Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 1 3547 72453 69756 2022-08-09T16:10:12Z 146.212.61.113 wikitext text/x-wiki ==Seminarska kramljanja== [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], pozdravljeni, prosim za pregled občin. Sem končala z delom. [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], pozdravljeni, mislim, da se moja gesla bližajo končni točki - ob občinah Hajdina in Goriščnica sem postavila še gesli Franca Serafina Šegule in Alojza Matjašiča. Hvala in prosim sporočite, če najdete še kakšno pomanjkljivost. Klara [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], moj popis osebnosti iz Gorice še ne vidi luči na koncu tunela, vendar mislim, da je prav, da kaj pustim za prihodnje generacije. Mogoče tekom semestra dodam še kakšno ime. Barbara [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] ([[Uporabniški pogovor:Batageljeva|pogovor]]) 20:55, 16. november 2021 (CET) ::Veliko je, res, Barbara, nekoč bo moral nekdo seznam primerjati še z imeni v publikaciji ''Leksikon Slovencev v Italiji: 2'': Goriška pokrajina. Trst, 1995. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:52, 30. november 2021 (CET) ==12. 1. 2022== '''Škofljica''' *pri osebah brez rojstnih in smrtnih letnic najbrž tudi drugih podatkov ni, zato oblikovanje linka ni smiselno, pač pa preselitev teh imen na pogovorno stran *enako velja za padle, zabeležene na spomenikih *manjkajo osebe iz Wikipodatkov (Josip Lenče, Jožef in Anton Kerčon, Mihael Levstik ...), enako tudi za občini Beltinici in Ankaran ==5. 1. 2022== Nič kramljanja. Samo rutinsko delo. ==22. 12. 2021== '''Šmarješke Toplice''' *Jožefa Bojanc - sestra Krizina > [[:w:Krizina Bojanc]] *Anton Anderlič, Karel Bačer in drugi z Wikipodatkov '''Šentrupert''' *[https://w.wiki/4abG rojeni v Šentrupertu po Wikipodatkih]: [[:en:Josef Anton Barbo von Waxenstein]] idr., gl WD še za umrle '''Škocjan''' *[https://w.wiki/4abP umrli v Škocjanu po WD]: Ivan Komljanec > Janez Komljanec, Frančišek Hudoklin; gl. WD še za rojene ==15. 12. 2021== '''Štore''' *preveri popravke v biografskih geslih Matija Vizjak idr. *briši oznako nekdanji, izobražen, dr. *prestavi padle na pogovorno stran *Matija Vizjak? *v seznamu literature ime avtorja pred priimek '''Kranjska Gora''' *Podkoren: Jakob Cuznar, ameriški oficir *tu ima kip [[:w:Simon Robič]] *znameniti ponesrečeni in pokopani (kapelica v Klinu, na Dovjem): Fanny Copeland, Zvone Hofler, Klement Jug, Pavla Jesih, Jakob Aljaž, [[:c:File:Kapelica Marije Snežne na Jasenju z imeni ponesrečenih planincev in alpinistov.jpg]] *ali je [[:w:Kekec]] tudi znamenita kranjskogorska osebnost? ==8. 12. 2021== '''Komenda''' idr. *V Wikipodatkih popravi kraj rojstva Josepha Samuela Annana (Komenda > Komenda, Gana (razločitvena stran)) * gl. popravke v zgodovini strani * Ištvan Huzjan? (rojen sicer v Ljubljani lendavskim strašem, toda ...) * židovske žrtve nacizma na pogovorno stran ==1. 12. 2021== *Za '''Gorico''' glej še [[:w:Pogovor:Goriška pokrajina (Italija)|Pogovorno stran Goriške pokrajine]]. *Pavlina Pajk, šolski nadzornik Milharčič, Fran Levec je poučeval na liceju, Alojz Gradnik, Ivo Šorli ==24. 11. 2021== '''Dol pri Ljubljani''' *samo še eno osebnost za oceno več? Išči "dolskem" po Obrazih slovenskih pokrajin in po SBL ==10. 11. 2021== '''Kranj''' *Wd: biolog Narcis Mršić *politik Aleks Leo Vest *službujoči v Kranju: Jože Dežman ne, Barbara Toman da? *iz Kranjske knjige še: biolog Marko Aljančič, Boris Kryštufek, slikar Matej Metlikovič, tiskar Ignacij Kremžar, politik Ljubo Sirc, književnik Miško Kranjec (Mesec je doma na Bladovici, vikend pod Joštom), družina Fock, Jožko Zabret?, Joža in Mirko Mahnič, Avgust Šenoa (Nagelj s pesnikovega groba), Josip Stritar, Tita Kovač (Zois na Brdu), avtorja romanov o Prešernu Slodnjak, Vašte '''Radlje ob Dravi''' *Wd: umrli Krevh, Škafar, Vrban, rodili Wutschnig, Belantič, Lorenci, Kus idr. (13) *Slavko Bobovnik? '''Vuzenica''' ==3. 11. 2021== *gl. popravke v doslejšnjih geslih '''Jezersko''' *Wikipodatki pokažejo tudi smrt Filipa Benceta in Milana Ciglarja, vendar ... *Marie Gebauerova je 1918 napisala roman o Jezerskem ''Rod Jurija Klemenčiče'' *znameniti turisti na Jezerskem? *ponesrečeni v stenah Kočne, Skute? *SBL: "Jezerskem" > Leon Šenk, Karel Chodounsky (jezerska kolonija) idr. *France Malešič: ''Spomin in opomin gora'' (2005): znameniti ponesrečeni po občinah? '''Braslovče''' *Wd: umrli Friderik Celjski II. in rodbina Žovneških, Vilko Šlander, Mihael Strojan, Stanko Virant, Ljerka Godici + 23 tu rojenih ... *Wd namesto med vire v op. oz. na pogovorno stran *Wpjo ven iz virov *Cobiss: Srečko Puncer, Ala Adamia, Taja Steblovnik? ==27. 10. 2021== '''Radeče''' *<s>doktor znanosti</s> *Ostrovhar med književniki? *Wikipodatki: Brilej, Petrič ... *Kiparstvo in arhitektura naj gresta k Umetnost '''Slovenske Konjice''' *Wikidata ponudi 43 tu rojenih in nekaj manj tu umrlih, npr. pesnik [[:s:Arkadij Videmšek]] *v SBL išči tudi po Konjicah '''Cerknica''' *kako strukturirati obsežni seznam Osebnosti od drugod: po abecedi, kronološko, po področjih, po dolžini bivanja? *Wikipodatki? *tu sta padla Kremžar in Balantič; kaj pa Kajuh, ki je bil tudi zraven? ==20. 10. 2021== '''Občina Hrastnik''' *[[:w:Olga Kastelic]], gl. Wikipodatke *ogled doslejšnjih posegov v geslo *kam z zelo obsežnim seznamom padlih? > na pogovorno stran, gl. rešitev pri [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem|osebnostih Črne na Koroškem]] *iskanje po posameznih krajih v SBL pokaže še ljudi, ki so v hrastniški občini službovali, npr. učitelj [[:w:Janko Polák]], duhovnik [[:w:Anton Veternik]], učitelj [[:w:Hinko Wilfan]] *izbirno iskanje v Cobissu: predmetna oznaka Hrastnik, ključna beseda (lit. vrsta?) biografije: prvi župan Dola Karl Malovrh ... *iskanje po Obrazih slovenskih pokrajin: Stanko Abram, Marija Adanja, Vida Bošnjak Logar ... ==13. 10. 2021== *pregled adminovih pripomb in posegov: spisek nadzorov, pomembnost oseb, kam s seznami učiteljev, duhovnikov, člani društev in padlih '''občini Hajdina in Gorišnica''' *Vid Rižnar > [[:w:Vid Rižner]] {{opravljeno}} *Obramba > Vojska *združi drobna poglavja *sezname nepolinkanih oseb (župani, učitelji, uspomeničeni padli ...) spremeni v navadne naštevalne odstavke *pri še neobdelanih (rdečih) osebah navedba enciklopedičnih virov (sb, wd, osp, lit)? *preberi [[:w:Wikipedija:Pomembnost|wikipedijski članek o pomembnosti oseb]] *spremljaj [[:w:Wikipedija:Pod lipo#Seznam osebnosti iz občine|diskusijo ob projektu Pod lipo na Wikipediji]] *Esmeralda se je vrnila na seznam {{opravljeno}} *spomnite me, da naslednjič zaploskamo prvi letošnji referentki Klari; včeraj smo to pozabili ==6. oktobra 2021== *poenotimo naslove seznamov tako, da bo Občina povsod z veliko začetnico, npr. Seznam osebnosti iz Občine te pa te {{opravljeno}} *občini Ptuj in Kranj sta bili že obdelani, Kranj res bolj površno; <s>Ptuj prečrtamo,</s> Kranj pa bo dopolnjen in prestrukturiran *občina Ljubljana je preobsežna, omejimo se na njene četrtne skupnosti Bežigrad, Center, Črnuče, Dravlje, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Rožnik, Rudnik, Sostro, Šiška, Šmarna gora in Vič; doslej sta bili obdelani [[:w:Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šentvid]] in [[:w:Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo|Trnovo]] 28d69m5aw71f7zaidp5uo4jf8ud3r3u 72454 72453 2022-08-09T16:10:31Z 146.212.61.113 /* Seminarska kramljanja */ wikitext text/x-wiki ==Seminarska kramljanja== [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], pozdravljeni, prosim za pregled občin Braslovče in Jezersko. Sem končala z delom. [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], pozdravljeni, mislim, da se moja gesla bližajo končni točki - ob občinah Hajdina in Goriščnica sem postavila še gesli Franca Serafina Šegule in Alojza Matjašiča. Hvala in prosim sporočite, če najdete še kakšno pomanjkljivost. Klara [[Uporabnik:hladnikm|Profesor]], moj popis osebnosti iz Gorice še ne vidi luči na koncu tunela, vendar mislim, da je prav, da kaj pustim za prihodnje generacije. Mogoče tekom semestra dodam še kakšno ime. Barbara [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] ([[Uporabniški pogovor:Batageljeva|pogovor]]) 20:55, 16. november 2021 (CET) ::Veliko je, res, Barbara, nekoč bo moral nekdo seznam primerjati še z imeni v publikaciji ''Leksikon Slovencev v Italiji: 2'': Goriška pokrajina. Trst, 1995. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:52, 30. november 2021 (CET) ==12. 1. 2022== '''Škofljica''' *pri osebah brez rojstnih in smrtnih letnic najbrž tudi drugih podatkov ni, zato oblikovanje linka ni smiselno, pač pa preselitev teh imen na pogovorno stran *enako velja za padle, zabeležene na spomenikih *manjkajo osebe iz Wikipodatkov (Josip Lenče, Jožef in Anton Kerčon, Mihael Levstik ...), enako tudi za občini Beltinici in Ankaran ==5. 1. 2022== Nič kramljanja. Samo rutinsko delo. ==22. 12. 2021== '''Šmarješke Toplice''' *Jožefa Bojanc - sestra Krizina > [[:w:Krizina Bojanc]] *Anton Anderlič, Karel Bačer in drugi z Wikipodatkov '''Šentrupert''' *[https://w.wiki/4abG rojeni v Šentrupertu po Wikipodatkih]: [[:en:Josef Anton Barbo von Waxenstein]] idr., gl WD še za umrle '''Škocjan''' *[https://w.wiki/4abP umrli v Škocjanu po WD]: Ivan Komljanec > Janez Komljanec, Frančišek Hudoklin; gl. WD še za rojene ==15. 12. 2021== '''Štore''' *preveri popravke v biografskih geslih Matija Vizjak idr. *briši oznako nekdanji, izobražen, dr. *prestavi padle na pogovorno stran *Matija Vizjak? *v seznamu literature ime avtorja pred priimek '''Kranjska Gora''' *Podkoren: Jakob Cuznar, ameriški oficir *tu ima kip [[:w:Simon Robič]] *znameniti ponesrečeni in pokopani (kapelica v Klinu, na Dovjem): Fanny Copeland, Zvone Hofler, Klement Jug, Pavla Jesih, Jakob Aljaž, [[:c:File:Kapelica Marije Snežne na Jasenju z imeni ponesrečenih planincev in alpinistov.jpg]] *ali je [[:w:Kekec]] tudi znamenita kranjskogorska osebnost? ==8. 12. 2021== '''Komenda''' idr. *V Wikipodatkih popravi kraj rojstva Josepha Samuela Annana (Komenda > Komenda, Gana (razločitvena stran)) * gl. popravke v zgodovini strani * Ištvan Huzjan? (rojen sicer v Ljubljani lendavskim strašem, toda ...) * židovske žrtve nacizma na pogovorno stran ==1. 12. 2021== *Za '''Gorico''' glej še [[:w:Pogovor:Goriška pokrajina (Italija)|Pogovorno stran Goriške pokrajine]]. *Pavlina Pajk, šolski nadzornik Milharčič, Fran Levec je poučeval na liceju, Alojz Gradnik, Ivo Šorli ==24. 11. 2021== '''Dol pri Ljubljani''' *samo še eno osebnost za oceno več? Išči "dolskem" po Obrazih slovenskih pokrajin in po SBL ==10. 11. 2021== '''Kranj''' *Wd: biolog Narcis Mršić *politik Aleks Leo Vest *službujoči v Kranju: Jože Dežman ne, Barbara Toman da? *iz Kranjske knjige še: biolog Marko Aljančič, Boris Kryštufek, slikar Matej Metlikovič, tiskar Ignacij Kremžar, politik Ljubo Sirc, književnik Miško Kranjec (Mesec je doma na Bladovici, vikend pod Joštom), družina Fock, Jožko Zabret?, Joža in Mirko Mahnič, Avgust Šenoa (Nagelj s pesnikovega groba), Josip Stritar, Tita Kovač (Zois na Brdu), avtorja romanov o Prešernu Slodnjak, Vašte '''Radlje ob Dravi''' *Wd: umrli Krevh, Škafar, Vrban, rodili Wutschnig, Belantič, Lorenci, Kus idr. (13) *Slavko Bobovnik? '''Vuzenica''' ==3. 11. 2021== *gl. popravke v doslejšnjih geslih '''Jezersko''' *Wikipodatki pokažejo tudi smrt Filipa Benceta in Milana Ciglarja, vendar ... *Marie Gebauerova je 1918 napisala roman o Jezerskem ''Rod Jurija Klemenčiče'' *znameniti turisti na Jezerskem? *ponesrečeni v stenah Kočne, Skute? *SBL: "Jezerskem" > Leon Šenk, Karel Chodounsky (jezerska kolonija) idr. *France Malešič: ''Spomin in opomin gora'' (2005): znameniti ponesrečeni po občinah? '''Braslovče''' *Wd: umrli Friderik Celjski II. in rodbina Žovneških, Vilko Šlander, Mihael Strojan, Stanko Virant, Ljerka Godici + 23 tu rojenih ... *Wd namesto med vire v op. oz. na pogovorno stran *Wpjo ven iz virov *Cobiss: Srečko Puncer, Ala Adamia, Taja Steblovnik? ==27. 10. 2021== '''Radeče''' *<s>doktor znanosti</s> *Ostrovhar med književniki? *Wikipodatki: Brilej, Petrič ... *Kiparstvo in arhitektura naj gresta k Umetnost '''Slovenske Konjice''' *Wikidata ponudi 43 tu rojenih in nekaj manj tu umrlih, npr. pesnik [[:s:Arkadij Videmšek]] *v SBL išči tudi po Konjicah '''Cerknica''' *kako strukturirati obsežni seznam Osebnosti od drugod: po abecedi, kronološko, po področjih, po dolžini bivanja? *Wikipodatki? *tu sta padla Kremžar in Balantič; kaj pa Kajuh, ki je bil tudi zraven? ==20. 10. 2021== '''Občina Hrastnik''' *[[:w:Olga Kastelic]], gl. Wikipodatke *ogled doslejšnjih posegov v geslo *kam z zelo obsežnim seznamom padlih? > na pogovorno stran, gl. rešitev pri [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem|osebnostih Črne na Koroškem]] *iskanje po posameznih krajih v SBL pokaže še ljudi, ki so v hrastniški občini službovali, npr. učitelj [[:w:Janko Polák]], duhovnik [[:w:Anton Veternik]], učitelj [[:w:Hinko Wilfan]] *izbirno iskanje v Cobissu: predmetna oznaka Hrastnik, ključna beseda (lit. vrsta?) biografije: prvi župan Dola Karl Malovrh ... *iskanje po Obrazih slovenskih pokrajin: Stanko Abram, Marija Adanja, Vida Bošnjak Logar ... ==13. 10. 2021== *pregled adminovih pripomb in posegov: spisek nadzorov, pomembnost oseb, kam s seznami učiteljev, duhovnikov, člani društev in padlih '''občini Hajdina in Gorišnica''' *Vid Rižnar > [[:w:Vid Rižner]] {{opravljeno}} *Obramba > Vojska *združi drobna poglavja *sezname nepolinkanih oseb (župani, učitelji, uspomeničeni padli ...) spremeni v navadne naštevalne odstavke *pri še neobdelanih (rdečih) osebah navedba enciklopedičnih virov (sb, wd, osp, lit)? *preberi [[:w:Wikipedija:Pomembnost|wikipedijski članek o pomembnosti oseb]] *spremljaj [[:w:Wikipedija:Pod lipo#Seznam osebnosti iz občine|diskusijo ob projektu Pod lipo na Wikipediji]] *Esmeralda se je vrnila na seznam {{opravljeno}} *spomnite me, da naslednjič zaploskamo prvi letošnji referentki Klari; včeraj smo to pozabili ==6. oktobra 2021== *poenotimo naslove seznamov tako, da bo Občina povsod z veliko začetnico, npr. Seznam osebnosti iz Občine te pa te {{opravljeno}} *občini Ptuj in Kranj sta bili že obdelani, Kranj res bolj površno; <s>Ptuj prečrtamo,</s> Kranj pa bo dopolnjen in prestrukturiran *občina Ljubljana je preobsežna, omejimo se na njene četrtne skupnosti Bežigrad, Center, Črnuče, Dravlje, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Rožnik, Rudnik, Sostro, Šiška, Šmarna gora in Vič; doslej sta bili obdelani [[:w:Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šentvid]] in [[:w:Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo|Trnovo]] 3z7ri7mt2rqh9qyie68lum5gutoufma 0 3761 72456 72452 2022-08-09T17:50:33Z Hladnikm 30 wikitext text/x-wiki Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik. #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] <br> *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] <br>*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2297_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Granitno obeležje za bolnišnico KOZJAK] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2298_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Bolnica Št. Primož pod Malo Kopo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2521_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča - Petkova Bolnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2525_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča bolnice v Lučki Beli] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2800_x1557062.386771665_y5800873.647812425_s16_b362 Partizanska bolnišnica Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3089_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Matkovem kotu ob potoku Suhel] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3090_x1631639.8454780905_y5846916.208397141_s13_b362 Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3093_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v bližini Knezovega pungarta v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3094_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3301_x1619382.7553828517_y5817463.631439934_s14_b362 Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3398_x1642157.445384707_y5817718.173902097_s13_b362 Bolnišnica Pod lipo v Brodeh] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3400_x1641297.5288164988_y5817699.064645026_s13_b362 Partizanska bonišnica Pod bukvijo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3584_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Bolnica Lisčak] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3631_x1511315.915117335_y5819125.680365231_s13_b362 Spominska plošča v Skalci] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3640_x1520072.7321702556_y5818012.566140828_s14_b362 Bolnica ob cesti Vrsno-Krn] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3643_x1519499.4544581168_y5816311.842261483_s14_b362 Parizanska bolnica ob Malenščku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3826_x1682880.9024627658_y5721472.290817291_s13_b362 PLANINA pod Mirno goro - spomenik rekonvalescentnemu oddelku SCVPB] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3850_x1688479.914784655_y5712720.251078637_s13_b362 Bolnica Kanižarica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4040_x1618762.9654260685_y5721193.8603603495_s13_b362 ŽUPANOV LAZ- SVPG-Bolnica v Županovem lazu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4205_x1525261.3705762266_y5833938.477080984_s13_b362 Partizanska bolnica Na skali] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4228_x1704506.201904965_y5746102.776952782_s13_b362 Partizanska bolnica Kira] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1742242.7409830906_y5825987.648412622_s13_b362 Partizanska bolnica Drevenik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4251_x1535592.9811868048_y5788148.053694883_s14_b362 Spominska plošča na pročelju ambulante v Čepovanu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4255_x1538111.839203515_y5794741.417180415_s14_b362 Sanitetna postaja Male Vrše, Čepovan] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4409_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Plošča sanitetni postaji št. 2] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4416_x1669819.7252545366_y5724692.200633802_s12_b362 Bolnica Pugled, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4466_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362 Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4533_x1551939.7416982055_y5794480.907812363_s14_b362 Jagršče - Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4541_x1554710.583973543_y5790066.669428892_s14_b362 Partizansko okrevališče v Peklu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4546_x1683458.9139452057_y5842540.425578225_s13_b362 Izak, spominska točka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4597_x1561795.0514865443_y5804441.344292334_s14_b362 Partizanska bolnica Franja-spominska plošča] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4647_x1623146.4618291343_y5757543.214687718_s13_b362 Sanitetna postaja 7, Zapotok, Gričnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4719_x1550386.0601222094_y5753915.410512092_s14_b362 Bolnica Erzelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4725_x1622269.411660152_y5724759.427012342_s13_b362 BABNO POLJE-Obeležje Bolnica SVO-Snežnik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4930_x1687867.9017616843_y5863205.635520978_s13_b362 Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Partizanska bolnišnica Jesen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4932_x1758066.9147224186_y5867556.046778409_s14_b362 ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4935_x1683946.8838571368_y5721776.301895775_s13_b362 Kočevski Rog - Partizanska bolnišnica Kremen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4939_x1743857.1389757062_y5833825.50180521_s13_b362 Pečke - Sagadinova vila] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4941_x1639711.687937153_y5755267.345985118_s12_b362 Mala vas v Dobrepolju - Spomenik partizanski bolnišnici Javhe] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4944_x1554608.6115701455_y5779488.329322984_s13_b362 Partizanska bolnišnica Pavla - Zadnja centrala] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4945_x1526307.8018475585_y5801502.193469114_s13_b362 Partizanska bolnišnica "Pod Skalco"] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6108_x1717235.779343177_y5832965.415463892_s13_b362 Stanko Cepec-bolnica Zima.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6135_x1693178.8069029318_y5772522.391921718_s13_b362 Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6735_x1699406.8424956596_y5763235.736410739_s13_b362 Ravnik pri Šmarjeti - Partizanska ambulanta št. 14] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6741_x1699110.9292706465_y5759867.089358006_s14_b362 Vinji vrh - Plošča partizanski bolnišnici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6818_x1679228.4739180594_y5838311.504542132_s14_b362 Partizanska bolnica Jelka-Breza.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6834_x1677008.4491439918_y5719571.237277977_s12_b362 BOBOVEC- Partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6917_x1666420.56131467_y5809477.6770956395_s14_b362 Partizanska bolnica.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnica Edvarda Poharja na Jelovici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnišnica Smuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7546_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Ute] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Pudob] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7549_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Podgora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7550_x1619399.8239342514_y5722704.44870366_s14_b362 Partizanska bolnišnica Hrib] <hr> #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica] <s>#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]</s> ==Glej tudi== Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]. 11afajm32c2pllu5k7kqgbxzbblfmwl 72457 72456 2022-08-09T17:53:54Z Hladnikm 30 wikitext text/x-wiki Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik. #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] <br> *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] <br>*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2297_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Granitno obeležje za bolnišnico KOZJAK] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2298_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Bolnica Št. Primož pod Malo Kopo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2521_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča - Petkova Bolnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2525_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča bolnice v Lučki Beli] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2800_x1557062.386771665_y5800873.647812425_s16_b362 Partizanska bolnišnica Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3089_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Matkovem kotu ob potoku Suhel] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3090_x1631639.8454780905_y5846916.208397141_s13_b362 Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3093_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v bližini Knezovega pungarta v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3094_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3301_x1619382.7553828517_y5817463.631439934_s14_b362 Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3398_x1642157.445384707_y5817718.173902097_s13_b362 Bolnišnica Pod lipo v Brodeh] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3400_x1641297.5288164988_y5817699.064645026_s13_b362 Partizanska bonišnica Pod bukvijo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3584_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Bolnica Lisčak] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3631_x1511315.915117335_y5819125.680365231_s13_b362 Spominska plošča v Skalci] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3640_x1520072.7321702556_y5818012.566140828_s14_b362 Bolnica ob cesti Vrsno-Krn] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3643_x1519499.4544581168_y5816311.842261483_s14_b362 Parizanska bolnica ob Malenščku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3826_x1682880.9024627658_y5721472.290817291_s13_b362 PLANINA pod Mirno goro - spomenik rekonvalescentnemu oddelku SCVPB] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3850_x1688479.914784655_y5712720.251078637_s13_b362 Bolnica Kanižarica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4040_x1618762.9654260685_y5721193.8603603495_s13_b362 Bolnica v Županovem lazu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4205_x1525261.3705762266_y5833938.477080984_s13_b362 Partizanska bolnica Na skali] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4228_x1704506.201904965_y5746102.776952782_s13_b362 Partizanska bolnica Kira] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1742242.7409830906_y5825987.648412622_s13_b362 Partizanska bolnica Drevenik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4251_x1535592.9811868048_y5788148.053694883_s14_b362 Spominska plošča na pročelju ambulante v Čepovanu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4255_x1538111.839203515_y5794741.417180415_s14_b362 Sanitetna postaja Male Vrše, Čepovan] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4409_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Plošča sanitetni postaji št. 2] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4416_x1669819.7252545366_y5724692.200633802_s12_b362 Bolnica Pugled, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4466_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362 Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4533_x1551939.7416982055_y5794480.907812363_s14_b362 Jagršče - Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4541_x1554710.583973543_y5790066.669428892_s14_b362 Partizansko okrevališče v Peklu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4546_x1683458.9139452057_y5842540.425578225_s13_b362 Izak, spominska točka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4597_x1561795.0514865443_y5804441.344292334_s14_b362 Partizanska bolnica Franja-spominska plošča] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4647_x1623146.4618291343_y5757543.214687718_s13_b362 Sanitetna postaja 7, Zapotok, Gričnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4719_x1550386.0601222094_y5753915.410512092_s14_b362 Bolnica Erzelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4725_x1622269.411660152_y5724759.427012342_s13_b362 BABNO POLJE-Obeležje Bolnica SVO-Snežnik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4930_x1687867.9017616843_y5863205.635520978_s13_b362 Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Partizanska bolnišnica Jesen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4932_x1758066.9147224186_y5867556.046778409_s14_b362 ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4935_x1683946.8838571368_y5721776.301895775_s13_b362 Kočevski Rog - Partizanska bolnišnica Kremen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4939_x1743857.1389757062_y5833825.50180521_s13_b362 Pečke - Sagadinova vila] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4941_x1639711.687937153_y5755267.345985118_s12_b362 Mala vas v Dobrepolju - Spomenik partizanski bolnišnici Javhe] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4944_x1554608.6115701455_y5779488.329322984_s13_b362 Partizanska bolnišnica Pavla - Zadnja centrala] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4945_x1526307.8018475585_y5801502.193469114_s13_b362 Partizanska bolnišnica "Pod Skalco"] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6108_x1717235.779343177_y5832965.415463892_s13_b362 Stanko Cepec-bolnica Zima.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6135_x1693178.8069029318_y5772522.391921718_s13_b362 Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6735_x1699406.8424956596_y5763235.736410739_s13_b362 Ravnik pri Šmarjeti - Partizanska ambulanta št. 14] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6741_x1699110.9292706465_y5759867.089358006_s14_b362 Vinji vrh - Plošča partizanski bolnišnici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6818_x1679228.4739180594_y5838311.504542132_s14_b362 Partizanska bolnica Jelka-Breza.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6834_x1677008.4491439918_y5719571.237277977_s12_b362 BOBOVEC- Partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6917_x1666420.56131467_y5809477.6770956395_s14_b362 Partizanska bolnica.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnica Edvarda Poharja na Jelovici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnišnica Smuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7546_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Ute] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Pudob] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7549_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Podgora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7550_x1619399.8239342514_y5722704.44870366_s14_b362 Partizanska bolnišnica Hrib] <hr> #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica] <s>#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]</s> ==Glej tudi== Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]. 2i1i8e7m6jkpvetbqvd0paujc3aktip 72458 72457 2022-08-09T17:56:29Z Hladnikm 30 wikitext text/x-wiki Seznam so na podlagi vpisov v Geopediji in [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ popisa Blaža Štanglja] sestavili Miloš Kermavnar, Daniel Divjak in Miran Hladnik. #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1963_x1562831.9120742509_y5849001.685672117_s15_b362 Ambulanta D, Mežakla] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:82_x1552130.9808911998_y5831789.324383752_s15_b362 Ambulanta E, Konjska dolina, Pokljuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1805_x1648134.3671500282_y5849419.614505313_s15_b362 Bolnica B/11 – Pepca, Bela peč, Smrekovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3335_x1561612.363978784_y5805039.645154274_s15_b362 Bolnica Franja, Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3824_x1673501.6088895758_y5733445.327267347_s15_b362 Bolnica Jelendol, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Bolnica Jesen, Pohorje] [https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/bolnica-jesen.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:286_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 Bolnica Košuta, Bašelj] [https://www.preddvor.si/objava/260504 html] <br> *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:287_x1603787.6874446794_y5831503.393033799_s13_b362 pokopališče Bolnice Košuta, Bašelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:478_x1707789.8190551975_y5859546.227785923_s12_b362 Bolnica Košuta, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:480_x1705993.5488904961_y5858934.731559641_s12_b362 Repe, postojanke pohorskih bolnišnic] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:231_x1611523.3669874275_y5845918.327432099_s13_b362 Bolnica Krtina, Jezersko] [https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html html] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:469_x1630151.9802020607_y5824672.177609605_s12_b362 Bolnica Bela, Kamniška Bela] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:733_x1708403.9042032876_y5751099.389635882_s14_b362 Bolnica Gorjanskega bataljona] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:809_x1658235.3728297784_y5822829.9494579295_s13_b362 Bolnica Štrukljeva peč, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:810_x1659623.3038142375_y5824018.221505827_s14_b362 Bolnica Gole vrtače, Šmartno ob Dreti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:928_x1729602.5942860825_y5804304.178318069_s14_b362 Domačija Košak, Rudnica nad Olimjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1149_x1645306.803263575_y5714601.376271634_s13_b362 Bolnica Smrekovec, Goteniška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1150_x1640472.1612245364_y5711123.491484656_s13_b362 Bolnica Stanetov dom, Borovška gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1372_x1528109.7296453274_y5838983.530548686_s13_b362 Bolnica v Zadnjici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1543_x1668345.81082287_y5863597.622251735_s13_b362 Bolnica Mirta, Kotlje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1722_x1629979.4597328305_y5735425.812885196_s13_b362 Bolnica Ogenjca, Loški Potok] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1927_x1710314.2686801995_y5796731.357173126_s14_b362 Bolnica Blatni vrh, Jurklošter] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2021_x1524537.4471640238_y5803746.387304304_s14_b362 Bolnica Volčanski Ruti] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2108_x1583924.240827338_y5843192.671213722_s13_b362 Ambulanta B 777, Draga, Begunje] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Netopir, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1695401.7477972514_y5724838.105355411_s14_b362 Evakuacijska baza, Črešnjevec pri Semiču] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2246_x1688731.4330334892_y5860959.143335835_s15_b362 Paučkove partizanske bolnice na Trški gori, Pohorje] <br>*[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2295_x1689823.3797057492_y5861994.904699026_s15_b362 Bolnica Krn, Pohorje] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2279_x1639374.1438860921_y5738522.39229934_s18_b362 Bolnica Ribnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bolnica Bobovec, Kočevska Mala gora] #[https://www.geopedia.world/#T281_x1612399.4538973079_y5765141.441868293_s15_b362 Bolnica Krvavice (Iški vintgar)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1543_x1665863.717478399_y5861255.652695965_s15_b362 Bolnica Mirta (Uršlja gora, Kotlje)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3923_x1727777.0998025727_y5802527.152877248_s15_b362 Bolnica R-6 v Javoršici, Loka pri Žusmu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3294_x1650860.8935968238_y5847372.675647034_s15_b362 Bolnica »C« (Celje center, tudi Tračka bolnica na Trački planini] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7598_x1635262.8482666356_y5842719.952503404_s17_b362 Bolnica SVPB-SZC I pod Križevnikom v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4928_x1716810.1339169918_y5882553.131681574_s17_b362 Bolnica Tevakin (Kozjak)] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2162_x1695401.7259075276_y5724838.113620178_s17_b2852 Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1867_x1628210.8992668716_y5809076.270706779_s13_b362 Bolnica Triglav (Lukova bolnica), Kolovec] #[https://www.geopedia.world/#T281_F2518:2158_x1718434.1083667988_y5790868.376122727_s15_b362 Bolnica v Travnem Lazu, Bohor] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2481_x1570187.1157218767_y5718836.132833378_s15_b362 Bolnica Zalesje (Ostrožno Brdo, Brkini)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4936_x1676285.8897464932_y5728770.678450254_s15_b362 Bolnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4229_x1710246.0253771995_y5821736.695838471_s15_b362 Bolnica Zima] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1740093.8280460774_y5826086.933977889_s15_b362 Partizanska bolnica na Formili (Boč)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2297_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Granitno obeležje za bolnišnico KOZJAK] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2298_x1685135.2780004893_y5861686.449583811_s13_b362 Bolnica Št. Primož pod Malo Kopo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2521_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča - Petkova Bolnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2525_x1636503.514955672_y5830465.577415353_s13_b362 Spominska plošča bolnice v Lučki Beli] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2800_x1557062.386771665_y5800873.647812425_s16_b362 Partizanska bolnišnica Cerkno] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3089_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Matkovem kotu ob potoku Suhel] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3090_x1631639.8454780905_y5846916.208397141_s13_b362 Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3093_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v bližini Knezovega pungarta v Robanovem kotu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3094_x1628792.5661744678_y5845635.888173364_s13_b362 Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3301_x1619382.7553828517_y5817463.631439934_s14_b362 Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3398_x1642157.445384707_y5817718.173902097_s13_b362 Bolnišnica Pod lipo v Brodeh] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3400_x1641297.5288164988_y5817699.064645026_s13_b362 Partizanska bonišnica Pod bukvijo] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3584_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Bolnica Lisčak] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3631_x1511315.915117335_y5819125.680365231_s13_b362 Spominska plošča v Skalci] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3640_x1520072.7321702556_y5818012.566140828_s14_b362 Bolnica ob cesti Vrsno-Krn] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3643_x1519499.4544581168_y5816311.842261483_s14_b362 Parizanska bolnica ob Malenščku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3826_x1682880.9024627658_y5721472.290817291_s13_b362 PLANINA pod Mirno goro - spomenik rekonvalescentnemu oddelku SCVPB] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3850_x1688479.914784655_y5712720.251078637_s13_b362 Bolnica Kanižarica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4040_x1618762.9654260685_y5721193.8603603495_s13_b362 Bolnica v Županovem lazu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4205_x1525261.3705762266_y5833938.477080984_s13_b362 Partizanska bolnica Na skali] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4228_x1704506.201904965_y5746102.776952782_s13_b362 Partizanska bolnica Kira] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4236_x1742242.7409830906_y5825987.648412622_s13_b362 Partizanska bolnica Drevenik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4251_x1535592.9811868048_y5788148.053694883_s14_b362 Spominska plošča na pročelju ambulante v Čepovanu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4255_x1538111.839203515_y5794741.417180415_s14_b362 Sanitetna postaja Male Vrše, Čepovan] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4409_x1542693.3152283996_y5808520.042690663_s13_b362 Plošča sanitetni postaji št. 2] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4416_x1669819.7252545366_y5724692.200633802_s12_b362 Bolnica Pugled, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4466_x1677816.949338873_y5735479.376250548_s13_b362 Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4533_x1551939.7416982055_y5794480.907812363_s14_b362 Jagršče - Spomenik partizanski saniteti ter padlim bolničarjem] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4541_x1554710.583973543_y5790066.669428892_s14_b362 Partizansko okrevališče v Peklu] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4546_x1683458.9139452057_y5842540.425578225_s13_b362 Izak, spominska točka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4597_x1561795.0514865443_y5804441.344292334_s14_b362 Partizanska bolnica Franja-spominska plošča] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4647_x1623146.4618291343_y5757543.214687718_s13_b362 Sanitetna postaja 7, Zapotok, Gričnica] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4719_x1550386.0601222094_y5753915.410512092_s14_b362 Bolnica Erzelj] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4725_x1622269.411660152_y5724759.427012342_s13_b362 BABNO POLJE-Obeležje Bolnica SVO-Snežnik] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4930_x1687867.9017616843_y5863205.635520978_s13_b362 Hudi Kot - Partizanska bolnišnica Svoboda] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4931_x1731275.095995818_y5847889.580972434_s12_b362 Partizanska bolnišnica Jesen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4932_x1758066.9147224186_y5867556.046778409_s14_b362 ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4935_x1683946.8838571368_y5721776.301895775_s13_b362 Kočevski Rog - Partizanska bolnišnica Kremen] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4939_x1743857.1389757062_y5833825.50180521_s13_b362 Sagadinova vila, Pečke] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4941_x1639711.687937153_y5755267.345985118_s12_b362 Mala vas v Dobrepolju - Spomenik partizanski bolnišnici Javhe] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4944_x1554608.6115701455_y5779488.329322984_s13_b362 Partizanska bolnišnica Pavla - Zadnja centrala] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4945_x1526307.8018475585_y5801502.193469114_s13_b362 Partizanska bolnišnica "Pod Skalco"] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6108_x1717235.779343177_y5832965.415463892_s13_b362 Stanko Cepec-bolnica Zima.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6135_x1693178.8069029318_y5772522.391921718_s13_b362 Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6735_x1699406.8424956596_y5763235.736410739_s13_b362 Ravnik pri Šmarjeti - Partizanska ambulanta št. 14] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6741_x1699110.9292706465_y5759867.089358006_s14_b362 Vinji vrh - Plošča partizanski bolnišnici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6818_x1679228.4739180594_y5838311.504542132_s14_b362 Partizanska bolnica Jelka-Breza.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6834_x1677008.4491439918_y5719571.237277977_s12_b362 BOBOVEC- Partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B)] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6917_x1666420.56131467_y5809477.6770956395_s14_b362 Partizanska bolnica.] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnica Edvarda Poharja na Jelovici] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7039_x1574178.8051924726_y5821799.78157249_s13_b362 Bolnišnica Smuka] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7546_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Ute] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Soškove Lokvice] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7547_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Pudob] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7549_x1624400.0938236013_y5724921.855697447_s12_b362 Partizanska bolnišnica Podgora] #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7550_x1619399.8239342514_y5722704.44870366_s14_b362 Partizanska bolnišnica Hrib] <hr> #[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:491_x1587673.5606977057_y5816291.063411542_s14_b362 Plošča Kocjanovim, Bukovščica] <s>#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:758_x1639553.25666377_y5738634.317498573_s16_b362 Kip Partizanska družina pred bolnico, Ribnica]</s> ==Glej tudi== Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]. p2kgtyk3etw5vicvp9d4osdyijdir98 0 3768 72455 72435 2022-08-09T17:36:23Z Hladnikm 30 /* Iz angleščine */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' | title_orig = '''Prevedeni zgodovinski romani''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = predobjava članka za prevajalski zbornik v uredništvu Nike Kocijančič Pokorn in Roberta Grošlja | image= | media_type = | udk = | predmetne-oznake = | cobiss = }} == Uvod== Zgodovinski roman se dogaja v času pred avtorjevo življenjsko izkušnjo; o dogodkih so se avtorji poučili iz zgodovinskih dokumentov. Je nacionalno specifičen žanr, saj mu gre od vznika v 19. stoletju (v slovenski književnosti od 1864 dalje) v vsaki od nacionalnih literatur primarno za tematizacijo domače zgodovine za potrebe lokalnih bralcev. Slovenci so romansirano zgodovino prebirali v izvirnem slovenskem zgodovinskem romanu in v slovenščino prevedenih tujih romanih, večjezični pa tudi v drugih jezikih. O razmerju med drugojezičnimi, prevedenimi in izvirnimi teksti v žanru lahko prepričljivo govorimo šele na podlagi izčrpnih bibliografskih seznamov. Za izvirni zgodovinski roman tak seznam obstaja ([https://slov.si/mh/szr.pdf Hladnik 2009,] 311–326), dopolnjuje ga [[:s:Prevedeni zgodovinski romani|seznam do leta 1945 prevedenih zgodovinskih romanov]], ki sem ga postavil na Wikivir in je izhodišče za tale prispevek. ==Prevodi slovenskega zgodovinskega pripovedništva== Ko govorimo o prevodni literaturi, mislimo največkrat na besedila, prevedena v slovenščino, manj pa smo pozorni na prevode slovenskih del v druge jezike. To ni nič čudnega, saj prevodna korpusa količinsko nista primerljiva, prevodi tujih romanov v slovenščino namreč močno presegajo prevode slovenski del. Seznam prevedenih slovenskih zgodovinskih pripovedi vsebuje 37 del, število prevodov pa je okoli 150, kar pomeni, da je bilo prevajanje izbranih tekstov v druge jezike dokaj načrtno. V žanru zgodovinskega romana oziroma daljšega zgodovinskega pripovedništva je bil poznan načrt Ferdinanda Kolednika, prevesti v čim več jezikov Jurčičevo »povest iz 15. stoletja domače zgodovine« ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864). Izšlo je 18 prevodov, začenši s prevodom Aloisa Koudelke v češčino leta 1894, 18 jih je ostalo v rokopisu, za nadaljnjih 19 pa se je Kolednik dogovarjal (Moder 1982). Največji prevodni uspeh v žanru je požel Bartolov ''Alamut'' (1938), prevedli so ga v okoli 20 jezikov. V češčini je knjiga izšla leta 1946, 1954 je sledil srbski prevod, 1970 francoski itd. Roman je navdihnil ustvarjalce popularne videoigre Assassin's Creed, ki pa z besedilom nima več dosti skupnega. Sistematično so prevajali Jančarjevo trojico zgodovinskih romanov: ''Galjot'' (1980) in ''Severni sij'' (1984) sta bila prevedena v več kot ducat jezikov, ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) pa v osem jezikov. Tavčarjevo ''Visoško kroniko'' (1919) je 1929 v italijanščino (''Streghe e demoni: Cronaca di Visoko'') prevedel Umberto Urbani, 1948 v češčino Miroslav Plechač, 1949 v slovaščino Ján Irmel, 1965 v makedonščino Aleksandar Popovski, 1972 v bolgarščino Viktorija Menkadžieva, 1975 v francoščino Jean Durand-Monti in Viktor Jesenik, 1977 v srbščino Uroš Džonić in Gojko Janjušević, 1982 v hrvaščino Juraj Martinović, 1996 v nemščino Werner Engel, 2021 v esperanto Vinko Ošlak in v angleščino Timothy Pogačar; skupaj se je nabralo enajst prevodov. Finžgarjev roman ''Pod svobodnim soncem'' (1906&ndash;07) se dobi v petih jezikih: češčini (1928 ''Pod svobodným sluncem'', prev. Rudolf Linhart), srbščini (1931 ''Pod slobodnim suncem'', prev. Slobodan Živojinović), slovaščini (1935 ''Pod slobodným slnkom: Povesť pradedov'', prev. Mikuláš Čollák), makedonščini (1965 ''Visočka hronika'', prev. Aleksandar Popovski), ruščini (1970 ''Pod solncem svobody: Povestʹ o dalekih predkah'', prev. Aleksandr Danilovič Romanenko). S tremi prevodi izstopa Pregljev ''Plebanus Joannes'' (1920): 1930 ga je v češčino prevedel Bohuš Vybíral, 1979 v srbščino Tone Potokar in Gojko Janjušević, 2013 pa v nemščino Janez Strutz. Po dvoje prevodov beležijo Sketova ''Miklova Zala'', Murnikov ''Lepi janičar'', Rebulov ''Jutri čez Jordan'', Mojce Kumerdej ''Kronosova žetev'', Šarotarjev ''Biljard v Dobrayu'' in Janšev ''Beli panter'', v preostalih 23 primerih gre za enkratne prevode. Od tujih literatur je zanimanje za slovensko zgodovinsko pripoved najprej pokazala češka: 1885 za Sketa, 1894 za Jurčiča, 1896 za Jakoba Bedenka, 1920 za Frana Detelo, 1928 za Finžgarja in Meška. Med jeziki, ki so največkrat posegli po slovenskih zgodovinskih romanih, so nemščina (20), češčina (16), srbščina/hrvaščina/bosanščina (14), angleščina in francoščina (9), ruščina in italijanščina (6), slovaščina (4).<ref>Za druge prevode glej dopolnjujoče se poglavje [[:s:Prevedeni zgodovinski romani#Prevedeni slovenski zgodovinski romani|Prevedeni slovenski zgodovinski romani]] v seznamu Prevedeni zgodovinski romani na Wikiviru. Prevedene slovenske zgodovinske romane najde Cobissov iskalni niz <code>lc=a3 and lo=slv</code>.</ref> ==Prevodi zgodovinskega romana v slovenščino== === Slovenska in slovanska tematika=== Prevodi zgodovinskih romanov v slovenščino so od srede 60. let 19. stoletja dalje nastajali vzporedno z izvirnimi slovenskimi zgodovinskimi pripovedmi. Pograbili so teme, ki so bile Slovencem na tak ali drugačen način blizu: Turki, francoska revolucija, beneška republika, ruska zgodovina, starokrščanska zgodovina. Ker se neslovenski pisatelji izrecno s slovensko zgodovino niso ukvarjali, štejemo za domače v širšem smislu jugoslovanske in vseslovanske teme, zlasti osvobodilni boj južnoslovanskih narodov proti Turkom in boj drugih Slovanov z nekrščanskimi verami in z Nemci. Te teme so združevale rivalska nazorska in politična tabora, liberalce in klerikalce. Znotraj skupnega izhodišča je liberalce bolj zanimalo jugoslovansko ali panslovansko sporočilo romanov, klerikalce pa njihova verskoobrambna ideja. Vrsta izjav dokumentira nacionalno motivacijo za prevajanje: <blockquote> Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem prebudi in utrdi [...] delovalo se je posebno na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti (Ivan Hribar, »Novejša češka literatura«, ''Ljubljanski zvon'' 1881, 318).</blockquote> <blockquote> V boju smo, borimo se za življenje; nam pa mora biti življenje naroda čez vse. Zanje se mora vse boriti, tudi umetnost. [...] Spomin na davne, slavne čine starih očetov je oni čudotvorni balzam, ki je obudil češki narod, in ki ga dosihdob krepi v borbi za napredek, omiko in svobodo. V zgodovini svojega naroda išče in nahaja Čeh spodbudo in krepost za svoje nadaljnje težnje in boje, in taki pisatelji so češkemu ljudstvu najljubši, kateri mu umejo razodevati slavno in otožno usodo nekdanjih pradedov (»Alois Jirásek: K petdesetletnici njegovega rojstva«, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8TLLEXK ''Slovenski narod'' 1901, 199).]</blockquote> <blockquote> Zgodovina in njen mit nista morda v nobeni evropski književnosti igrala večje vloge, kakor v Poljski, saj je apoteoza zgodovine tvorila naravnost izhodišče njih literarnega ustvarjanja vse do svetovne vojne, ki jih je politično osvobodila (France Vodnik, »Novejša poljska zgodovinska povest«, ''Slovenec'' 1929, št. 141, 9).</blockquote> Nacionalna zavzetost druži češki, slovenski, poljski in hrvaški zgodovinski roman in jih uveljavlja kot poseben tip nasproti evropskemu zgodovinskemu romanu. Izvirna slovenska zgodovinska povest je sicer sorodna evropski zgodovinski povesti, vendar je »odmaknjena od vse zahodne slovstvene produkcije« in predstavlja samosvojo varianto, sorodno češkim zgodovinskim povestim (Petrè 1940). Po opaznem številu prevodov, ki so izšli na Primorskem, v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici ali v založništvu Edinosti v Trstu, lahko sklepamo, da so bile slovenske obrobne pokrajine zaradi večje nacionalne izpostavljenosti bolj kot osrednja Kranjska naklonjene ideji jugoslovanstva in panslovanstva. ===Prvi prevodi žanra=== S katerim tekstom začeti seznam prevedenih zgodovinskih romanov, ostaja vprašljivo. Prva knjiga z zgodovinsko tematiko, deklarirano v podnaslovu kot »sgodba dvanajstiga stolétja«, je bila ''Ita Togenburska grafinja'' (1831, prevedel Jurij Kosmač). Drugi del njenega dolgega podnaslova »lepa ino nauka polna [...] sa vse poboshne kristjane popisana, posebno sa tajiste, kateri v' nedolshnosti terpé« pa bralcu sporoča, da gre le za tradicionalno krščanskovzgojno berilo oziroma za žanr ženskosvetniške pripovedi. Življenje Ide von Toggenburg (1140–1226) je bilo v 19. stoletju predmet več nemških verskospodbudnih pripovedi. Podobnega značaja so še Christopha Schmida ''Jozafat, kraljevi sin iz Indije, povest iz prvih časov krščanstva'' (1840, prev. Franc Malavašič), Marie Joséphine Risteau Cottin, ''Elizabeta ali Pregnanci v Sibirii'' (1857), ''Krivica za krivico: Povest iz časa ruske cesarice Katarine II.'' (1859, prev. Franc Malavašič) idr. Postopoma so se taka besedila daljšala in začela računati na zahtevnejšega sprejemnika, tako da jih sčasoma ni več imeti za verskovzgojna, ampak za poseben žanrski tip zgodovinskega romana, to je pripoved o zgodnjih obdobjih krščanstva. Sem spadajo ''Perpetua ali afrikanski mučenci'', »pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu« (1869, prev. Anton Lésar), ''Hanani ali poslednji dni v Jeruzalemu'' Charlesa Guénota (''Slovenec'' 1875, prev. France Štrukelj), ''Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb'' Antona de Waala (1910, prev. Ivan Pregelj) itd. Nekakšen vmesni žanrski status imata anonimni daljši besedili ''Divji Hunci pred mestom Meziborom'', »podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi« (Celovec, 1853), in ''Čudne poti božje vsigamogočnosti, ali skrivne sodbe srednjih časov'' (Gorica, 1862; Cobiss publikacije ni registriral). Slednjo je poslovenil učitelj Franc Bunc iz Ajdovščine, jo izdal v samozaložbi in jo sam na spreten način oglašal v ''Novicah'' tako, da je sproti opozarjal na vse zaplete v zvezi s tiskom, tiskarskimi napakami in seveda poudarjal nizko ceno. Drugo žanrsko nejasno področje – nejasno zato, ker je le deloma fikcija – je junaška in vladarska biografija, med katerimi izstopajo popisi usod vladarskih rodbin, ki jih je v nesrečo spravila francoska revolucija. === Izvirni jeziki=== Slovenski spletni katalog Cobiss, ki ustreza nacionalni bibliografiji, razkriva, kako so prevajalci zgodovinskega romana zajemali iz drugih jezikov. Pregled prevodov se zaradi preobsežnosti korpusa omejuje na čas do 1945 in na najbolj prevajane jezike, na francoščino, angleščino, nemščino, ruščino, hrvaščino/srbščino, poljščino in češčino. Slovenska nacionalna bibliografija je z žanrskimi oznakami skopa. Med nekaj deset oznakami za literarno vrsto (<code>lc</code> 'literarna kategorija') je le prgišče takih za romaneskne žanre. Oznaka <code>lc=a3</code> pokriva dva žanra hkrati, zgodovinski in vojni roman, oznaka <code>a5</code> pa biografije in biografske romane, izmed katerih je treba ročno izločiti biografije brez leposlovnih primesi, biografije sodobnikov in svetniške biografije. {| |[[File:Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih.jpg|thumb|600 px|Dinamika prevajanja zgodovinskega romana po jezikih]] |} Seznam doslej evidentiranih prevodov zgodovinskega romana v slovenščino obsega od leta 1864 do 1944 181 naslovov. Kako je z jezikovnimi preferencami? Prednjačijo prevodi iz nemščine (39) pred tistimi iz angleščine (28) in francoščine (26). Slovanski jeziki so dokaj enakovredno zastopani (češki 24, južnoslovanski 22, poljski in ruski po 19). Podatki zahtevajo popravek trditve, ki sem jo zapisal na več mestih, da je bilo prevajanje iz nemščine zaradi nemške kulturne hegemonije, rivalstva in potreb po slovenski jezikovni in kulturni emancipaciji nezaželeno, glede na dvojezični značaj slovenskega izobraženega bralstva, ki je nemščino obvladalo enako kot slovenščino, pa tudi nepotrebno. Trditev je bila podprta s programskimi izjavami udeležencev v kulturnem boju in s preštevanjem prevodov v drugih žanrih, npr. kmečke povesti. Prevodni konkurenci naj bi se še zlasti izogibali nacionalno konstitutivni žanri, kamor je spadal tudi izvirni zgodovinski roman, namenjen demonstraciji domačih ustvarjalnih energij (Hladnik 1992). Da je do prevodov nemškega zgodovinskega romana vendarle prihajalo, je zaslužno uvrščanje velikega dela žanrskega korpusa v zabavno literaturo, namenjeno manj izobraženemu in enojezičnemu bralcu. Prevajanje zgodovinskega romana je bilo v 19. stoletju v znamenju češčine, 1900–1919 so imeli prednost prevodi iz južnoslovanskih jezikov in angleščine, 1920–1945 nemščina. Prevajanje zgodovinskega romana je skozi čas naraščalo, upad je prizadel samo češčino in južnoslovanske jezike. Med prvo svetovno vojno in še nekaj časa po njej zgodovinski romani niso izhajali, pa tudi drugo leposlovje ne. Podatki za zadnje obdobje 1920–1945 so pomanjkljivi, saj v bibliografiji še niso upoštevani zgodovinski romani v podlistkih. Do 1918 pa je med jeziki izvirnikov vodila češčina (21), po spremembi državnega okvira po koncu prve svetovne vojne, ki je postopoma ukinila dvojezičnega, to je nemško-slovenskega bralca in pripeljala do spremembe prevodne strategije, je povedla nemščina (26). Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do strateškega premika na ravni slovanski jeziki : svetovni jeziki. Prej so v seštevku med izvirniki vodili slovanski jeziki (54) pred svetovnimi (37), med obema vojnama pa so se preference zasukale in vodstvo so pred slovanskimi jeziki (27) prevzeli svetovni jeziki (56). {| |[[File:Sprememba prevodnih preferenc zgodovinskega romana.jpg|thumb|600 px|Obrat od slovanskih literatur k svetovnim]] |} Lestvice jezikov, iz katerih so zajemali slovenski prevajalci, so žanrsko specifične. Ta za zgodovinski roman se npr. razlikuje od tiste za feljtonski roman (Hladnik 2014), čeprav je zgodovinskih romanov med feljtonskimi za dobro tretjino.<ref>Feljtonski roman je v podlistku dnevnega časopisja v nadaljevanjih objavljeni roman.</ref> Pri prevedenem feljtonskem romanu do leta 1918 je bila v seštevku na prvem mestu francoščina pred angleščino, nemščino in ruščino. Drugačna je bila tudi dinamika jezikovnih preferenc skozi čas: do leta 1900 je nastalo največ prevodov feljtonskih romanov iz ruščine, francoščine in češčine, v prvih dveh desetletjih 20. stoletja pa so vodstvo prevzeli prevodi iz francoščine, sledili so tisti iz angleščine, nemščine in ruščine. Strateški premik na ravni slovanski jeziki : neslovanski jeziki se je pri feljtonskem romanu zgodil že na prelomu 19. in 20. stoletja. Do 1900 je bila polovica prevodov feljtonskih romanov iz slovanskih jezikov, druga polovica prevodov pa iz svetovnih jezikov. Po 1900 je delež prevodov iz slovanskih jezikov zdrsnil na 19 %, delež prevodov iz svetovnih jezikov pa se je povečal na 52 %, pri čemer so prednjačili prevodi iz nemščine. ==== Iz francoščine==== Da je moral biti zgodovinski roman ''Jean Zbogar'' (1818) Charlesa Nodierja (1780–1844) preveden v slovenščino (leta 1886 ga je za podlistek ''Slovenskega naroda'' in za knjižni ponatis pod naslovom ''Ivan Zbogar'' prevedel Jožef Marija Kržišnik, leta 1932 pa na novo Anton Kacin v Gorici pod naslovom ''Janez Žbogar''), je zaradi slovenske naslovne osebe in redke tematizacije slovenske zgodovine razumljivo samo po sebi. Med francoskimi zgodovinskimi romanopisci v slovenskih prevodih izstopa Alexandre Dumas starejši (1802–1870). Začelo se je z delnim prevodom romana ''Le Comte de Monte Christo'' (1845–1846) pod naslovom ''Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti'' 1893 v Celju. V celoti je roman v prevodu Josipa Hacina izšel v goriški ''Soči'' v letih 1905–1906 in v knjižnem ponatisu v goriški Svetovni knjižnici. 1914–1915 je Louis J. Pirc za časopis ''Clevelandska Amerika'' prevedel nadaljevanje romana, ki ga je napisal Dumasov nemški občudovalec Adolf Mützelburg. Dal mu je naslov ''Nevesta z milijoni''. Dumas je ''Grofa Monte Crista'' nadaljeval z romanom ''Mrtvaška roka''. V časopisu ''Soča'', ki je na prelomu stoletij najbolj vztrajno objavljal prevode zgodovinskega romana, so potem izhajali še njegovi ''Trije mušketirji'' in njihovo nadaljevanje ''Dvajset let pozneje''. V Trstu sta izšla »roman iz časov francoske revolucije« ''Vitez iz rdeče hiše'' in »zgodovinski roman iz Neronovih časov« ''Akta''. Dumasov zgodovinski roman ''Zvestoba do groba'' se ukvarja z bojem za oblast na dvoru Henrika III. Boris Rihteršič se pod svoj prevod Dumasovega ''Črnega tulipana'' leta 1935 ni podpisal, ni pa bil tako sramežljiv Janko Tavzes, čeprav je njegov novi prevod ''Treh mušketirjev'' izšel ob stoletnici izvirnika leta 1944 pri ljubljanskem založniku pogrošne literature Antonu Turku. Romani Michela Zévaca (1860–1918) ''Otroci papeža, Markiza Pompadour'' in njegovo nadaljevanje ''Kraljev tekmec, Kraljevi vitez, Papežinja Favsta'' so veljali za napeto popularno berilo, založnikom se imena prevajalcev niti ni vedno zdelo vredno napisati. Mesto so našli v podlistku časnika ''Jutro''. Na izvirnik je pri ''Papežinji Favsti'' težko pokazati, saj se z nevarnim življenjem lepe spletkarske princese iz rodbine Borgia, ki je vpletena v smrt Henrika III. proti koncu 16. stoletja, ukvarja več romanov iz cikla ''Les Pardaillan'' (1908–1926). Zadnji pred drugo vojno objavljeni Zévacov zgodovinski roman ''V krempljih inkvizicije'' je bil verjetno pripravljen po italijanski priredbi ''Pardaillan: Il grande inquisitore'' (1925), saj med francoskimi izvirniki ni najti podobnega naslova. Ob stoletnici izida zgodovinskega romana ''Chronique du règne de Charles IX'' (1829) Prosperja Mériméeja (1803–1870) je pri Modri ptici izšel Župančičev prevod pod naslovom ''Šentjernejska noč''. Roman govori o atentatu na hugenotskega poveljnika Gasparda de Colignyja v noči na 24. avgust 1572, ki mu je sledil pokol tisočev pariških hugenotov. ''Notre-Dame de Paris'' Victorja Hugoja (1802–1885) iz leta 1831 je doživela dva prevoda: leta 1912 je roman prevedel Louis J. Pirc za ameriški slovenski časopis, 1931 pa Janko Tavzes za matičnega bralca. V širšem smislu spadajo v zgodovinski žanr tudi biografski romani o zgodovinskih osebnostih, npr. ''Čudovito življenje Honoréja Balzaca'' Renéja Benjamina in biografija Marie Curie (1867–1891) izpod peresa Eve Curie. ==== Iz angleščine==== Začelo se je 1867 z misijonsko in mučeniško povestjo ''Fabiola ali cerkev v katakombah'' angleškega kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana (1802–1865). V zgodovinski žanr bi lahko vtaknili roman ''Vohun'' Jamesa Fenimora Cooperja (1789–1851) iz leta 1907, saj govori o dogodkih v ameriški revoluciji 1787, ki so se zgodili pred rojstvom avtorja. »Roman iz časov Kristusovih« ameriškega generala in pisatelja Lewa Wallacea (1827–1905) ''Ben-Hur'' je veljal za najbolj vplivno krščansko knjigo 19. stoletja, prevedla sta ga zapored Peter Miklavec in Griša Koritnik. Če pri romanu ''Glenanaar'' Patricka A. Sheehana (1852–1913) nismo najbolj gotovi glede njegovega žanrskega statusa, pa o tem ni dvoma v primeru ''Vstaje Škenderbegove'' (1910). Roman o albanskem nacionalnem junaku Juriju Kastriotu, ki se je v letih 1444–1466 uprl osmanski nadvladi, je napisal britanski državnik in pisatelj Benjamin Disraeli (1804–1881), prevedel pa ga je – očitno zato, ker je roman tematiziral južnoslovansko zgodovino – plodoviti Ivan Mulaček. Z več prevodi je zastopan britanski pustolovski pisatelj Henry Rider Haggard (1856–1925): »povest iz Neronove dobe« ''Deklè z biseri, Roža svetà, Hči cesarja Montezume, Kleopatra'', roman o egipčanskih faraonih ''Jutranja zvezda''. Angleški politik in pisatelj Edward Bulwer-Lytton (1803–1873) je v žanrski tip romana o antiki prispeval ''Zadnje dneve Pompejev'', roman ''Rienzi, zadnji tribunov'' pa govori o rimskem politiku iz 14. stoletja.<ref>Janezu Branku hvala za popravek.</ref> Oče zgodovinskega romana Walter Scott je našel pot v slovenščino šele 1912 z ''Ivanhoejem'' in ''Kenilworthom'', in to v ameriškem ''Glasniku SNPJ''. ''Ivanhoeja'' je 1930 za Modro ptico na novo prevedel Vladimir Levstik. Z dvema romanoma je v slovensko prevodno književnost vstopila britanska pisateljica madžarskega rodu Emma Orczy (1865–1947): ''Za Cezarja'' in »roman iz Napoleonove dobe« ''Mož v sivi suknji''. Z Napoleonom se ukvarjata še ''Senca meča'' škotskega pisatelja Roberta Buchanana (1841–1901) in ''Napoleon Bonaparte'' Arthurja Conana Doyla (1859–1930). Prevajalec Vladimir Levstik si je pri slednjem najbrž (po naslovu sodeč) pomagal z nemškim prevodom ''Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes''. Dva prevoda angleških romanov dolgujeta svoj izid popularnosti, ki sta jo izvirnikoma prinesli ekranizaciji: ''Poročnik indijske brigade'' avtorjev Michaela Jacobyja in Rowlanda Leigha iz leta 1938 in uspešnica Margaret Mitchell ''V vrtincu'' (1939–40), ki govori o ameriški državljanski vojni. ==== Iz nemščine==== Ime izvirnega nemškega avtorja »povesti iz vojske Grkov proti Turkom« ''Pod turškim jarmom'', ki jo je 1882 poslovenil Filip Haderlap, ni poznano. 1883 in 1884 je izhajala »poučno zabavna knjiga v treh delih« ''Odkritje Amerike'', ki jo je po Joachimu Heinrichu Campeju (1746–1818) predelal Hrizogon Majar. Vrsta zgodnjih biografij nima poznanega avtorja: ''Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809'' (1886), ''S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina'' (1887), ki s simpatijo govori o francoskem cesarju Ludviku XVI. (1754–1793), ki so ga pokončali revolucionarji, ''Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije'' (1889). Med popularnimi nemškimi mladinskimi avtorji se poleg Christopha Schmida, čigar dela so že bila omenjena, pojavlja še Joseph S. J. Spillmann (1842–1905): ''Sultanovi sužnji'' (1895), ''Zadnji dnevi Jeruzalema'' (1908–09), ''Hrabro in zvesto'' oz. ''Junaštvo in zvestoba'' (1913), »zgodovinski roman iz časov francoske revolucije« ''Na morišče'' (1938–39). Zgodovinska povest ''Črna žena'', ki jo je leta 1910 v časopisu ''Domoljub'' objavil Gregor Žerjav, je zaradi umeščenosti v gorenjsko okolje dolgo veljala za izvirno delo (tako je mislil tudi hrvaški prevajalec leta 1970) in se je šele nedavno izkazalo, da gre za priredbo Reimmichlovega (pravo ime avtorja je Sebastian Rieger) dela ''Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg'' (1909). Dunajska pisateljica Enrica von Handel-Mazzetti (1871–1955) je zastopana z dvema katoliškima romanoma: ''Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner'', zgodba o ljubezenski odpovedi, podobna Manzonijevema ''Zaročencema'', na ozadju verskih bojev na Štajerskem, je bila prevedena kar dvakrat, ''Jese in Marija'' o avstrijski protireformaciji v 17. stoletju pa je izšla v Pregljevem prevodu. Ena od zanimivejših literarnih figur je psevdonimni kolportažni pisatelj židovskega porekla iz Vroclava Victor von Falk s pravim imenom Heinrich Sochaczewski (1861–1926). Po prestopu v krščanstvo se je preimenoval v Harryja Scheffa. 1922 je v Knjižnici Jutra izšel njegov roman ''Hči papeža: roman Lukrecije Borgie''. Med biografskimi romani naj omenim ''Napoleona'' (1931) švicarsko-nemškega avtorja Emila Ludwiga, dve biografiji demoničnega Rasputina in kratke romane ekspresionističnega pesnika Klabunda (1890–1928), ki so ga vznemirjali Borgijci in ruski car Peter Veliki. Zanimiv je tudi Michael Prawdin (1894–1970), nemški in angleški zgodovinar ukrajinskega porekla in promotor romana dejstev oz. stvarnega romana. V slovenščini imamo njegov roman ''Podrl se je svet'' (1936) o razpadu carske Rusije in ''Džingis-Kan in njegova dediščina'' (1944). Friedrich von Gagern (1882–1947), ki se je rodil na gradu Mokrice, je v romanu ''Ljudstvo'' (1937), ki so ga cenili nacionalsocialistični literarni zgodovinarji (Janko 2005), popisoval zgodovino hrvaškega plemstva. Domačinka, rojena na Planina pri Sevnici, je bila tudi Ana Wambrechtsamer (1897–1933), avtorica romana ''Danes grofje Celjski in nikdar več'' (1940). Na dvojezičnem koroškem prostoru se dogajajo dela Dolores Viesèr (1904–2002): ''Pevček'' (1936), ''Podkrnoški gospod'' (1941), kot zgodovinski roman je bila v ponatisu 1988 označena tudi svetniška biografija ''Ema Krška''; vsa tri dela je poslovenil Janez Pucelj. Slovenci so radi prevajali nemške biografske romane: ''Marijo Stuart'' Stefana Zweiga o škotski kraljici iz 16. stoletja (1932), »roman o Čajkovskem« Klausa Manna (1937), »roman opere« ''Verdi'' (1940) Franza Werfla, ''Demon'' Arthurja Luthra (1941) ob stoletnici smrti Mihaila Jurjeviča Lermontova. 1940 smo dobili celo »biografije himne« ''Marseljezo'', ki jo je napisal nemški publicist iz Lotaringije Wendel Hermann (1884–1936). Wendel, ki je kot pacifist pred nacizmom pobegnil v Francijo, je bil kulturni posrednik med Balkanom in Nemčijo ter Francijo, tudi v Sloveniji je imel prijatelje, iz slovenščine je celo prevajal in pisal o Aškercu, Jenku in Prešernu. ==== Iz ruščine==== Ruska zgodovina je prihajala k Slovencem najprej prek anonimnih nemških prevodov: ''Menčikov, povest o Petru Velikem'' (1871), ''Car in tesar ali saardamska ladjedelnica'' (1886). 1872–73 je v ''Letopisu Matice slovenske'' v prevodu Lavoslava Gorenjca izhajal Gogoljev roman ''Taras Buljba''; drugič ga je leta 1910 prevedel Vladimir Levstik. 1877 je ''Slovenec'' priobčil zgodovinski roman ''Knez Serebrjani'', »roman iz časov Ivana Groznega« Alekseja Konstantinoviča Tolstoja (1817–1875), enega izmed rodbine pisateljskih grofov Tolstojev. Za Mohorjevo ga je najbrž na novo prevedel Alojzij Benkovič leta 1925. Romansirano biografijo ''Peter Veliki'' istega avtorja je 1932–1935 poslovenil Josip Vidmar. Ruski zgodovinski roman sta prevajala Vladimir Levstik in Božidar Borko. Prvi je poslovenil romana Leva Nikolajeviča Tolstoja ''Hadži Murat'' (1923) in ''Vojna in mir'' (1932–34), drugi pa roman ''Julijan Odpadnik'' (1923) tedaj neverjetno popularnega Dimitrija Sergejeviča Merežkovskega (1866–1941). Od Merežkovskega so Slovenci brali še zgodovinski roman ''Leonardo da Vinci'' (1903) in življenjepis Napoleona (1943). Njegova biografija Michelangela, ki jo je 1943 prevedel Joža Lovrenčič, je ohranjena samo v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška, na srečo pa je dostopna v Digitalni knjižnici Slovenije. Skrivnostnega izvora je delo ''Krištof Kolumb ali odkritje Amerike'' (1896). Kot avtor je zapisan neznani E. Šreknik; lahko bi šlo za Ello Eugenio Cecilio Schrecknick iz karelijskega kraja Novaja Kirka, danes Poljany.<ref>[https://amburger.ios-regensburg.de/index.php?id=42993 Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland Erik-Amburger-Datenbank: Ausländer im vorrevolutionären Russland.]</ref> Vera Ivanovna Križanovska (1861–1924), avtorica kakih 50 romanov, je poleg spiritističnih, ki so jih najbolj prevajali, in ženskih pisala tudi zgodovinske. Tak je »roman iz življenja starih Egipčanov« ''Kraljica Hatasu'' (1931); avtorico je za goriško Sigmo prevajal Ivan Vouk. Ivan Fjodorovič Naživin (1874–1940), ki je po oktobrski revoluciji emigriral in živel nekaj časa tudi v Jugoslaviji, je avtor zgodovinskega romana ''Kozaki'', ki govori o uporu Stenke Razina (1630–1671), v slovenščino ga je prevedel Miran Jarc 1938. Naživin je poznan zlasti po Rasputinovi biografiji, ki pa v konkurenci drugih v slovenščino ni bila prevedena. ==== Iz južnoslovanskih jezikov ==== Hrvatje se sprva niso prevajali, ker so jih brali kar v originalu, šele ob koncu 19. stoletja se je Slovencem v prevodu predstavil najpopularnejši zgodovinski romansier August Šenoa (1838–1881). Šenoova umetnost je imela v času bujenja narodne zavesti vedno pred očmi cilj <blockquote> dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih borb, njegovih prizadevanj ter buditi v njem vero v bodočnost [...] »Hočemo dvigniti narod, da se zave, da popravimo napake preteklosti, da budimo v njem smisel za vse, kar je lepo, dobro in plemenito.« [...] romani so bili Avgustu Šenou v prvi vrsti sredstvo za buditev narodne zavesti in utrjevanje narodnih idealov (France Vodnik, »Ob 100-letnici A. Šenoe«, ''Modra ptica'' 1937/38, 357–59).</blockquote> Za prevajanje so bili posebej zanimivi romani na temo slovenske zgodovine, to je kmečkega upora v 16. stoletju, ali so bili posledica Šenoovega potovanja po Sloveniji in njegove navezanosti na Prešerna. Po vrsti je prihajal Šenoa k Slovencem takole: ''Turopoljski top'' (1893), ''Čuvaj se senjske roke'' (1898), ''Seljačka buna'' je izšla pod naslovi ''Kmetski upor'' (1894), ''Zadnja kmečka vojska'' (1906–07), ''Kmečki upor'' ali ''Stara pravda'' (1907), ''Kmečki punt'' (1926). ''Zlatarjevo zlato'' je bilo verjetno prevedeno dvakrat, 1895 anonimno in 1906 Silvester Košutnik za popularnega ljubljanskega knjigotržca Turka. ''Prijatelj Lovro'' je izšel v Celju (1906), ''Prokletstvo'' je bilo prevedeno trikrat (1904–06 Makso Cotič v Trstu, 1913 Ivan Vuk pod naslovom ''Kletva'', 1954 Davorin Ravljen pod naslovom ''Prekletstvo''). ''Karamfil s pesnikovega groba'' je izšel leta 1905, ''Pruski kralj'' pa v prevodu Alojza Gradnika leta 1922. Velemirja Deželića (1864–1941) »zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov« ''V burji in viharju'' in ''V službi kalifa'' je za ''Slovenski ilustrirani tednik'' leta 1912 prevedel Ivan Vuk, »roman iz 9. stoletja« ''Kragulj Velimirja'' Deželića ml. (1888–1976) pa za Mohorjevo Lojze Golobič 1933. Josipa Eugena Tomića (1843–1906) so se slovenski prevajalci lotili dvakrat, 1905 »povesti iz novejše bosanske zgodovine« ''Zmaj iz Bosne'', 1911 »povesti iz 18. stoletja« ''Udovica''. Prevodov iz srbščine in bolgarščine je bilo malo; srbska književnost pravega zgodovinskega romana menda ni poznala (Mitrović 1982). Južnoslovanski zgodovinski romani so navijali za osvoboditev izpod Turkov v času prve balkanske vojne leta 1912. Takrat je v prevodu Petra Miklavca izšel Ivana Vazova »roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo« ''Pod jarmom''; 1938 ga je na novo prevedel France Bevk. ==== Iz poljščine==== Slovencem je bil spočetka ljub poljski pisatelj scottovskih pustolovskih kozaških povesti Michał Czajkowski (1804–1886); 1865 je v ''Slovenskem glasniku'' izšla njegova »podonavska povest« ''Kirdžali'', ki jo je pod psevdonimom Podgoričan prevedel kaplan Lavoslav Gorenjec, po Levcu poleg Jurčiča najplodnejši slovenski prozaist. V podlistku katoliškega ''Slovenca'' je leta 1877 izšel prevod njegove povesti ''Dobrudža''. Za pisateljevo popularnost je imela precej zaslug njegova pustolovska biografija: potoval je iz dežele v deželo, prestopal je iz ene vere v drugo in bil vse po vrsti: poljski vstajnik, turški dostojanstvenik, ukrajinski pravoslavni konvertit. Žanrska pričakovanja slovenskih bralcev ob zgodovinskem romanu je usmerjal poljski Scott Henryk Sienkiewicz (1846–1916). Od preloma stoletja dalje ga je goreče prevajal samouk Podravski (s pravim imenom Peter Miklavec). ''Z ognjem in mečem'' je v letih 1892–93 izšel kar v dveh zaporednih prevodih: Miklavec ga je prevedel za novomeškega založnika Josipa Krajca, Matija Mrače pa za Matico slovensko; tretji prevod je 1923 pripravil Rudolf Molè. Miklavec se je podpisal še pod romane ''Potop'' (1904–05), ''Mali vitez'' (1902–03), ''Križarji'' (1902–03), ''Quo vadis'' (1901). Zadnji našteti romani so bili prevedeni večkrat, glej članek Prevajanje Sienkiewicza v tem zborniku. Pripoved ''Pod tatarskim jarmom'' je prevedel Joža Glonar (1907). Boleslav Prus, s pravim imenom Aleksander Głowacki (1847–1912), velja za realističnega zgodovinskega romanopisca, ki je prelomil z dumasovsko-sienkiewiczevsko maniro pustolovskega zgodovinskega romana, zato je njegov ''Faraon'' (1932–33 v prevodu Franceta Koblarja) bolj roman o oblasti in družbenih razmerjih kot roman o zgodovinskem Egiptu. Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska (1890–1968) ima v slovenščini roman o tatarskih vpadih v 13. stoletju ''Legniško bojišče'' (1933 v prevodu Franceta Vodnika) in obsežni roman v štirih delih ''Križarska vojska'' (1941 v prevodu Tineta Debeljaka). Med drugo svetovno vojno je v času kulturnega molka leta 1944 izšel »zgodovinski roman iz časa Teodozija Velikega« ''Poslednji Rimljani'' protižidovsko nastrojenega pisatelja Teodorja Jeskeja-Choińskega (1854–1920); prevedel ga je klasični filolog Fran Bradač. ==== Iz češčine==== S podlistkarskim zgodovinskim romanom, prevedenim iz češčine, se je postavljal liberalski dnevnik ''Slovenski narod''. Prokop Chocholoušek (1819–1864) je bil scottovski avtor, ki si je tako kot Jurčič služil kruh z novinarstvom in je bil zaradi slovanskega radikalizma večkrat zaprt. Njegov zgodovinski roman je artikuliral češke in jugoslovanske teme; zaradi slednjih je bil slovenskim prevajalcem, zlasti Podgoričanu in Francetu Jaroslavu Štruklju, še posebej ljub. Pojavil se je z vrsto »zgodovinsko-romantičnih obrazov« iz južnoslovanske zgodovine: ''Harač'' (1864), ''Ilija'' (kar brez navedbe avtorja v ''Koledarju Matice slovenske'' 1869), ''Poslednji bosanski kralj'' (1869). V Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla ''Agapija'' (1864), 1869 beneška povest ''Dožeška'' in 1911 v Trstu obsežni »historični roman« v treh delih ''Jug'' v prevodu Vojteha Hybáška. Popularni Alois Jirásek (1851–1930) je realistično ubesedoval husitsko zgodovino, Slovencem pa je prirasel k srcu njegov roman ''Psohlavci'' (1884), ki ga je Luka Smolnikar prevedel pod naslovom ''Pasjeglavci: Zgodovinska povest'' (''Slovanski svet'' 1888, knjiga 1906). 1907 je v ''Slovanu'' izhajal Govekarjev prevod pod naslovom ''Psoglavci: Zgodovinska slika'', 1950 pa v ''Slovenskem poročevalcu'' prevod Viktorja Smoleja pod naslovom ''Pesjani''. Ker Smolnikar avtorja ni zaprosil za dovoljenje, je prišlo do pravnega spora, ki je menda za tri leta zadržal prodajo knjižnega ponatisa.<ref>Jan Petr: »Alois Jirasek a Fran Govekar: Prispevek ke stykum česko-slovinskym ve XX. stoleti«, ''Slovansky prehled'' 1959, 62–63. Anki Polajnar hvala za ta podatek, za razločitev prevodov in za dopolnilo prevodne bibliografije iz češčine.</ref> 1900 je Dragotin Přibil poslovenil njegov roman ''V tujih službah: Kos češke anabase'',<ref>Anabaza 'vojni pohod'.</ref> ki se dogaja v času vladavine Vladislava Jagelonskega v 16. stoletju in prikazuje žalosten konec taboritov, skrajne veje husitov. Slogovno je bil konservativnejši pri Scottu zgledujoči se Václav Beneš-Třebízský (1849–1884). 1885 je v ''Slovanu'' izhajal njegov roman ''Iz sazavskih letopisov'' v prevodu Ivana Muellerja, 1889 je Fran Gestrin v samozaložbi izdal roman o kmečkem uporu leta 1775 ''Blôdne duše'',<ref>Jani Šnytovi hvala za opozorilo na ta prevod in za podatke o drugih čeških avtorjih.</ref> 1909 je v Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici izšel zgodovinski roman o danski kraljici iz češke vladarske rodbine Dagmar (1186–1212) ''Kraljica Dagmar'' v prevodu Josipa Hacina, v ''Slovenčevem'' podlistku pa že prej zgodovinski povesti ''Črni vitez'' (1907) in ''Loški župnik'' (1908). Karlu Sabini (1813–1877) so pod poslovenjenim imenom Dragotin Sabina v Gorici 1894 objavili ''Osveto'', »povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja« na temo husitov, duhovniku Aloisu Dostálu (1858–1934) pa v katoliški Ljudski knjižnici ''Darovano'', »zgodovinsko povest iz dobe slovanskih apostolov« (1906). Po češkem zgodovinskem pripovedništvu so posebej radi segali v Gorici. Simon Gregorčič mlajši je 1896 prevedel delo ''Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov'', ki ga je spisal Josef Ehrenberger (1815–1882). 1898 je Ivan Rejec poslovenil zgodovinsko delo ''Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848'' Jana Klecande (1655–1920). Janko Svetina je 1913 za Gabrščkovo Slovansko knjižnico v Gorici prevedel »zgodovinski roman iz časa Katarine Velike« ''Andrej Černišev'' Juliusa Zeyerja (1841–1901). Jaroslav Durych (1886–1962) je 1929 napisal roman v dveh zvezkih iz časa tridesetletne vojne Bloudění, tri leta pozneje pa je avtoriziral prevod Ferda Kozaka pod naslovom Blodnje (1932). V žanr biografije spada »življenjski roman velike žene« Junaška žena o življenju Renate Tyršove, žene sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Avtor knjige je bil Jan Petrus (1890–1868), izšla pa je 1940 v priredbi enega od vodij slovenskih sokolov Maksa Kovačiča v Murski Soboti. ==== Drugi jeziki==== Prevodi iz literatur, s katerimi Slovenci niso imeli prav rednih stikov, so do neke mere evidentirani na Wikivirovem seznamu, v temle članku pa v imenu preglednosti ne. Posebej v 1930. letih se je iz manjših jezikov, ki so podobno kot slovenski trpeli zaradi spregledanosti od velikih, prevajalo programsko iz nekakšne solidarnosti. Opazno malo je prevodov sosednjih italijanskih zgodovinskih romanov. ''Marco Visconti'' Tommasa Grossija je izšel v Gorici pri Gabrščku leta 1900 (prev. Joža Lovrenčič, ponatis 1942); morda zato, ker je milanska rodbina Viscontijev povezana s habsburško zgodovino in tudi s Stično; podobni razlogi so bili lahko za prevod Manzonijevih ''Zaročencev'' (1900–01), ki se dogajata v Milanu v 17. stoletju. Joža Lovrenčič se je v času kulturnega molka med drugo svetovno vojno v Slovenčevi knjižnici trudil z objavljanjem zgodovinskih romanov iz okupatorjevega jezika (prim. Francesco Perri: ''Neznani učenec: Zgodovinski roman iz Kristusovih časov''), zaradi česar je imel po osvoboditvi težave. Ne bi rad špekuliral o pobudah za prevod romana ''Karin'' o rimskem cesarju Karinu (1905) Móra Jókaia (1825–1904), najbolj znanega madžarskega domoljubnega romantičnega avtorja zgodovinskih romanov. ==Po drugi svetovni vojni== Do leta 1945, s katerim sem zamejil tale pregled, je bila prevedena šele kaka desetina žanra. Če bi upoštevali celotno prevodno produkcijo v žanru vse do danes, bi se na prvem mestu znašli prevodi zgodovinskega (in vojnega) romana iz angleščine (764), sledijo francoščina (349), nemščina (341), ruščina (125), poljščina (70), hrvaščina (60) in češčina (36). Po drugi svetovni vojni je angleščina močno prehitela nemščino kot primarni jezik izvirnikov. Od manjših literatur je dobro zastopana norveška (Sigrid Undset, Jostein Gaarder). Od žanrskih tipov je med prevodi opazno veliko romanov o antiki in romanov o zgodnjem krščanstvu. Pogled v slovensko bibliografijo za 2008 najde 49 zgodovinskih romanov, večinoma prevedenih, izvirnih je enajst. V zadnjem desetletju se je izvirna produkcija zgodovinskih romanov približala prevodom in jih celo presegla (2020 28 izvirnih in 23 prevedenih, 2021 39 izvirnih in 38 prevedenih). == Sklep== Korpus tule evidentiranih v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 181 del.<ref>V statistiko, ki upošteva samo večje jezike izvirnikov, je bilo vključenih 175 naslovov. Seznam ni zaključen in se še dopolnjuje.</ref> Romani so bili nadpovprečno dolgi, neredko so izhajali dve leti ali več let zapored v časopisnih nadaljevanjih in v dveh ali več knjižnih zvezkih, kar ni moglo biti brez vpliva na to, da so tudi izvirni slovenski zgodovinski romani v povprečju daljši od drugih romanesknih žanrov. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra in tudi taki, o katerih je danes težko najti kako informacijo. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali prevajalci in izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici in Trstu. Do konca prve svetovne vojne so imeli prednost prevodi zgodovinskih romanov slovanskih literatur, po spremembi državnega okvira pa so več prevajali iz neslovanskih literatur. Marsikateri avtor v slovenski Wikipediji še nima svoje predstavitve, čeprav je dogajanje lociral v naše kraje ali njihovo bližino (npr. Friedrich von Gagern), niti še ni gesel o posameznih romanih. Bibliografski pregled prevedenega zgodovinskega romana na Wikiviru in tale prispevek naj spodbudita dopolnjevanje in enciklopedično pokritje manjkajočih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja. == Literatura== *Hladnik, Miran 1985. »"Svobodno po nemškem poslovenjeno": Popularni prevedeni žanri 19. stoletja«. ''France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev'', 8/9, 191–199. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. *Hladnik, Miran 1992. »Vloga prevoda v slovensko-nemški literarni tekmi«. ''28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj'', 109–119. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. *Hladnik, Miran 1996. »Kako smo prevajali zgodovinski roman«. ''Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. prevajalski zbornik'', 61–69. Ljubljana: DSKP. *Hladnik, Miran 2009. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: ZIFF. *Hladnik, Miran 2014. »Začetki slovenskega feljtonskega romana«. Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana'', 123–180. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. Gl. tudi Feljtonski roman. Wikivir. *Janko, Anton 2005. »Das Werk Friedrichs von Gagern in literaturgeschichtlicher Betrachtung«. ''Acta neophilologica'' 38, št. 1–2: 119–127. *Mainuš, Petr 2005: [https://adoc.pub/bibliografie-kninich-peklad-slovinske-literatury-do-etiny-bi.html ''Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino''.] Ljubljana: Center za slovensko književnost. *Mithans, Monika 2009. [https://dk.um.si/Dokument.php?id=10187&lang=slv ''Književno prevajanje po letu 1945: Diplomsko delo''.] Maribor. *Mitrović, Marija 1982. »Položaj in značaj zgodovinskega romana druge polovice 19. stoletja v jugoslovanskih literaturah«. ''Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi''. 169–178. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Obdobja, 3). *Moder, Janko 1982. »O prispevku Ferdinanda Kolednika k Jurčičevi poti po svetu«. ''12. Zbornik občine Grosuplje''. Grosuplje, 59–76. *Petrè, Fran 1940. »Literarno ozadje Prešernovega "Krsta pri Savici"«. ''Sodobnost'' 8: 298–308. *Podlesnik, Blaž 2020. »Sodobni ruski zgodovinski roman v slovenskih prevodih«. ''Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru: Zbornik Slavističnega društva Slovenije'', 30, 351–361. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. *Reščič, Jasna 2020. »Zgodovina prevajanja in kritiške recepcije Sienkiewiczeve Trilogije na Slovenskem: Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst«. ''Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan'', 56–62. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete. *Senica, Eva 2010. ''Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanjo: Diplomsko delo''. Maribor. ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Miran Hladnik]] q1qnzicjycmpyh47lsuzemi1vhm0q0y