
Trkaj, Rok: Kla kla klasika, 2018

== U ==
== V ==
# [[Josip Vandot|Vandot, Josip]] ''Kekec'' -- [[Johana Spiry|Spiry, Johana]] ''Heidi''
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Pehta , Torklja Triborklja -- [[Afanasev, A. Ruske pravljice (Jaga baba)]]
# [[Vandot, Josip |Vandot, Josip]] -- Kekec in Bedanec -- [[Odisej in Polifem]]
# [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] -- [[Stephen King|King, Stephen]] ''Stvor''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Čefurji raus'' -- [[Janja Vidmar|Vidmar, Janja]] ''Pink''
# [[Goran Vojnović|Vojnović, Goran]] ''Jugoslavija, moja dežela'' -- [[Zlata Pirnat Cognard|Pirnat Cognard, Zlata]] ''Ma Yougoslavie à moi''
# [[Vit Vrhovec|Vrhovec, Vit]] ''Deček Anže brani vas Svetje'' -- [[Hajrudin Krvavec|Krvavec, Hajrudin]] ''Valter brani Sarajevo''

== W ==

== Z ==
# [[Pavle Zidar|Zidar, Pavle]] ''Kukavičji Mihec'' -- [[Erich Kästner|Kastner, Erich]] ''Erazem in potepuh''

== Ž ==
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Bina Štampe Žmavc|Štampe Žmavc, Bina]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Anja Štefan|Štefan, Anja]]
# [[Oton Župančič|Župančič, Oton]] -- [[Tone Pavček]]</text>
      <sha1>nj5besnwuneqjh5wlumcrn1dx2o7xqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki na Geopediji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2433</id>
    <revision>
      <id>72442</id>
      <parentid>72415</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T08:41:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gorenjska */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50178" xml:space="preserve">&lt;big&gt;Klikni &lt;br&gt;'''[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 &lt;!-- http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 --&gt; Partizanski spomeniki] &lt;br&gt; na Geopediji World.''' &lt;/big&gt;

Navodila so na začetni strani, kamor usmerja povezava v zgornji vrstici, semle pa dodajamo podatke o virih in povezave na vire, ki lajšajo popisovanje. Fotografije spomenikov na navedenih mestih v glavnem niso v javni lasti (razen če to ni izrecno označeno) in jih brez dovoljenja avtorjev ne smemo uporabiti na Geopediji, zato spomenike posnamemo in svoje slike naložimo na Geopedijo sami. 

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.

==Splošno==

*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na &lt;s&gt;http://www.znaci.net/00003/837.pdf&lt;/s&gt;.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*&lt;s&gt;[http://www.znaci.net Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] Znaci.net (tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov).&lt;/s&gt; Spletišča žal ni več.
* &lt;s&gt;Franci Sterle: [http://znaci.net/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]&lt;/s&gt; Knjige žal ni več na spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*Silvo Grgić: Zločini okupatorjevih sodelavcev: 
**Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, 1995
**Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, 1997
**Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, 2002
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

==Gorenjska==

* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Štefe Miško idr. ''Udin boršt''. Kranj: ZB, 2013. 
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del] 
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Franci Žnidaršič: ''Vražji vrtec''. Ljubljana: Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Posavje==
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}

==Štajerska==
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} {{opravljeno}}
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji==

*[[Seznam prehodov čez progo]]
*[[Seznam lokacij Radia Kričač]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole
*[[Seznam kurirskih obeležij]]
*[[Seznam tigrovskih obeležij]]
*[[Seznam partizanskih bolnišnic]] {{v delu}}
*[[Seznam partizanskih tehnik]]
*[[Obeležja narodnim herojem]]

==Drugo==

*Zdenko Matoz: Jože Plečnik je bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.]
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2).
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.

==Namigi==
===Spremenjene hišne številke in ulice===

*Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo  spomeniki  vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klilni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Koordinate===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Katastrski podatki===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).

==Objave ob projektu==

*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.

==Opombe==
{{opombe}}</text>
      <sha1>pj9pnfk6pneiait3xsohndurwia5vhr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3489</id>
    <revision>
      <id>72439</id>
      <parentid>63212</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T06:19:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>3910</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34412" xml:space="preserve">*[[Objave: Miran Hladnik|Objave Hladnik]]

{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021'''; angl. Database of the monuments to the Slovene partisans at Geopedia
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Slovenska predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
| media_type    = 
| udk           = 
|| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

[[File:Partisan monument in Šmartno v Tuhinju.jpg|thumb|500 px|18 ustreljenim partizanom, Šmartno v Tuhinjski dolini. Wikimedia Commons]]

&lt;blockquote&gt;
6400 partizanskih spomenikov, ki jih je skupina prostovoljcev od leta 2013 dalje evidentirala, opisala in postavila na interaktivni zemljevid Geopedia, izpričuje zasidranost travmatičnega obdobja NOB 1941–1945 v slovenskem kolektivnem spominu. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 skušajo simpatizerji medvojnih kolaborantov spomin na partizanstvo in vrednote žrtvovanja za nacionalno svobodo, upornosti, socialne pravičnosti in solidarnosti, ki so vklesane na spomenike in so med drugo svetovno vojno zaznamovale obnašanje skupnosti, marginalizirati. Zbirka spomenikov na Geopediji te ideale obuja.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
The database of 6,400 partisan monuments that a group of volunteers have collected, described and mapped on the Geopedia interactive map, beginning in 2013, demonstrate how deep the traumatic period of the national liberation 1941-1945 is anchored in Slovenian collective memory. Since Slovenia's independence in 1991, sympathisers of the interwar collaborators have sought to marginalise the memory of partisanship and the values of sacrifice for national freedom, resistance, social justice and solidarity that are inscribed on the monuments and that shaped the behaviour of the community during the Second World War. The collection of monuments on Geopedia revives these ideals.&lt;/blockquote&gt;

'''Ključne besede:''' partizanski spomeniki, slovenska zgodovina, občanska znanost, geolociranje, Wikimedia 

'''Keywords:''' monuments to the Slovene partisans, Slovene history, citizen science, geopositioning, Wikimiedia 

Temo zbornika kolektivni in kulturni spomin bom izkoristil za predstavitev zbirke slovenskih partizanskih spomenikov. To lahko storim, ker so spomeniki ena od oblik kolektivnega spomina (Assmann 1995), so fiksirani kulturni spomin. Članek opozarja na zločesto naravo aktualnih poskusov revizije zgodovine in potlačitve kolektivnega spomina ter je v tem smislu angažiran. 

'''Kolektivni spomin''' je mlad filozofski pojem. Googlov [https://books.google.com/ngrams/graph?content=collective+memory&amp;year_start=1800&amp;year_end=2019&amp;corpus=26&amp;smoothing=3&amp;direct_url=t1%3B%2Ccollective%20memory%3B%2Cc0 NgramViewer] pokaže, da se je frekvenca sintagme začela vzpenjati v 1980. letih. Na Wikipediji je v 24 jezikih (ang. ''[[:w:en:collective memory|collective memory]]'', nem. [[:w:de:kollektives Gedächtnis|''kollektives Gedächtnis'']], rus. [[:w:ru:коллективная память|''коллективная память'']], pol. [[:w:pl:pamięć kolektywna|''pamięć kolektywna'']], frc. [[:w:fr:''mémoire collective|mémoire collective'']], češ. [[:w:cs:historická paměť|''historická paměť'']] ali ''kolektivní paměť'' …). Daleč najobsežnejši, skoraj dve avtorski poli dolg, je francoski članek, zastavljen leta 2005. Naslednji povzetek naj bo zasnutek za slovensko geslo, ki ga na Wikipediji še ni. Kolektivni spomin tvori skupna vednost o zgodovinskih dogodkih, tvorijo ga podobe, vrednote in narativi, ki se nanašajo na preteklost in so skupnosti skupni. Pojem se razlikuje od zgodovinopisja, ki mora preteklost prikazati nepristransko, iz različnih zornih kotov in na podlagi dokumentov. Kolektivni spomin je vedno v službi določene skupnosti, oblikovan je tako, da omogoča in lajša njeno življenje ali pa ji ponuja alibi za držo v razmerju do drugih skupnosti. Kolektivni spomin na iste pretekle dogodke je zato lahko od skupine do skupine zelo različen. Kolektivni spomin zadnjih treh do štirih generacij&lt;ref&gt;Kako se po treh ali štirih generacijah zgodi pozaba, pričajo družinski nagrobniki, ki jih potomci po tolikem času brez pomislekov zavržejo in nadomestijo z novimi.&lt;/ref&gt;  se oblikuje iz osebnih izkušenj in se razširja ustno, kolektivni spomin na starejša obdobja pa se ohranja prek mitov in legend, spomenikov in učbenikov.

Čeprav se vse oblike spominjanja (osebno, kolektivno, zgodovinsko) podrejajo zgodbeni strukturi in so v tem smislu konstruirane, je pri osebnem in kolektivnem spominjanju delež konstruiranega večji kot v zgodovinopisju. Spominjamo se samo stvari, ki naši zgodbi »ustrezajo«. Zgodbenost in konceptualizacija (osmislitev, potreba po sporočilu) lahko preoblikujeta spomin celo do neprepoznavnosti. Spominjanje je socialna dejavnost, spominjamo se radi v družbi, prek anekdot in proslavnih ritualov. 

Spomeniki se umeščajo v kolektivni spomin z rituali obiskovanja in proslav, delujejo pa nanj kot del kulturne krajine, s svojo umetnostno razsežnostjo (kipi, vklesani verzi) in s tematizacijo pomembnih osebnosti (pesniki, vojskovodje, slovničarji) ter usodnih zgodovinskih dogodkov (bitk, streljanja talcev). Izraza spomenik in spominsko obeležje uporabljam sinonimno kot krovna pojma, ki pokrivata spominske plošče, kipe, skulpture, obeliske, znamenja, klasične spomenike (spominske plošče na raznih podstavkih in nosilcih), nagrobnike, grobnice, infotable, spominske sobe, stavbe in stavbne komplekse, spominske parke ipd. 

Starinsko ime ''spominek'' za 'spomenik', nem. ''Denkmal'' (zapisan je še v Pleteršnikovem slovarju), ki se je vzporedno s spomenikom uporabljalo nekako do konca prve svetovne vojne, kaže na vlogo obeležij v skupnosti: vzdržujejo kolektivni spomin na ljudi, dogodke in inštitucije, ki imajo za skupnost identitetno težo. Z družbeno diferenciacijo, ki nastopi kot posledica razvoja in blaginje skupnosti, se število skupnih identitetnih točk krči, nadomeščajo jih ločene množice identitetnih točk posameznih delov skupnosti: partizanski spomeniki združujejo tisti del populacije, ki prisega na vrednote narodnoosvobodilnega boja, farne plošče pa povezujejo samo simpatizerje medvojnih domobranskih kolaborantov. Celo pri obeležjih, na katere prisega celotna skupnost, ni mogoče govoriti o enotnem dojemanju, zaradi različnih interpretacij jih posamezni deli skupnosti obeležujejo ločeno. Primer je npr. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2673_x1643900.3912820956_y5742373.567638764_s15_b362 spomenik padlim tigrovcem na Mali gori pri Ribnici,] ki jih zgodovinski revizionisti častijo kot alternativo komunističnemu NOB-ju, medtem ko jih Zveza borcev dojema v okviru antifašističnega gibanja. Fantazma enovite in enotne nacije je generirala vrsto spravnih spomenikov, ki pa nimajo splošnega konsenza in so predmet polemik, npr. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2602_x1614600.471288591_y5788467.3639633665_s18_b362 spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani.]

Spomeniki služijo svojemu namenu, če stojijo na javnih mestih, kjer so prosto dostopni, od tod izraz javni spomeniki. Prav stroge ločnice med javnimi in nejavnimi spomeniki vendarle ni mogoče potegniti, nekje vmes so na eni strani spomeniki za ograjami tovarn in vojašnic, v avlah šol, občinskih ali državnih objektov, kamor ni vedno mogoče prosto vstopati, na drugi strani pa družinski nagrobniki na javnih pokopališčih, katerih napisi izražajo zavest o tem, da smrt pokojnih prerašča zasebno sfero in želi biti del javnega kolektivnega spominjanja.

Prispel sem do naslovne teme, do predstavitve projekta '''evidentiranja in opisovanja slovenskih partizanskih spomenikov''' kot točk kolektivnega spomina ter njihovega umeščanja na interaktivni zemljevid. V zadregi bi se znašel, če bi moral enoumno odgovoriti na vprašanje, ali gre za javno ali zasebno zbirko. Spomeniki so večinoma javni, najširši javnosti je tudi ves čas dostopno spletišče Geopedija, kamor spomenike vpisujemo, lastnik portala pa ni kak javni zavod, ampak zasebno podjetje Sinergise, ki se je odločilo na ta način služiti javnemu interesu. Tudi pobuda za popisovanje je bila individualna (zasebna) in zunaj inštitucionalnih ali društvenih okvirov, vendar z namenom kulturnega servisiranja splošne javnosti. Ne le da ta dejavnost ni profitne narave, ampak je popolnoma prostovoljska, natančneje: zastonjkarska, tako na ravni popisovalcev kot podjetja [https://www.sinergise.com/sl Sinergise]&lt;ref&gt;Podjetje je (mogoče celo na našo sugestijo) ponudilo licenco Creative Commons International ([https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ CC BY 4.0]) za opremo vsebine, ki jo vnašalci nalagajo na Geopedijo. Slike in besedilo v sloju partizanskih spomenikov sta privzeto opremljena s to licenco, kar pomeni, da sodelavci prepuščamo svoje slike in tekst v javno last in dovoljujemo komur koli njihovo kopiranje in distribucijo v katerem koli mediju, pa tudi njihovo predelavo in uporabo v kakršen koli namen, tudi komercialni. &lt;/ref&gt;  in končnih uporabnikov. Interaktivni zemljevid [https://www.sinergise.com/sl/resitve/gis-orodja/geopedia Geopedija] je samo eno od orodij, ki jih je razvilo podjetje.

{|
|[[File:Slovenski partizanski spomeniki na Geopediji.jpg|thumb|500 px|Začetna stran zbirke Partizanski spomeniki na Geopediji]]
|[[File:Spomenik 18 ustreljenim partizanom, Šmartno v Tuhinju.jpg|thumb|500 px|Spomenik 18 ustreljenim partizanom, Šmartno v Tuhinju. Partizanski spomeniki, Geopedija]]
|}

Projekt spada na področje geolociranja, geomapiranja oz. georeferenciranja kolektivnega spomina. Popisovanje se je začelo leta 2013 in zbirka trenutno vsebuje nekaj več kot 6400 obeležij; končna številka bo predvidoma okrog 7000 obeležij. Projekt je nenavaden zaradi svojega čisto zasebnega začetka, ker nima inštitucionalnega zaledja&lt;ref&gt;Ima pa seveda moralno podporo Zveze borcev, ZRC SAZU in številnih posameznikov, ki so ali so bili člani kakih organizacij in društev.&lt;/ref&gt;  in ni pripet na javno financiranje. Ker je angažiral sodelavce z vseh vetrov, je primer občanske, skupnostne ali ljudske znanosti (angl. [[:w:en:citizen science|''citizen science'']] oziroma ''crowd science'').&lt;ref&gt;Slovenskega gesla na Wikipediji še ni, čeprav ga pozna kar 36 jezikov. Vidnejši raziskovalec občanske znanosti pri nas je Zdravko Mlinar (2021).&lt;/ref&gt;  Naj pripomnim, da je izraz znanost v sintagmi ljudske znanosti treba razumeti zelo široko. Sodelavci pri projektu povečini niso znanstveniki, če pa so, niso iz znanstvenih disciplin umetnostne in kulturne zgodovine, ki imata v domeni spomenike. Kar počnemo, je zbiranje gradiva, na podlagi katerega bodo lahko kvalificirani raziskovalci pisali znanstvene razprave. Občansko znanost razumem kot servisno dejavnost, kar pa ne pomeni, da ne smemo že zdaj zapisati evidentnih opažanj, ki jih je prineslo gradivo.

Projekt poznam od blizu, ker sva njegova pobudnika midva z ženo. Fotografsko dokumentiranje in umeščanje na zemljevid je omogočilo interaktivno spletišče '''Geopedija''', ki se je razvilo leta 2007 iz državnega Atlasa Slovenije; ta je bil pred tem dostopen na kupljivi cedejki. Na zemljevid sva najprej vnašala opravljene [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L11120_x452691.688078125_y122385.51870166016_s10_b4 kolesarske poti] (140) in spomenike vseh vrst, ki sva jih fotografirala na izletih, dokler ni dozorel sklep, da je treba za partizanske zaradi njihove številčnosti odpreti samostojen sloj oz. samostojno zbirko. Ker je bil vmesnik preprost in simpatičen, sem kreiral še sloj rojstnih krajev slovenskih zgodovinskih romanopiscev, pa sloj [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L18184_x452691.688078125_y122385.51870166016_s10_b4 dogajališč slovenskega zgodovinskega romana,] [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L16042_x452691.688078125_y122385.51870166016_s9_b4 sloj slovenskih literarnih poti] in slovenskih literarnih spomenikov. Od naštetega je dobil inštitucionalno podporo le popis dogajališč zgodovinskega romana, potem ko se je vključil v projekt [http://pslk.zrc-sazu.si/sl/#/layer/1 Prostor slovenske literarne kulture] pod vodstvom Marka Juvana (2011–2014). Prgišče študentov je bilo za svoje vnašanje plačano prek študentskih napotnic, popisovanje se je zaključilo s številko 1500 točk na zemljevidu. Slovenske literarne poti (30) in literarne spomenike so študentje vpisovali na zemljevid za izpolnitev svojih seminarskih obveznosti. 

Naraščajoče število partizanskih spomenikov je klicalo po pomoči več popisovalcev. Iz začetnega načrta popisati samo spomenike v domači občini Radovljici je zrasla ambicija s spomeniki pokriti celotno gorenjsko regijo, potem pa še celotno Slovenijo vključno s spomeniki v zamejstvu in slovenskimi spomeniki drugod po svetu. Najprej se je pridružil seminar Boža Repeta in sodelavcev na Oddelku za zgodovino FF UL. Študentje so svoje seminarske referate o spomenikih postavljali neposredno na Geopedijo in jih tako izpostavili preverbi, primerjavi in dopolnilom drugih popisovalcev. Pridružili so se prijatelji iz sosednjih področnih organizacij Zveze borcev, na sedežu Zveze borcev Slovenije v Ljubljani so ponudili prostor za dve delavnici za predstavnike področnih organizacij, po objavah v časopisju in na forumih ter po mojem poizvedovanju pri lokalnih turističnih, taborniških in kulturnih organizacijah so se za posamezne bele lise in točke na zemljevidu angažirali še drugi zainteresirani posamezniki. 

Leta 2017 sem na Wikiverzi odprl servisno strani [[Partizanski spomeniki na Geopediji]], kamor dodajam vire (zbornike, članke, brošure, vodnike, občinske odloke), razporejene po pokrajinah, iz katerih ekscerpiramo podatke za spomenike. Viri so lahko tiskani, digitalizirani ali zgolj digitalni. Tu se zbirajo [[Partizanski spomeniki na Geopediji#Objave ob projektu|objave ob projektu]] in [[Partizanski spomeniki na Geopediji#Namigi za vpisovanje|namigi za vpisovanje]]. Na [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji|pogovorni strani]] servisne strani (vsaka wikistran ima svojo pogovorno stran) je števec spomenikov, seznam občin, na katerem so obkljukane tiste že pregledane, poglavje s problematičnimi spomeniki, ki jih še iščemo ali ni jasen njihov status, delovni razpored po poglavjih za publikacije, ki zahtevajo več človeških moči (''Svobodna beseda'', ''Vodnik po partizanskih poteh''), dogovori ob posameznih kategorijah spomenikov, npr. ob spotikavcih, ter seznam spomenikov, ki jih je treba prestaviti v druge sloje, ker ne ustrezajo našim kriterijem. Gre za prgišče kulturnozgodovinskih spomenikov, ki smo jih popisovalci, da ne bi pozabili nanje, vpisali kar med partizanske, ker drugega sloja takrat ni bilo na razpolago (spomeniki osamosvojitvene vojne, farne plošče in spomeniki iz prve svetovne vojne). Na koncu je vzorec prijave izginulih ali poškodovanih spomenikov. 

Eno izmed poglavij ima naslov [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Zgode in nezgode popisovalcev|Zgode in nezgode popisovalcev]]. Ker na Wikimedijine wikije lahko piše kdor koli (registriran ali kot anonimni slepi potnik), sem si predstavljal, da bo vanj pisal svoje izkušnje vsak sam. Ker pa sodelavci tega niso navajeni, občasno tja skopiram odstavke iz e-korespondence med sodelavci. Ker Google našo servisno stran hitro najde, je udobno izhodišče za vstop na zbirko samo; spletni naslov naše zbirke iz brskalnikove ukazne vrstice žal ni tako enostavno najdljiv, saj nas iskanje najprej pripelje na staro, opuščeno Geopedijo in šele od tam na novo Geopedia.World.

Ob vsaki novi stotici vpisanih spomenikov razpošljem okrožnico na kakih sto naslovov zainteresiranih. V njej izpostavim kako aktualno objavo ali dogajanje ob odstranjenih spomenikih, besedilo okrožnice pa postavim tudi na Wikiverzino stran pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice]]. 

Z letom 2020 se je zbirka partizanskih spomenikov preselila na novo platformo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedia.world,] ki je omogočila in olajšala vpisovanje spomenikov za državnimi mejami in drugod po svetu. Na novi platformi lahko vnaša točke na zemljevid samo ta, ki mu administrator podeli uredniške pravice; na stari Geopediji je to lahko počel kdor koli. V preteklih osmih letih je v zbirko poseglo več deset urejevalcev, nekateri so vnesli samo posamezni spomenik, drugi po več sto;&lt;ref&gt;Največ so jih vnesli ali dopolnili zakonca Hladnik (2647), Daniel Divjak (1039), Miloš Kermavnar (768), Dušan Škodič (446), Teofil Bizjak (371), Stane Gradišnik (284), Vojko Hobič (185), Bor Borovski (176), Franc Podnar (152), Anton Petrovič (120), Sandi Grudnik (116), Lado Nikšič (114), Ivan Zorč (111), Alojz Ovnič (94), Vasja Marinč (86), Sebastijan Potepan (84), Lanko Marušič (78), Jože Vrabič (77), Ivan Smiljanić (74), Ljubo Motore (69), Mojca Župančič (68) Marko Gričar (54); večine osebno ne poznam in se z njimi še nisem srečal.&lt;/ref&gt;  statistiko sodelavcev napravimo ob koncu projekta. Trenutno je prijavljenih 20 sodelavcev, tempo popisovanja se je potem, ko smo ekscerpirali večino tiskanih virov, umiril na kakih 50 spomenikov mesečno. 

Obsegi vpisov so zelo različni: najkrajši vsebujejo samo ime, točko na zemljevidu in opombo, da jih je treba še obiskati in vpis dopolniti, najdaljši, pri katerih se je vnašalec potrudil s številnimi slikami, izčrpnimi opisi uspomeničenih dogodkov in ljudi, prepisom vseh imen padlih z rojstnimi in smrtnimi podatki, z identifikacijo vklesanih verzov,&lt;ref&gt;Pri identifikaciji verzov, ki se nahajajo na kaki petini spomenikov, lahko pomaga zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB, ki je nastala v desetletjih 1970–1986) in se nahaja na Oddelku za slovenistiko FF UL.&lt;/ref&gt;  z navedbo literature o spomeniku, spremembah, ki jih je doživljal, itd., pa imajo obseg preglednih strokovnih člankov. 

Težav, ki smo jih razrešili, in težav, ki jih bo še treba razrešiti, je preveč za izčrpno naštevanje. Naj navedem le nekatere. Manj spretni vnašalec med vnašanjem lahko ponevedoma klikne na zemljevid in s tem prenese lokacijo spomenika na kako naključno neustrezno mesto. Pomagalo bi, če bi se pravilne koordinate samodejno vpisale v zapis ob spomeniku in omogočale preverbo in vrnitev takih zablodelih spomenikov. Okorno je tudi konvertiranje koordinat spomenika, ki jih na terenu zabeležimo z mobijem, in njihov uvoz v Geopedijo. Delo s koordinatami bi zelo olajšala mobilna aplikacija portala. Geopedijo je sicer mogoče priklicati na zaslon mobija, tako kot vsa druga spletna mesta, vendar sta orientacija in navigacija na malem zaslonu mučni in zato malodane neuporabni. Več sodelavcev je izrazilo željo po opremi spomenikov s QR-kodo. Tehnologija dodeljevanja kod in nameščanja ploščic ni problematična, vprašljivo je samo stališče Zavodov za varstvo kulturne dediščine. 

Težko rečem, da je bil projekt deležen ustrezne pozornosti medijev. Redno poroča o njem samo borčevski mesečnik [https://www.svobodnabeseda.si/ ''Svobodna beseda''.] Članek z vabilom k sodelovanju sem objavil v Planinskem vestniku 2018, istega leta sem govoril o segmentu partizanskih plošč okrog Triglava ob 140-letnici prvega vzpona na Triglav in referat objavil v zborniku s proslave ter pisal o zbirki v koroškem zborniku ''Otoki spomina'' (Hladnik 2018). Vabilo k sodelovanju sem razposlal na uredništva lokalnih časopisov; nekaj so jih celo objavili. V ''Mladini'' so objavili moj članek o tiho odstranjeni plošči 25 duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah (Hladnik 2020). Drugi časopisi za objavo niso pokazali interesa, urednici lokalnih ''Deželnih novic'', ki zlepa ni našla poguma za objavo, sem očital, da se boji dolge roke RKC. Precej odmevno je bilo poročilo o zbirki na Tedniku TV SLO (Dežman 2021). Glavni kanal za razširjanje novic o zbirki so slej ko prej objave na Wikiverzi, ki jih promoviram tudi prek strokovnega foruma [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007418.html Slovlit.] 

Najvidnejše in najtrajnejše mesto za uporabo zbranih podatkov o partizanskih spomenikih je '''Wikipedija'''. Ker se šolski učitelji v strahu pred ideološko gorečnimi starši izogibajo teme druge svetovne vojne, sta radovedni šolar in dijak prisiljena informacijo o partizanskih spomenikih poiskati sama. Na spletu se jima bo na vrhu med zadetki odprl wikipedijski članek [[:w:partizanski spomenik|partizanski spomenik]]. Sestavil sem ga leta 2018 in priredil tudi za angleško Wikipedijo pod naslovom [[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. 

Fotografije, s katerimi sta članka ilustrirana, izvirajo, tako kot skoraj vse fotografije na wikipedijah, iz Zbirke ([[:c:Wikimedia Commons/Glavna stran|Wikimedia Commons]]). Tam je za slike partizanskih spomenikov pripravljena kategorija enakega imena: [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. V njej se nahaja šele okrog 150 fotografij. V načrtu imam sistematično nalaganje vseh fotografij partizanskih obeležij v Zbirko. V poštev pridejo seveda samo fotografije, dostopne pod licenco CC, ki predstavljajo spomenike v javni lasti. V javni lasti niso spomeniki poznanih kiparjev in arhitektov, če od njihove smrti še ni minilo 70 let. Ker od njihove smrti večinoma še ni minilo toliko let in ker toga slovenska avtorska zakonodaja ne pozna člena z naslovom [[:w:svoboda panorame|svoboda panorame]], nam v teh primerih ne preostane kaj drugega kot čakanje. Ali pa, kot kaže praksa na Wikipediji, da sliko takega neprostega avtorskega dela posname in naloži v Zbirko uporabnik iz države s svobodo panorame; nekatera Plečnikova dela imamo tako v Zbirki samo po zaslugi tujih wikipedistov.

Zakaj se zavzemam za vzporedno postavljanje fotografij v Wikimedijino Zbirko, ne samo na Geopedijo? To počnem, ker predpostavljam, da je njihova eksistenca tam najtrajnejša, saj gre za javno spletišče, posvečeno neoviranemu razširjanju znanja po vsem svetu. Če bi propadla banka informacij, besedil in slik na spletiščih neprofitne fundacije Wikimedia, potem bi najbrž z njo umrla tudi civilizacija, ki ji pripadamo. 

Med večje načrte spada uporaba slik spomenikov v wikipedijskih geslih o posameznih krajih. Partizanski spomeniki so del slovenske kulturne krajine na podoben način kot kozolci, cerkvice na hribih in znamenja na križpotjih. Pisci krajevnih gesel na Wikipediji vso to kulturno dediščino pridno naštevajo in fotografsko ilustrirajo, z izjemo partizanskih spomenikov, kot da ne bi šlo za pomembno poglavje v zgodovini skupnosti in kot da bi hoteli ta »neugledni« del kolektivnega spomina iz zavesti pobrisati. Ravnanje je uglašeno z razpoloženjem v zadrtejših vaških okoljih, kjer domačin na vprašanje, zakaj je s hiše snel spominsko ploščo svojemu očetu, ki so ga ubili v gestapovskih zaporih v Begunjah, odgovori, da se noče prerekati s sosedi (ki so ga sosedje izdali Nemcem), ker hoče na vse skupaj pozabiti in ker od očetovega herojstva niso imeli po vojni nič koristi. 

Izbris partizanskega segmenta kolektivnega spomina je najbolj bodel v oči v škrbinskih člankih o slovenskih krajih na angleški Wikipediji. [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Geslo Begunje]] je kraj predstavljalo kot prostor množičnih pobojev. Lepo in prav, če se oznaka ne bi nanašala na povojno eksekucijo 40 nemških vojnih ujetnikov, ki jo je zagrešil »komunistični režim«, ne pa na 849 med vojno mučenih in ustreljenih slovenskih talcev. Izkrivljeno informacijo sem »uravnotežil« s podatki in slikami partizanskih grobišč in seznamom partizanskih spomenikov v Begunjah, sklicujoč se na zapise na Geopediji. Podobno dopolnilo s poglavjem o dogajanju med drugo svetovno vojno je bilo potrebno tudi v slovenskem članku o vasi [[:w:Ovsiše|Ovsiše]] in potrebno bo še pri stotinah gesel o slovenskih krajih.

O stanju kolektivnega spomina na obdobje NOB lahko sklepamo po '''stanju spomenikov'''. Trenutno je v zbirki 6413 spomenikov, od tega 937 ali 15 % še čaka na obisk (ti so označeni z modro zvezdico), 227 ali 3,5 % pa je bilo odstranjenih ali prestavljenih (ti so označeni z zeleno zvezdico). Domnevam, da marsikaterega od spomenikov, ki še čakajo na obisk, ne bo več in da se bo delež odstranjenih s tem povečal na okrog 4 %. V primerjavi z masovnim uničevanjem spomenikov v sosednjih balkanskih državah (Flajšman in Repe 2021) je to malo in priča o njihovi delujoči povezovalni moči, čeprav iz posameznih medijsko izpostavljenih odstranitev ali iz posameznih konfliktnih srečanj na terenu radi posplošujemo, da se je celotna slovenska družba zasukala v desno, v smer kolektivne pozabe vrednot in idealov svobode, upornosti, bratstva, nacionalne suverenosti in socialne solidarnosti. Ne, tak je le njen glasni in agresivni manjšinski del. Spomeniki so povečini vzdrževani. Za glavnino spomenikov skrbijo področne Zveze borcev s članarinami in z donacijami. V posameznih primerih so prevzele tudi vzdrževanje partizanskih nagrobnikov, ki so jih postavile družine padlih. Večje spomenike obnavljajo občine, manjše pa na svoje stroške lastniki objektov, na katerih se nahajajo. Ob obletnicah in na dan mrtvih 1. novembra se ob partizanskih spomenikih odvije kulturni program, komemoracija, proslava, ponekod organizirajo pohode po poteh partizanskih enot, od spomenika do spomenika, ali postavijo informacijske table z opisom obhodnic. 

'''Sklep.''' Zbirka slovenskih partizanskih spomenikov na interaktivnem zemljevidu je nezanemarljiv dokument spomina Slovencev na travmatično obdobje druge svetovne vojne. Čeprav je bilo postavljanje partizanskih spomenikov po drugi svetovni vojni uglašeno z »uradnim« zgodovinopisjem, so pobude za postavitev neredko prihajale od spodaj navzgor, iz Zveze borcev, lokalnih skupnosti, podjetij, javnih zavodov, mladinske organizacije, gasilcev, lovcev in družin padlih. Družinski nagrobniki z napisi »padel«, »umrl v Mauthausnu«, »prisilno mobiliziran« dodatno utrjujejo mesto NOB-obeležij v okviru kolektivnega spominjanja preteklosti. 

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je dotlej enotna spomeniška krajina diferencirala: v nekaterih okoljih je prišlo do rušenja ali prestavljanja partizanskih spomenikov in do postavljanja spomenikov »žrtvam komunizma«, tj. padlim domobrancem, ki so kolaborirali z okupatorjem. Teh obeležij je v [https://ikss.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v Zbirki domobranskih spomenikov na Slovenskem] v primerjavi s partizanskimi malo, pričajo pa o radikalno različni predstavi o primernem odzivu Slovencev na okupacijo. Gre za soočenje dveh rivalskih uspomeničenih samopodob Slovencev: Slovencev upornikov in pobožnih pridnih Slovencev (pač dediščina Herderjevega pogleda na Slovane kot na »miroljubne poljedelce«). Popisovanja partizanskih spomenikov sem se lotil iz zavesti škodljivosti tistega slovenskega kulturnega modela, ki je med drugo svetovno vojno priporočal vdajo, zapeljal del skupnosti v kolaboracijo in povzročil bratomorni razkol. 

Ko bo čez kakšno leto zbirka v grobem zaključena (manjkajo v glavnem samo še družinski nagrobniki na pokopališčih), se bo treba lotiti njenega čiščenja. To delo bi bilo najbolje opraviti po prijavi na kak razpis in po pridobitvi raziskovalnoprojektnega denarja. Popravki bodo nujni na vseh nivojih: odprava tipkarskih in pravopisnih napak, tipografska in slogovna redakcija, poenotenje poimenovanja spomenikov, navajanja literature, hiperpovezav, dopolnilo lokacijskih podatkov s koordinatami in parcelnimi številkami, kjer tega še ni, zamenjava starih in slabih fotografij z novimi itd. Kdor bo npr. želel statistično obdelati spomeniško emblematiko, bo moral najprej poenotiti vpise simbolov na spomenikih (zvezde, križa, srpa in kladiva, simbola Triglava, logotipa TIGR, reliefa kurirja na kurirskih ploščah ipd.)

Možnost znanstvenega raziskovanja ni glavni cilj te zbirke. Prvi namen je ponovno zasidrati spomeniške spominske točke v zavesti skupnosti, od koder so se začele izgubljati, in s tem okrepiti kolektivni kulturni spomin ter se upreti manipulativnemu zgodovinskemu revizionizmu, ki mu je kolektivni spomin izpostavljen s strani katoliške cerkve in simpatizerjev medvojne kolaboracije. Največ stori v ta namen že sama eksistenca nepričakovano velike količine obeležij, ki v kali zatre poskuse marginalizacije NOB. Drugo so pretresljive zgodbe konkretnih oseb, s katerimi opremljamo opise, največkrat iz zaprašene literature, včasih pa tudi po živih pričevanjih. Popisovanje je animiralo borčevska združenja, da so se lotila izdaj osveženih lokalnih spomeniških vodnikov, obnovile zanemarjena obeležja in organizirala ob njih spominska srečanja in pohode. Popis je uzavestil, da ne prihaja samo do vandaliziranja spomenikov, ampak da se obeležja postavljajo tudi na novo: plošče tigrovcem, strmoglavljenim zavezniškim pilotom, partizanskim bolnišnicam in posameznim padlim. 

Simptomatična za pripadnost zbirke partizanskih spomenikov področju kolektivnega spominjanja je nepripravljenost inštitucionalnega zgodovinopisja, da bi zbirko vzelo pod svojo streho. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so začetek popisovanja pospremili s komentarjem, da je nepotrebno, češ da ZVKD vse to že ima. RKD ([https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije]) vsebuje nad 30.000 izbranih enot (arheološka najdišča, stavbe, parke, spominske objekte (kamor spadajo spomeniki in spominske plošče), vendar to še zdaleč ni vse, kar se nahaja na terenu in označujemo z izrazom spominsko obeležje. RKD vsebuje okrog 2900 partizanskih spomenikov. Izkazalo se je, da je v RKD nekaj manj kot polovica tistega, kar smo zbrali popisovalci, vendar so ti vpisovali tudi različne spominske plošče, ki so posredno vezane na NOB. Splošna izkušnja posameznih popisovalcev je, da so ZVKD-ji bolj za oviro kot v pomoč. Težave delajo pri obnavljanju spomenikov (npr. pri izbiri barve črk) in pri njihovi prestavitvi. Nazadnje so svojo politično servilnost in opuščanje strokovnih kriterijev pokazali ob odstranitvi štirh partizanskih kipov z Brda pri Kranju, kjer so motili protipartizansko razpoloženega nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo (Trampuš 2021, Vovk 2021). Zbirke partizanskih spomenikov se otepa tudi Ministrstvo za kulturo, čeprav se državnim zemljevidom zbirka ponuja zastonj. Najverjetneje bo zbirko v primeru ukinitve Geopedije posvojil ZRC SAZU, taka je vsaj napoved direktorja Ota Lutharja. 

Res je žalostno, kako se državne inštitucije otepajo zbirke, s katero bi se lahko ponašale, vendar ima to dejstvo tudi svojo pozitivno plat: 1. Zaradi odprtega, neinštitucionalnega značaja se je projektu morda pridružil kdo, ki se mu sicer ne bi. 2. Popisovalci, ki do lokacij pridemo kot kulturni turisti s svojim avtom ali tja prikolesarimo, smo na terenu deležni morda večjega zaupanja, kot če bi tja prišli s službenim avtomobilom kot uradniki ali plačani raziskovalci. 3. Zbirki, ki je rezultat spontane dejavnosti sodelavcev, je s tem morda zajamčena trajnejša eksistenca, saj smo za cilje, za katere smo se odločili individualno in iz srca, bolj zavzeti kot za cilje v okviru projekta ali službe, ki izginejo iz našega delokroga, ko presahne njihovo financiranje.

Stigmatizacije partizanstva, ki jo orkestrirajo farški [[:w:narativ|narativi]] o brezdelnežih, ki so šli med »gošarje«, ki so kradli kmetu in ga neodgovorno izpostavljali okupatorjevemu maščevanju, najbrž ni mogoče utišati, lahko pa ji nasproti postavimo pozitivne podobe partizanstva. Popisovanje spomenikov prispeva k ohranjanju kolektivnega spomina na travmatično obdobje NOB in na tiste plemenite poteze v značaju skupnosti, ki so težko obdobje pomagale preživeti, to pa so ideali svobode, enakosti in bratstva ter upora in žrtvovanja, ki sta v kriznem času ideale uresničila. 

==Literatura==
*Jan Assmann in John Czaplicka (1995). [https://www.jstor.org/stable/488538 Collective Memory and Cultural Identity.] ''New German Critique'' 65. 125–133.
*Aleksandra Dežman (2021). [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Božidar Flajšman in Božo Repe (2021). [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142–201; 201–235.
*Miran Hladnik (2018). Iskanje in popisovanje dediščine velike vojne: Lov na partizanske spomenike. [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_02.pdf#page=52 ''Planinski vestnik'' 118/2.] 50–53. 
*Miran Hladnik (2018). Triglavske partizanske plošče. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sites/default/files/triglav240.pdf ''Triglav 240''.] Ljubljana: ZRC SAZU. 213–223. [[Triglavske partizanske plošče|Predobjava na Wikiverzi]].
*Miran Hladnik (2018). Zakaj popisujem partizanske spomenike. ''Otoki spomina: Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem = Gedenkinseln: Gedenkstätten für die Partisanen in Südkärnten''. Celovec: Drava. [[Zakaj popisujem partizanske spomenike|Predobjava na Wikiverzi]].
*Miran Hladnik (2020). [https://www.mladina.si/195262/izbrisani-duhovniki/ Izbrisani duhovniki.] ''Mladina'' 10. 1. 2020. 
*Zdravko Mlinar (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/citizen science? Uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. ''Časopis za kritiko znanosti'' 44/282. 23–63.
*Jure Trampuš (2021). [https://www.mladina.si/207229/na-brdu-ni-vec-tita/ Na Brdu ni več Tita: Imamo vlado, ki si postavlja spomenike, stare pa (začasno) skriva.] ''Mladina'' 7. 5. 2021. 
*Luka Vovk (2021). Kam so izginili kipi z Brda. ''Mladina'' 24. 6. 2021.

==Opombe==

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>bw0up9r0jh8tvtiinf6ngv420oxlwv3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam partizanskih bolnišnic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3761</id>
    <revision>
      <id>72440</id>
      <parentid>72306</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T06:35:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6699" xml:space="preserve">{{v delu}}

Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[Bolnica SVPB – »C«, kot Center, imenovana tudi Celje ali Tračka bolnica http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/dediscina-nob/partizanske-bolnice/seznam-bolnisnic-in-apotek-na-obmocju-zgornje-savinjske-doline/svpb-c-kot-center-imenovana-tudi-celje-ali-tracka-bolnica/]
#[Bolnica SVPB-SZC I, pod Križevnikom v Robanovem kotu http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/dediscina-nob/partizanske-bolnice/seznam-bolnisnic-in-apotek-na-obmocju-zgornje-savinjske-doline/partizanska-bolnica-svpb-szc-i-pod-krizevnikom-v-robanovem-kotu/]
#[Bolnica Tevakin (Kozjak), https://www.kpm.si/razstave/partizanska-bolnisnica-tevakin/]
#[Bolnica Topolovec – evakuacijska bolnica (Črešnjevec pri Semiču) https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-topolovec/]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] [http://www.visitdomzale.si/dozivetja/kulturna-dozivetja/lukova-bolnica—partizanska-bolnisnica html]
#[Bolnica Trška gora (Paučkove partizanske bolnice, Pohorje https://www.kpm.si/razstave/pauckove-partizanske-bolnisnice/]
#[Bolnica v Travnem Lazu, Bohor https://www.krsko.si/objava/89424]
#[Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) https://www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka/znamenitosti-zelenega-krasa/partizanska-bolnica-zalesje/]
#[Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski rog) https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ ; https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-zgornji-hrastnik/]
#[Bolnica Zima https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnica-Zima/]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>qyqf1hgm1ymmb0o8sjzyridd1fokwep</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72441</id>
      <parentid>72440</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T06:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6487" xml:space="preserve">{{v delu}}

Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[Bolnica Tevakin (Kozjak), https://www.kpm.si/razstave/partizanska-bolnisnica-tevakin/]
#[Bolnica Topolovec – evakuacijska bolnica (Črešnjevec pri Semiču) https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-topolovec/]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] [http://www.visitdomzale.si/dozivetja/kulturna-dozivetja/lukova-bolnica—partizanska-bolnisnica html]
#[Bolnica Trška gora (Paučkove partizanske bolnice, Pohorje https://www.kpm.si/razstave/pauckove-partizanske-bolnisnice/]
#[Bolnica v Travnem Lazu, Bohor https://www.krsko.si/objava/89424]
#[Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) https://www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka/znamenitosti-zelenega-krasa/partizanska-bolnica-zalesje/]
#[Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski rog) https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ ; https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-zgornji-hrastnik/]
#[Bolnica Zima https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnica-Zima/]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>tuzzay5fwqwtq06kgrbkjwtjqsnzu1y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72443</id>
      <parentid>72441</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:06:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6525" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] [http://www.visitdomzale.si/dozivetja/kulturna-dozivetja/lukova-bolnica—partizanska-bolnisnica html]
#[Bolnica Trška gora (Paučkove partizanske bolnice, Pohorje https://www.kpm.si/razstave/pauckove-partizanske-bolnisnice/]
#[Bolnica v Travnem Lazu, Bohor https://www.krsko.si/objava/89424]
#[Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) https://www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka/znamenitosti-zelenega-krasa/partizanska-bolnica-zalesje/]
#[Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski rog) https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ ; https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-zgornji-hrastnik/]
#[Bolnica Zima https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnica-Zima/]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>e78luu5c7wr1r4y73nnustcex5xdai2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72444</id>
      <parentid>72443</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:24:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6440" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[ Bolnica v Travnem Lazu, Bohor https://www.krsko.si/objava/89424]
#[Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) https://www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka/znamenitosti-zelenega-krasa/partizanska-bolnica-zalesje/]
#[Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski rog) https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ ; https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-zgornji-hrastnik/]
#[Bolnica Zima https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnica-Zima/]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>tclo7fqsxwy2lvt4rxr7exk4fmon3eq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72445</id>
      <parentid>72444</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:37:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6736" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju] &lt;br&gt;*
[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) https://www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka/znamenitosti-zelenega-krasa/partizanska-bolnica-zalesje/]
#[Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski rog) https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ ; https://www.kc-semic.si/tic/partizanska-bolnisnica-zgornji-hrastnik/]
#[Bolnica Zima https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnica-Zima/]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>0vbmqlpbfut2hgwduyysptlx2hmyg2u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72446</id>
      <parentid>72445</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:47:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6723" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[Partizanska bolnica na Formili/Boču https://www.hribi.net/gora/partizanska_bolnica_na_formili_bocu/11/2367] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>08ey7g5zn8874awvs3a3yf64sfvgrsp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72447</id>
      <parentid>72446</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:53:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6751" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini) 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>6h9ldb6ttsqrb16huq2q3tnhtt7kbdo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72448</id>
      <parentid>72447</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:57:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6752" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2158_x1721550.0654316081_y5789613.492379665_s12_b362 Bolnica Travni laz, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>in92zq283iqwqfp8h20t56h551315g2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72449</id>
      <parentid>72448</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T09:59:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6625" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2246_x1683417.5429458406_y5861015.231426556_s13_b362 Bolnica Trška gora - Paučkove bolnice na Pohorju] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>mvg0k5i2yibw41anpc5el0nxrgnjgyr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72450</id>
      <parentid>72449</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T10:01:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6482" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>mwwtj6y7la7bhhymwzny4arbsapkuzl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72451</id>
      <parentid>72450</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T11:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14604" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2297_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362  Granitno obeležje za bolnišnico KOZJAK]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2298_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362  Partizanska bolnišnica ŠT.PRIMOŽ]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2521_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362  Spominska plošča - Petkova Bolnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2525_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362  Spominska plošča bolnice v Lučki Beli]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2800_x1557062.386771665_y5800873.647812425_s16_b362  Partizanska bolnišnica Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3089_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v Matkovem kotu ob potoku Suhel]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3090_x1631639.8454780905_y5846916.208397141_s13_b362  Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3093_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v bližini Knezovega pungarta v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3094_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3301_x1619382.7553828517_y5817463.631439934_s14_b362  Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3398_x1642157.445384707_y5817718.173902097_s13_b362  Bolnišnica Pod lipo v Brodeh]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3400_x1641297.5288164988_y5817699.064645026_s13_b362  Partizanska bonišnica Pod bukvijo]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3584_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362  Bolnica Lisčak]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3631_x1511315.915117335_y5819125.680365231_s13_b362  Spominska plošča v Skalci]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3640_x1520072.7321702556_y5818012.566140828_s14_b362  Bolnica ob cesti Vrsno-Krn]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3643_x1519499.4544581168_y5816311.842261483_s14_b362  Parizanska bolnica ob Malenščku]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3824_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362  : EŠD 272 KOČEVSKI ROG - PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JELENDOL]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3826_x1682880.9024627658_y5721472.290817291_s13_b362  PLANINA pod Mirno goro - spomenik rekonvalescentnemu oddelku SCVPB]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3850_x1688479.914784655_y5712720.251078637_s13_b362  Bolnica Kanižarica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4040_x1618762.9654260685_y5721193.8603603495_s13_b362  ŽUPANOV LAZ- SVPG-Bolnica v Županovem lazu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4205_x1525261.3705762266_y5833938.477080984_s13_b362  Partizanska bolnica Na skali]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4228_x1704506.201904965_y5746102.776952782_s13_b362  Partizanska bolnica Kira]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1742242.7409830906_y5825987.648412622_s13_b362  Partizanska bolnica Drevenik]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4251_x1535592.9811868048_y5788148.053694883_s14_b362  Spominska plošča na pročelju ambulante v Čepovanu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4255_x1538111.839203515_y5794741.417180415_s14_b362  Sanitetna postaja Male Vrše, Čepovan]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4409_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362  Plošča sanitetni postaji št.2]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4416_x1669819.7252545366_y5724692.200633802_s12_b362  EŠD 8730 KOČEVSKI ROG – PARTIZANSKA BOLNIŠNICA PUGLED]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4466_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362  : EŠD 9397 KOČEVSKI ROG - LOKACIJA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE DALEČ HRIB]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4533_x1551939.7416982055_y5794480.907812363_s14_b362  Jagršče - Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4541_x1554710.583973543_y5790066.669428892_s14_b362  Partizansko okrevališče v Peklu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4546_x1683458.9139452057_y5842540.425578225_s13_b362  Izak, spominska točka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4597_x1561795.0514865443_y5804441.344292334_s14_b362  Partizanska bolnica Franja-spominska plošča]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4647_x1623146.4618291343_y5757543.214687718_s13_b362  ZAPOTOK, Gričnica - spomenik partizanski bolnišnici &quot;Sanitetna postaja 7&quot;]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4719_x1550386.0601222094_y5753915.410512092_s14_b362  Bolnica Erzelj]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4725_x1622269.411660152_y5724759.427012342_s13_b362  BABNO POLJE-Obeležje Bolnica SVO-Snežnik]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4930_x1687867.9017616843_y5863205.635520978_s13_b362  Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362  Partizanska bolnišnica Jesen]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4932_x1758066.9147224186_y5867556.046778409_s14_b362  ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4935_x1683946.8838571368_y5721776.301895775_s13_b362  Kočevski Rog - Partizanska bolnišnica Kremen]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4939_x1743857.1389757062_y5833825.50180521_s13_b362  Pečke - Sagadinova vila]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4941_x1639711.687937153_y5755267.345985118_s12_b362  Mala vas v Dobrepolju - Spomenik partizanski bolnišnici Javhe]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4944_x1554608.6115701455_y5779488.329322984_s13_b362  Partizanska bolnišnica Pavla - Zadnja centrala]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4945_x1526307.8018475585_y5801502.193469114_s13_b362  Partizanska bolnišnica &quot;Pod Skalco&quot;]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6108_x1717235.779343177_y5832965.415463892_s13_b362  Stanko Cepec-bolnica Zima.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6135_x1693178.8069029318_y5772522.391921718_s13_b362  Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6735_x1699406.8424956596_y5763235.736410739_s13_b362  Ravnik pri Šmarjeti - Partizanska ambulanta št. 14]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6741_x1699110.9292706465_y5759867.089358006_s14_b362  Vinji vrh - Plošča partizanski bolnišnici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6818_x1679228.4739180594_y5838311.504542132_s14_b362  Partizanska bolnica Jelka-Breza.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6834_x1677008.4491439918_y5719571.237277977_s12_b362  BOBOVEC- Partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6917_x1666420.56131467_y5809477.6770956395_s14_b362  Partizanska bolnica.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362  Bolnica Edvarda Poharja na Jelovici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362  Bolnišnica Smuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7546_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Ute]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Pudob]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7549_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Podgora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7550_x1619399.8239342514_y5722704.44870366_s14_b362  Partizanska bolnišnica Hrib]

&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>m9c5qg72198bg8g5ys6tod5ix9n1v2v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72452</id>
      <parentid>72451</parentid>
      <timestamp>2022-08-09T11:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14341" xml:space="preserve">Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik.

#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362  Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] &lt;br&gt; *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] &lt;br&gt;*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] 
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2297_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362  Granitno obeležje za bolnišnico KOZJAK]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2298_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362  Partizanska bolnišnica ŠT.PRIMOŽ]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2521_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362  Spominska plošča - Petkova Bolnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2525_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362  Spominska plošča bolnice v Lučki Beli]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2800_x1557062.386771665_y5800873.647812425_s16_b362  Partizanska bolnišnica Cerkno]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3089_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v Matkovem kotu ob potoku Suhel]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3090_x1631639.8454780905_y5846916.208397141_s13_b362  Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3093_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v bližini Knezovega pungarta v Robanovem kotu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3094_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362  Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3301_x1619382.7553828517_y5817463.631439934_s14_b362  Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3398_x1642157.445384707_y5817718.173902097_s13_b362  Bolnišnica Pod lipo v Brodeh]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3400_x1641297.5288164988_y5817699.064645026_s13_b362  Partizanska bonišnica Pod bukvijo]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3584_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362  Bolnica Lisčak]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3631_x1511315.915117335_y5819125.680365231_s13_b362  Spominska plošča v Skalci]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3640_x1520072.7321702556_y5818012.566140828_s14_b362  Bolnica ob cesti Vrsno-Krn]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3643_x1519499.4544581168_y5816311.842261483_s14_b362  Parizanska bolnica ob Malenščku]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3826_x1682880.9024627658_y5721472.290817291_s13_b362  PLANINA pod Mirno goro - spomenik rekonvalescentnemu oddelku SCVPB]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3850_x1688479.914784655_y5712720.251078637_s13_b362  Bolnica Kanižarica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4040_x1618762.9654260685_y5721193.8603603495_s13_b362  ŽUPANOV LAZ- SVPG-Bolnica v Županovem lazu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4205_x1525261.3705762266_y5833938.477080984_s13_b362  Partizanska bolnica Na skali]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4228_x1704506.201904965_y5746102.776952782_s13_b362  Partizanska bolnica Kira]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1742242.7409830906_y5825987.648412622_s13_b362  Partizanska bolnica Drevenik]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4251_x1535592.9811868048_y5788148.053694883_s14_b362  Spominska plošča na pročelju ambulante v Čepovanu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4255_x1538111.839203515_y5794741.417180415_s14_b362  Sanitetna postaja Male Vrše, Čepovan]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4409_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362  Plošča sanitetni postaji št. 2]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4416_x1669819.7252545366_y5724692.200633802_s12_b362  Bolnica Pugled, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4466_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362  Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4533_x1551939.7416982055_y5794480.907812363_s14_b362  Jagršče - Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4541_x1554710.583973543_y5790066.669428892_s14_b362  Partizansko okrevališče v Peklu]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4546_x1683458.9139452057_y5842540.425578225_s13_b362  Izak, spominska točka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4597_x1561795.0514865443_y5804441.344292334_s14_b362  Partizanska bolnica Franja-spominska plošča]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4647_x1623146.4618291343_y5757543.214687718_s13_b362  Sanitetna postaja 7, Zapotok, Gričnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4719_x1550386.0601222094_y5753915.410512092_s14_b362  Bolnica Erzelj]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4725_x1622269.411660152_y5724759.427012342_s13_b362  BABNO POLJE-Obeležje Bolnica SVO-Snežnik]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4930_x1687867.9017616843_y5863205.635520978_s13_b362  Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362  Partizanska bolnišnica Jesen]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4932_x1758066.9147224186_y5867556.046778409_s14_b362  ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4935_x1683946.8838571368_y5721776.301895775_s13_b362  Kočevski Rog - Partizanska bolnišnica Kremen]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4939_x1743857.1389757062_y5833825.50180521_s13_b362  Pečke - Sagadinova vila]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4941_x1639711.687937153_y5755267.345985118_s12_b362  Mala vas v Dobrepolju - Spomenik partizanski bolnišnici Javhe]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4944_x1554608.6115701455_y5779488.329322984_s13_b362  Partizanska bolnišnica Pavla - Zadnja centrala]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4945_x1526307.8018475585_y5801502.193469114_s13_b362  Partizanska bolnišnica &quot;Pod Skalco&quot;]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6108_x1717235.779343177_y5832965.415463892_s13_b362  Stanko Cepec-bolnica Zima.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6135_x1693178.8069029318_y5772522.391921718_s13_b362  Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6735_x1699406.8424956596_y5763235.736410739_s13_b362  Ravnik pri Šmarjeti - Partizanska ambulanta št. 14]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6741_x1699110.9292706465_y5759867.089358006_s14_b362  Vinji vrh - Plošča partizanski bolnišnici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6818_x1679228.4739180594_y5838311.504542132_s14_b362  Partizanska bolnica Jelka-Breza.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6834_x1677008.4491439918_y5719571.237277977_s12_b362  BOBOVEC- Partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6917_x1666420.56131467_y5809477.6770956395_s14_b362  Partizanska bolnica.]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362  Bolnica Edvarda Poharja na Jelovici]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362  Bolnišnica Smuka]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7546_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Ute]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Pudob]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7549_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362  Partizanska bolnišnica Podgora]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7550_x1619399.8239342514_y5722704.44870366_s14_b362  Partizanska bolnišnica Hrib]

&lt;hr&gt;
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica]
&lt;s&gt;#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]&lt;/s&gt;

==Glej tudi==

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]].</text>
      <sha1>jjdq74wb49oipun21kcwprgbp6uy9j1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prevedeni zgodovinski romani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3768</id>
    <revision>
      <id>72424</id>
      <parentid>72423</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T14:08:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43410" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (lc 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka lc=a3 pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka a5 pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalnokonstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 spet nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21) pred ruščino (13) in nemščino (13). Po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26) v spremstvu angleščine (28) in francoščine (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 
Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>q9tv77cncde4j1vzty5p3gjn050yh5h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72425</id>
      <parentid>72424</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T17:34:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvirni jeziki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43354" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman Jean Zbogar (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek Slovenskega naroda in za knjižni ponatis pod naslovom Ivan Zbogar prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom Janez Žbogar), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana Le Comte de Monte Christo (1845–1846) pod naslovom Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški Soči leta 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis Clevelandska Amerika prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov Nevesta z milijoni. Dumas je Grofa Monte Crista nadaljeval z romanom Mrtvaška roka. V časopisu Soča, ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi Trije mušketirji in njihovo nadaljevanje Dvajset let pozneje. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« Vitez iz rdeče hiše in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« Akta. Dumasov zgodovinski roman Zvestoba do groba se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega Črnega tulipana leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod Treh mušketirjev izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) Otroci papeža, Markiza Pompadour in njegovo nadaljevanje Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika Jutro. Na izvirnik je pri Papežinji Favsti težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla Les Pardaillan (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman V krempljih inkvizicije je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi Pardaillan: Il grande inquisitore (1925), saj med francoskimi izvirniki ni podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana Chronique du règne de Charles IX (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom Šentjernejska noč. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

Notre-Dame de Paris Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani zgodovinskih osebnostim npr. Čudovito življenje Honoréja Balzaca Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. 

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 
Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>7ykdhu3lej8xn85i5mo8xeu42i1wguy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72426</id>
      <parentid>72425</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T17:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz francoščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43485" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo Fabiola ali cerkev v katakombah angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman Vohun Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) Ben-Hur je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu Glenanaar Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru Vstaje Škenderbegove (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra, roman o egipčanskih faraonih Jutranja zvezda. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, Rienzi, zadnji tribunov in Zadnji dnevi Pompejev. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z Ivanhoejem in Kenilworthom, in to v ameriškem Glasniku SNPJ. Ivanhoeja je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): Za Cezarja in »roman iz Napoleonove dobe« Mož v sivi suknji. Z Napoleonom se ukvarjata še Senca meča škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in Napoleon Bonaparte Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta izvirnikoma prinesli ekranizaciji: Poročnik indijske brigade avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell V vrtincu (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 
Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>jwwb893925skdr3ufbt04gqrhe41aht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72427</id>
      <parentid>72426</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T17:50:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz angleščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43568" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–81), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 
Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>2r0ff5ij34zwr1vlqc1e9475uij0ahc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72428</id>
      <parentid>72427</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T17:52:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz angleščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43570" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« Pod turškim jarmom, ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« Odkritje Amerike, ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809 (1886), S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): Sultanovi sužnji (1895), Zadnji dnevi Jeruzalema (1908–1909), Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« Na morišče (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 
Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema Zaročencema, na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, Jese in Marija o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman Hči papeža: roman Lukrecije Borgie. 

Med biografskimi romani naj omenim Napoleona (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman Podrl se je svet (1936) o razpadu carske Rusije in Džingis-Kan in njegova dediščina (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu Ljudstvo (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana Danes grofje Celjski in nikdar več (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): Pevček (1936), Podkrnoški gospod (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija Ema Krška; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: Marijo Stuart Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« Verdi (1940) Franza Werfla, Demon Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« Marseljezo, ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>g63ud01c8eynunlza77zacpbjdx84ht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72429</id>
      <parentid>72428</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T17:58:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz nemščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43677" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–1909), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–1839).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>sem3m6tfe4wbgln3s7ycmrxyp5ypmwy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72430</id>
      <parentid>72429</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:01:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz nemščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43673" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: Menčikov, povest o Petru Velikem (1871), Car in tesar ali saardamska ladjedelnica (1886). 1872–73 je v Letopisu Matice slovenske v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman Taras Buljba; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je Slovenec priobčil zgodovinski roman Knez Serebrjani, »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo Peter Veliki istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja Hadži Murat (1923) in Vojna in mir (1932–34), drugi pa roman Julijan Odpadnik (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman Leonardo da Vinci (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo Krištof Kolumb ali odkritje Amerike (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« Kraljica Hatasu (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana Kozaki, ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>te0oqxe48c24r1tx4nvcsfuzq6g03mx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72431</id>
      <parentid>72430</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:04:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz ruščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43729" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, Modra ptica 1937/38, 357–59).

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: Turopoljski top (1893), Čuvaj se senjske roke (1898), Seljačka buna je izšla pod naslovi Kmetski upor (1894), Zadnja kmečka vojska (1906–07), Kmečki upor ali Stara pravda (1907), Kmečki punt (1926). Zlatarjevo zlato je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. Prijatelj Lovro je izšel v Celju (1906), Prokletstvo je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom Kletva, 1954 Davorin Ravljen pod naslovom Prekletstvo). Karamfil s pesnikovega groba je izšel leta 1905, Pruski kralj pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« V burji in viharju in V službi kalifa je za Slovenski ilustrirani tednik leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« Kragulj Velimirja Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« Zmaj iz Bosne, 1911 »povesti iz 18. stoletja« Udovica. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« Pod jarmom; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>qhxnyxk36ay6v1jotpr2cpoyhq9ilve</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72432</id>
      <parentid>72431</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:12:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz južnoslovanskih jezikov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43847" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

&lt;blockquote&gt;
dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, ''Modra ptica'' 1937/38, 357–59).&lt;/blockquote&gt;

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: ''Turopoljski top'' (1893), ''Čuvaj se senjske roke'' (1898), ''Seljačka buna'' je izšla pod naslovi ''Kmetski upor'' (1894), ''Zadnja kmečka vojska'' (1906–07), ''Kmečki upor'' ali ''Stara pravda'' (1907), ''Kmečki punt'' (1926). ''Zlatarjevo zlato'' je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. ''Prijatelj Lovro'' je izšel v Celju (1906), ''Prokletstvo'' je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom ''Kletva'', 1954 Davorin Ravljen pod naslovom ''Prekletstvo''). ''Karamfil s pesnikovega groba'' je izšel leta 1905, ''Pruski kralj'' pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« ''V burji in viharju'' in ''V službi kalifa'' je za ''Slovenski ilustrirani tednik'' leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« ''Kragulj Velimirja'' Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« ''Zmaj iz Bosne'', 1911 »povesti iz 18. stoletja« ''Udovica''. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« ''Pod jarmom''; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–86); 1865 je v Slovenskem glasniku izšla njegova »podonavska povest« Kirdžali, ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega Slovenca je leta 1877 izšel prevod njegove povesti Dobrudža. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). Z ognjem in mečem je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane Potop (1904–05), Mali vitez (1902–03), Križarji (1902–03), Quo vadis (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved Pod tatarskim jarmom je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov Faraon (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju Legniško bojišče (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih Križarska vojska (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« Poslednji Rimljani protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>semzp4tog7kq7zbe4r2wxyvwklx7l1p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72433</id>
      <parentid>72432</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:15:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz poljščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43905" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

&lt;blockquote&gt;
dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, ''Modra ptica'' 1937/38, 357–59).&lt;/blockquote&gt;

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: ''Turopoljski top'' (1893), ''Čuvaj se senjske roke'' (1898), ''Seljačka buna'' je izšla pod naslovi ''Kmetski upor'' (1894), ''Zadnja kmečka vojska'' (1906–07), ''Kmečki upor'' ali ''Stara pravda'' (1907), ''Kmečki punt'' (1926). ''Zlatarjevo zlato'' je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. ''Prijatelj Lovro'' je izšel v Celju (1906), ''Prokletstvo'' je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom ''Kletva'', 1954 Davorin Ravljen pod naslovom ''Prekletstvo''). ''Karamfil s pesnikovega groba'' je izšel leta 1905, ''Pruski kralj'' pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« ''V burji in viharju'' in ''V službi kalifa'' je za ''Slovenski ilustrirani tednik'' leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« ''Kragulj Velimirja'' Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« ''Zmaj iz Bosne'', 1911 »povesti iz 18. stoletja« ''Udovica''. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« ''Pod jarmom''; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–1886); 1865 je v ''Slovenskem glasniku'' izšla njegova »podonavska povest« ''Kirdžali'', ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega ''Slovenca'' je leta 1877 izšel prevod njegove povesti ''Dobrudža''. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). ''Z ognjem in mečem'' je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane ''Potop'' (1904–05), ''Mali vitez'' (1902–03), ''Križarji'' (1902–03), ''Quo vadis'' (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved ''Pod tatarskim jarmom'' je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov ''Faraon'' (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju ''Legniško bojišče'' (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih ''Križarska vojska'' (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« ''Poslednji Rimljani'' protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik Slovenski narod. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: Harač (1864), Ilija (kar brez navedbe avtorja v Koledarju Matice slovenske 1869), Poslednji bosanski kralj (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla Agapija (1864), 1869 beneška povest Dožeška in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih Jug v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman Psohlavci (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom Pasjeglavci: Zgodovinska povest (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom Psoglavci: Zgodovinska slika, 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom Pesjani. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman V tujih službah: Kos češke anabase,&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman Iz sazavskih letopisov v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) Kraljica Dagmar v prevodu Josipa Hacina, v Slovenčevem podlistku pa že prej zgodovinski povesti Črni vitez (1907) in Loški župnik (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili Osveto, »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici Darovano, »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848 Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« Andrej Černišev Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>6e26p60g88lbv315wegn1wjgcccl73s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72434</id>
      <parentid>72433</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:22:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iz češčine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43997" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

&lt;blockquote&gt;
dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, ''Modra ptica'' 1937/38, 357–59).&lt;/blockquote&gt;

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: ''Turopoljski top'' (1893), ''Čuvaj se senjske roke'' (1898), ''Seljačka buna'' je izšla pod naslovi ''Kmetski upor'' (1894), ''Zadnja kmečka vojska'' (1906–07), ''Kmečki upor'' ali ''Stara pravda'' (1907), ''Kmečki punt'' (1926). ''Zlatarjevo zlato'' je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. ''Prijatelj Lovro'' je izšel v Celju (1906), ''Prokletstvo'' je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom ''Kletva'', 1954 Davorin Ravljen pod naslovom ''Prekletstvo''). ''Karamfil s pesnikovega groba'' je izšel leta 1905, ''Pruski kralj'' pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« ''V burji in viharju'' in ''V službi kalifa'' je za ''Slovenski ilustrirani tednik'' leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« ''Kragulj Velimirja'' Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« ''Zmaj iz Bosne'', 1911 »povesti iz 18. stoletja« ''Udovica''. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« ''Pod jarmom''; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–1886); 1865 je v ''Slovenskem glasniku'' izšla njegova »podonavska povest« ''Kirdžali'', ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega ''Slovenca'' je leta 1877 izšel prevod njegove povesti ''Dobrudža''. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). ''Z ognjem in mečem'' je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane ''Potop'' (1904–05), ''Mali vitez'' (1902–03), ''Križarji'' (1902–03), ''Quo vadis'' (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved ''Pod tatarskim jarmom'' je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov ''Faraon'' (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju ''Legniško bojišče'' (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih ''Križarska vojska'' (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« ''Poslednji Rimljani'' protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik ''Slovenski narod''. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: ''Harač'' (1864), ''Ilija'' (kar brez navedbe avtorja v ''Koledarju Matice slovenske'' 1869), ''Poslednji bosanski kralj'' (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla ''Agapija'' (1864), 1869 beneška povest ''Dožeška'' in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih ''Jug'' v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman ''Psohlavci'' (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom ''Pasjeglavci: Zgodovinska povest'' (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom ''Psoglavci: Zgodovinska slika'', 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom ''Pesjani''. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman ''V tujih službah: Kos češke anabase'',&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman ''Iz sazavskih letopisov'' v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) ''Kraljica Dagmar'' v prevodu Josipa Hacina, v ''Slovenčevem'' podlistku pa že prej zgodovinski povesti ''Črni vitez'' (1907) in ''Loški župnik'' (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili ''Osveto'', »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici ''Darovano'', »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo ''Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov'', ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo ''Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848'' Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« ''Andrej Černišev'' Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidetnirani na Wikivirovem seznamu, v temle pregledu pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. Marco Visconti Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih Zaročencev (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana Karin o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>jvcx3t3xs6rq04c3mbscurhi0l6wnxh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72435</id>
      <parentid>72434</parentid>
      <timestamp>2022-08-08T18:24:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drugi jeziki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44012" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' 
| title_orig    = '''Prevedeni zgodovinski romani''' 
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja
| image= 
| media_type    = 
| udk           = 
| predmetne-oznake = 
| cobiss        =
}}

== Uvod==

Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek.

==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva==

Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. 

V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982).  

Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. 

Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov,  ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. 

Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. 

Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&amp;ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. 

Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. 

Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).&lt;ref&gt;Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz &lt;code&gt;lc=a3 and lo=slv&lt;/code&gt;.&lt;/ref&gt;

==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino==

=== Slovenska in slovanska tematika===

Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. 

Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje:

&lt;blockquote&gt;
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).&lt;/blockquote&gt;

Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. 

===Prvi prevodi žanra===

S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. 

Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. 

Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija.

=== Izvirni jeziki===

Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (&lt;code&gt;lc&lt;/code&gt; 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka &lt;code&gt;lc=a3&lt;/code&gt; pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka &lt;code&gt;a5&lt;/code&gt; pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. 

{|
|[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]]
|}

Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu.

Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih.

Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56).

{|
|[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]]
|} 

Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.&lt;ref&gt;Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.&lt;/ref&gt;  Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. 

==== Iz francoščine====

Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi.

Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. 

Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova.

Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov.

''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. 

V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie.

==== Iz angleščine====

Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. 

»Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. 

Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval dvoje del, ''Rienzi, zadnji tribunov'' in ''Zadnji dnevi Pompejev''. Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik.

Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. 

Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni.

==== Iz nemščine====

Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). 

Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39).

Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). 

Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu.

Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. 

Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). 

Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940).

Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj.

Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu.

==== Iz ruščine====

Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 

1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. 

Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. 

Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.&lt;ref&gt;[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]&lt;/ref&gt;  

Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. 

Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena.

==== Iz južnoslovanskih jezikov ====

Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj 

&lt;blockquote&gt;
dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, ''Modra ptica'' 1937/38, 357–59).&lt;/blockquote&gt;

Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: ''Turopoljski top'' (1893), ''Čuvaj se senjske roke'' (1898), ''Seljačka buna'' je izšla pod naslovi ''Kmetski upor'' (1894), ''Zadnja kmečka vojska'' (1906–07), ''Kmečki upor'' ali ''Stara pravda'' (1907), ''Kmečki punt'' (1926). ''Zlatarjevo zlato'' je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. ''Prijatelj Lovro'' je izšel v Celju (1906), ''Prokletstvo'' je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom ''Kletva'', 1954 Davorin Ravljen pod naslovom ''Prekletstvo''). ''Karamfil s pesnikovega groba'' je izšel leta 1905, ''Pruski kralj'' pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922.

Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« ''V burji in viharju'' in ''V službi kalifa'' je za ''Slovenski ilustrirani tednik'' leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« ''Kragulj Velimirja'' Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« ''Zmaj iz Bosne'', 1911 »povesti iz 18. stoletja« ''Udovica''. 

Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« ''Pod jarmom''; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk.

==== Iz poljščine====

Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–1886); 1865 je v ''Slovenskem glasniku'' izšla njegova »podonavska povest« ''Kirdžali'', ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega ''Slovenca'' je leta 1877 izšel prevod njegove povesti ''Dobrudža''. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. 

Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). ''Z ognjem in mečem'' je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane ''Potop'' (1904–05), ''Mali vitez'' (1902–03), ''Križarji'' (1902–03), ''Quo vadis'' (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved ''Pod tatarskim jarmom'' je prevedel Joža Glonar (1907). 

Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov ''Faraon'' (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju ''Legniško bojišče'' (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih ''Križarska vojska'' (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« ''Poslednji Rimljani'' protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač.

==== Iz češčine====

S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik ''Slovenski narod''. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: ''Harač'' (1864), ''Ilija'' (kar brez navedbe avtorja v ''Koledarju Matice slovenske'' 1869), ''Poslednji bosanski kralj'' (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla ''Agapija'' (1864), 1869 beneška povest ''Dožeška'' in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih ''Jug'' v prevodu Vojteha Hybáška.

Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman ''Psohlavci'' (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom ''Pasjeglavci: Zgodovinska povest'' (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom ''Psoglavci: Zgodovinska slika'', 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom ''Pesjani''. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.&lt;ref&gt;Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.&lt;/ref&gt; 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman ''V tujih službah: Kos češke anabase'',&lt;ref&gt;Anabaza 'vojni pohod'.&lt;/ref&gt;  ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov.

Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman ''Iz sazavskih letopisov'' v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',&lt;ref&gt;Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.&lt;/ref&gt; 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) ''Kraljica Dagmar'' v prevodu Josipa Hacina, v ''Slovenčevem'' podlistku pa že prej zgodovinski povesti ''Črni vitez'' (1907) in ''Loški župnik'' (1908). 

Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili ''Osveto'', »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici ''Darovano'', »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906).

Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo ''Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov'', ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo ''Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848'' Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« ''Andrej Černišev'' Juliusa Zeyerja (1841–1901). 

Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932).

V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti.

==== Drugi jeziki====

Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidentirani na Wikivirovem seznamu, v temle članku pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. ''Marco Visconti'' Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih ''Zaročencev'' (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: ''Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov''), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana ''Karin'' o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov.

==Po drugi svetovni vojni==

Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih).

== Sklep==

Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.&lt;ref&gt;V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.&lt;/ref&gt;  Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja.

== Literatura==

*Hladnik, Miran 1985. »&quot;Svobodno po nemškem poslovenjeno&quot;: Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 
*Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 
*Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP.
*Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF.
*Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir.
*Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. 
*Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost.
*Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&amp;lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor.
*Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3).
*Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76.
*Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega &quot;Krsta pri Savici&quot;«. ''Sodobnost'' 8: 298–308.
*Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
*Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete.
*Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor.

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>5hf4rkgcj0axmtzz7qeyaigv6s8c63z</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>