Partizanski spomeniki na Geopediji

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki na Geopediji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2433</id>
    <revision>
      <id>72465</id>
      <parentid>72442</parentid>
      <timestamp>2022-08-12T10:00:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50227" xml:space="preserve">&lt;big&gt;Klikni &lt;br&gt;'''[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 &lt;!-- http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 --&gt; Partizanski spomeniki] &lt;br&gt; na Geopediji World.''' &lt;/big&gt;

Navodila so na začetni strani, kamor usmerja povezava v zgornji vrstici, semle pa dodajamo podatke o virih in povezave na vire, ki lajšajo popisovanje. Fotografije spomenikov na navedenih mestih v glavnem niso v javni lasti (razen če to ni izrecno označeno) in jih brez dovoljenja avtorjev ne smemo uporabiti na Geopediji, zato spomenike posnamemo in svoje slike naložimo na Geopedijo sami. 

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.

==Splošno==

*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na &lt;s&gt;http://www.znaci.net/00003/837.pdf&lt;/s&gt;.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*&lt;s&gt;[http://www.znaci.net Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] Znaci.net (tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov).&lt;/s&gt; Spletišča žal ni več.
* &lt;s&gt;Franci Sterle: [http://znaci.net/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]&lt;/s&gt; Knjige žal ni več na spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*Silvo Grgić: Zločini okupatorjevih sodelavcev: 
**Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, 1995
**Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, 1997
**Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, 2002
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

==Gorenjska==

* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Štefe Miško idr. ''Udin boršt''. Kranj: ZB, 2013. 
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del] 
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Franci Žnidaršič: ''Vražji vrtec''. Ljubljana: Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Posavje==
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}

==Štajerska==
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} {{opravljeno}}
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji==

*[[Seznam prehodov čez progo]] (Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123)
*[[Seznam lokacij Radia Kričač]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole
*[[Seznam kurirskih obeležij]]
*[[Seznam tigrovskih obeležij]]
*[[Seznam partizanskih bolnišnic]] {{v delu}}
*[[Seznam partizanskih tehnik]]
*[[Obeležja narodnim herojem]]

==Drugo==

*Zdenko Matoz: Jože Plečnik je bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.]
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2).
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.

==Namigi==
===Spremenjene hišne številke in ulice===

*Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo  spomeniki  vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klilni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Koordinate===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Katastrski podatki===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).

==Objave ob projektu==

*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.

==Opombe==
{{opombe}}</text>
      <sha1>4x51onznf4bltri4ctngknhjvlmfori</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72466</id>
      <parentid>72465</parentid>
      <timestamp>2022-08-12T10:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50227" xml:space="preserve">&lt;big&gt;Klikni &lt;br&gt;'''[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 &lt;!-- http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 --&gt; Partizanski spomeniki] &lt;br&gt; na Geopediji World.''' &lt;/big&gt;

Navodila so na začetni strani, kamor usmerja povezava v zgornji vrstici, semle pa dodajamo podatke o virih in povezave na vire, ki lajšajo popisovanje. Fotografije spomenikov na navedenih mestih v glavnem niso v javni lasti (razen če to ni izrecno označeno) in jih brez dovoljenja avtorjev ne smemo uporabiti na Geopediji, zato spomenike posnamemo in svoje slike naložimo na Geopedijo sami. 

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.

==Splošno==

*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na &lt;s&gt;http://www.znaci.net/00003/837.pdf&lt;/s&gt;.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*&lt;s&gt;[http://www.znaci.net Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] Znaci.net (tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov).&lt;/s&gt; Spletišča žal ni več.
* &lt;s&gt;Franci Sterle: [http://znaci.net/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]&lt;/s&gt; Knjige žal ni več na spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*Silvo Grgić: Zločini okupatorjevih sodelavcev: 
**Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, 1995
**Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, 1997
**Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, 2002
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

==Gorenjska==

* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Štefe Miško idr. ''Udin boršt''. Kranj: ZB, 2013. 
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del] 
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Franci Žnidaršič: ''Vražji vrtec''. Ljubljana: Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Posavje==
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}

==Štajerska==
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} {{opravljeno}}
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Skupine obeležij: železniški prehodi, Radio Kričač, Plečnikovi, TIGR, bolnice, tiskarne, heroji==

*[[Seznam prehodov čez progo]] (geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123)
*[[Seznam lokacij Radia Kričač]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole
*[[Seznam kurirskih obeležij]]
*[[Seznam tigrovskih obeležij]]
*[[Seznam partizanskih bolnišnic]] {{v delu}}
*[[Seznam partizanskih tehnik]]
*[[Obeležja narodnim herojem]]

==Drugo==

*Zdenko Matoz: Jože Plečnik je bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.]
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2).
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.

==Namigi==
===Spremenjene hišne številke in ulice===

*Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo  spomeniki  vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klilni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Koordinate===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Katastrski podatki===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).

==Objave ob projektu==

*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.

==Opombe==
{{opombe}}</text>
      <sha1>paa2yucsmiy7y72au8edtez9z29s4xm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3518</id>
    <revision>
      <id>72460</id>
      <parentid>72073</parentid>
      <timestamp>2022-08-11T15:53:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blaž Jakljevič</username>
        <id>3798</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25545" xml:space="preserve">K '''predavanjem''' Mirana Hladnika iz Uvoda v študij slovenske književnosti hodijo vsi v prvi letnik vpisani slovenisti, dvodisciplinarni in enopredmetni. Predmet se zaključi ob koncu zimskega semestra.

Učbenik za ta predmet je [[:b:Nova pisarija|''Nova pisarija'']], v knjigarni FF v pritličju jo imajo tudi v natisnjeni obliki. &lt;font color=green&gt;Dopolnila, ki jih v natisnjeni izdaji ni, so na spletu v zelenem.&lt;/font&gt;

'''Vaje''' iz Uvoda za vse vpisane izvaja asistent Andraž Jež v skupinah. Pri vajah boste najprej spoznavali osnove znanstvenega pisanja (citiranje, kratki sklici, bibliografski seznam ...). Vsak(a) študent(ka) bo nato po teh pravilih izdelal(a) referat o izbranem znanstvenem članku, ki ga bo tudi predstavil(a) pred koleg(icam)i. Dobivali se bomo v dveh skupinah ob četrtkih (11.20-12.55 in 13.00-14.35). V prvo skupino bodo razvrščeni enodisciplinarni (ki imajo tik pred tem vaje iz Slovenske književnosti 19. stoletja) in dvodisciplinarni študentje od A do K, preostali pa bodo obiskovali drugo skupino. Videvali se bomo na Tobačni, in sicer v predavalnicah T-2 in T-4.

Enopredmetni slovenisti povrhu obiskujejo pri tem predmetu še '''seminar'''. Na urniku je takoj za predavanjem v isti predavalnici, tj. v dvojki. Seminar izvaja Miran Hladnik, na Wikiverzi ima seminar svoje domovanje: [[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22|Seminar iz Uvoda]]. Tudi seminarja je konec ob zaključku zimskega semestra.

==Predavanja==

Predavalnica # 2 v pritličju, petek, 7.10&amp;ndash;8.40 &lt;!-- Če bodo predavanja slučajno prešla na splet, bo njihov naslov [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 na Zoomu]. --&gt;&lt;ref&gt;Za popoldanske konzultacije izrednih študentov so na voljo naslednji datumi:  29. 10., 5. 11.,
12. 11., 19. 11., 26. 11. Izredni študenti imajo razen prisotnosti enake obveznosti kot redno vpisani.&lt;/ref&gt;

*8. 10. 2020 O predmetu, razdelitev nalog, snovanje svojega študijskega spletnega gnezda 
*15. 10. Vstop na Wikivir, o pismenosti, informacijski družbi in wikijih
*22. 10. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]]
*29. 10. gl. na pogovorno stran
*5. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#5. novembra 2021]]
*12. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#12. novembra 2021]]
*19. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#19. novembra 2021]]
*26. 11. gl. pogovorno stran
*3. 12. gl. pogovorno stran
*10. 12. kot prej
*17. 12. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#17. decembra 2021]]
*7. 1. 2022 kot prej
*14. 1. kot prej, testni test, tudi na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu]

==Obveznosti==

Oceno pri Uvodu v študij slovenske književnosti sestavljata ocena testa po predavanjih in ocena referata pri vajah. Ocena testa je v VIS-u v rubriki Opis delne ocene opremljena z datumom testa v oklepaju, ocena referata pa prav tam s kratico R, npr. &lt;code&gt;6(15.1.21) R7&lt;/code&gt;. Ocena referata se povrhu pojavi v samostojni rubriki z naslovom Ocena vaj, skupna ocena, ki upošteva test in referat, pa v prvi rubriki z naslovom Ocena predavanj. Skupno oceno zapišemo šele, ko so izpolnjene tudi druge obveznosti: prisotnost pri predavanjih, vajah (in seminarjih) oz. kompenzacijsko tipkanje, korektura feljtonskega besedila na Wikiviru, sprotne domače naloge na Wikiverzi, za enopredmetne pa še z  {{opravljeno}} označeno seminarsko geslo na Wikipediji. Odsotnost na treh seminarjih (iz kakršnih koli razlogov) se tolerira brez opravičevanja, četrta&amp;ndash;sedma odsotnost se nevtralizirajo s [[tipkanje kazal|kompenzacijskim tikpkanjem]], več kot sedemkratna odsotnost se ne odpušča in je razlog za neocenjenost. Komur se ure v celoti križajo z drugim predmetom, mora izkazati polovično prisotnost, drugi ustrezno več. Kadar se študent znajde med ocenama, pomaga navzgor tipkanje za višjo oceno, ki ga je opravil en mesec pred ocenjevanjem.

===Testni roki===

*28. 1. 2022
*11. 2. 2022
*3. 6. 2022
*2. 9. 2022

==Korekture podlistkov==

Za ogrevanje bomo vsi (dvopredmetni in enopredmetni!) na Wikivir postavili leposlovne objave iz podlistka časnika ''[[s:sl:Slovenski narod|Slovenski narod]]''. Kazalo so nam pripravili starejši kolegi. Podlistek, ki ga je povprečno za 1700 besed, snemi z dLiba, ga prekopiraj na Wikivir in tam popravi napake, ki jih je zagrešil stroj pri prepoznavanju besedila. Kako se to napravi, se bomo naučili na prvih dveh srečanjih. Nalogo, ki je ena od zahtev za končno oceno pri predmetu, je treba napraviti do 20. oktobra, sporočene napake pa popraviti v enem tednu po sporočilu o napakah na vaši osebni strani na Wikiverzi. S kratico pp ('prosim preglej') na seznamu člankov spodaj sporočite pregledovalcu, naj pogleda izdelek, potem ko ste upoštevali vse pripombe. Za vsak teden zamude pri prevzemu penzuma in popravljanja teksta dobite v delo dodatni podlistek v več nadaljevanjih. Zamudniki, oglasite se mi po e-pošti.

Najprej pa odpravite tisto grdo predpono ''s:'' pred imenom avtorja in naslovom v svoji vrstici. To se napravi v modusu &lt;Uredi&gt; po temle vzorcu: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[s:Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt; &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[s:Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe|Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporočite na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

'''Legenda kratic''': ''pp'' prosim pregledati, ''1k'' prva korektura, ''šnd'' še ni dobro, ''z'' zamudil, ''ni'' ni opravil, ''pr'' pripombe, ''ok'' razlaga ni potrebna

# [[:s:Anton Debeljak|Ant. Crassus]] [Anton Debeljak]: [[:s:Intimnosti iz življenja gozdarja Trdana|Intimnosti iz življenja gozdarja Trdana]]. Št. 119 (23. maj 1911). {{fc|dlib|EBP97AWO|s=all|119}} -- [[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Kinematograf|Kinematograf]]. Slika iz vasi. Št. 117 (20. maj 1911). {{fc|dlib|WN9XIHZF|s=all|117}} [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkara Stonič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Marjetica (Cvetko Golar)|Marjetica]]. Št. 136 (14. junij 1911). {{fc|dlib|FXKRQ386|s=all|136}} [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Josip Korban|Josip Korban]]: [[:s:Povest o cilindru (Josip Korban)|Povest o cilindru]]. Št. 245 (24. oktober 1911).{{fc|dlib|WYF2WPE6|s=all|245}} [[Uporabnik: David Kežman|David Kežman]] {{za}} ''1k'' {{opravljeno}} 
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Žreblji. Domače obrti|Žreblji. Domače obrti]]. Št. 246 (25. oktober 1911). {{fc|dlib|F41AG9IU|s=all|246}} [[Uporabnik:Lovro Kokalj|Lovro Kokalj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Rado Murnik|Rado Murnik]]: [[:s:Čudak|Čudak]]. Št. 266 (18. november 1911). [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] {{fc|dlib|D5EJS72R|s=all|266}} {{opravljeno}}
# anonimno: [[:s:O bogati nevesti|O bogati nevesti]]. Št. 271 (24. november 1911). {{fc|dlib|QWKB5OX4|s=all|271}}[[Uporabnik:Lialuša|Lia Luša]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Luč lepote]]. Št. 272 (25. november 1911). {{fc|dlib|YFQLCG7J|s=all|272}} [[Uporabnik:AjdaBen3|Ajda Benedičič]]
# F.: [[:s:V soboto|V soboto]]. Št. 280 (5. december 1911). {{fc|dlib|GCK2X24Q|s=all|280}} -- [[Uporabnik:LaraBr|Lara Bregar]] {{opravljeno}} {{za}} {{za}} prijava na Slovlit
# [[:s:Juš Kozak|Juš Kozak]]: [[:s:Moderna balada|Moderna balada]]. Št. 281 (6. december 1911). {{fc|dlib|86Q7443S|s=all|281}} [[Uporabnik: Kralj Anita|Anita Kralj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Popotnik (Fran Studenko)|Popotnik]]. Št. 287 (14. december 1911). {{fc|dlib|KW38OUSU|s=all|287}} [[Uporabnik: Saaraa7|Sara Medved]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]]: [[:s:Intermezzo (Kmet Marija)|Intermezzo]]. Št. 289 (16. december 1911). {{fc|dlib|NV1JL9BW|s=all|289}} [[Uporabnik: Nejka Berce Čeligoj|Nejka Berce Čeligoj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Milan Pugelj|Milan Pugelj]]: [[:s:Božič (Milan Pugelj)|Božič]]. Št. 295 (23. december 1911).[[Uporabnik: Liza Šteblj|Liza Šteblaj]] {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}} {{opravljeno}}
# [[:s:L.Travan|L.Travan]]: [[:s:Okradena lepota|Okradena lepota]]. Št. 299 (30. december 1911). {{fc|dlib|9W9XJ1C6|s=all|299}} [[Uporabnik:Sabina Čegovnik|Sabina Čegovnik]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Ivan Lah|Ivan Lah]]: [[:s:Izza nekdanjih dni|Izza nekdanjih dni]]. Tragična scena iz devete dežele. Št. 3 (4. januar 1912). {{fc|dlib|1IXWV3DE|s=all|3}} [[Uporabnik: nejkajevsek|Nejka Jevšek]] {{opravljeno}}
# [[:s: Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Trije kralji|Trije kralji]]. Št. 4 (5. januar 1912). {{fc|dlib|8YTFSSLJ|s=all|4}} [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Izdajalec (Cvetko Golar)|Izdajalec]]. Št. 57 (9. marec 1912). {{fc|dlib|7QAXB61D|s=all|57}} [[Uporabnik:KraljErin|Erin Kralj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Neverni soprog (Cvetko Golar)|Neverni soprog]]. Št. 59 (12. marec 1912). {{fc|dlib|WF8P9R93|s=all|59}} [[Matej Černe]] {{opravljeno}}
# [[:s:Valentin Korun|Valentin Korun]]: [[:s:Z mamo govori!|Z mamo govori!]] Št. 61 (14. marec 1912). {{fc|dlib|RLJ1MDMX|s=all|61}}[[Uporabnik:Klemenvenko|Klemen Venko]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Mirko Muršec|Mirko Muršec]]: [[:s:Janko in njegova Urška|Janko in njegova Urška]]. Št. 62 (15. marec 1912). {{fc|dlib|BR485XQL|s=all|62}} [[Uporabnik:Tinkara Drstvenšek|Tinkara Drstvenšek]] {{opravljeno}}
# [[:s:S. R.|S. R.]]: [[:s:Nesrečna ljubezen | Nesrečna ljubezen ]]. Št. 63 (16. marec 1912). 1912). {{fc|dlib|CPSQ4TQI|s=all|63}} [[Uporabnik:Aleksandra Špehar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet(Kmetamarija)|Marija Kmet(Kmetamarija)]]: [[:s: Interieur|Interieur]]. Št. 64 (18. marec 1912). {{fc|dlib|YF9ABSS0|s=all|64}} [[Uporabnik:Jan Ozvaldič|Jan Ozvaldič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Velikonočna historija|Velikonočna historija]]. Št. 79 (6. april 1912) {{fc|dlib|19OM45TW|s=all|79}} [[Uporabnik:Blaž Jakljevič|Blaž Jakljevič]] pp PP
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Na zdravje!|Na zdravje!]] Št. 124 (1. junij 1912). {{fc|dlib|6MA635KX|s=all|124}} [[Uporabnik:potnikp|Pia Potnik]] {{za}}  {{opravljeno}}
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Premk: Služba|Služba]]. Št. 129 (8. junij 1912). {{fc|dlib|N5W5DL4J|s=all|129}} [[Uporabnik: Žana Horvat|Žana Horvat]] {{opravljeno}}
# [[:s:Janez Čmrlj|Janez Čmrlj]]: [[:s:Kresnica, muza, poetje in nauk za vse|Kresnica, muza, poetje in nauk za vse]]. Št. 141 (22. junij 1912). {{fc|dlib|PKO9VLEU|s=all|141}} [[Uporabnik: Ema Balkovec|Ema Balkovec]]
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Kresna noč, bajna noč|Kresna noč, bajna noč]] ... Št. 141 (22. junij 1912). {{fc|dlib|PKO9VLEU|s=all|141}} [[Uporabnik:NinaZor|Nina Zorman]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Kmečki kavalir|Kmečki kavalir]]. Št. 158 (13. julij 1912). [[Uporabnik:Julija Brecelj|Julija Brecelj]]{{fc|dlib|9R593EAZ|s=all|158}} {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Ščetine|Ščetine]]. Št. 184 (13. avgust 1912). {{fc|dlib|NLN53TBD|s=all|184}} [[Uporabnik: Ajša Koštić|Ajša Koštić]] {{opravljeno}}
# [[:s:Valentin Korun|Valentin Korun]]: [[:s:Moj počitniški dom|Moj počitniški dom]]. Št. 185 (14. avgust 1912). {{fc|dlib|AP4BBOEW|s=all|185}} [[Uporabnik:Nikabeltram|Nika Beltram]] {{opravljeno}}
# [[:s:S. R.|S. R.]]: [[:s:Ekstaza|Ekstaza]]. Št. 186 (16. avgust 1912). 1912). {{fc|dlib|9LQOVYTW|s=all|186}} [[Uporabnik:LKovacic|Lenart Kovačič]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Rado Murnik]]: [[:s:Romeo in Julija (Rado Murnik)|Romeo in Julija]]. Št. 188 (19. avgust 1912). {{fc|dlib|M0EFQW33|s=all|188}} -- [[Uporabnik: Indira Biščević|Indira Biščević]]
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:V poletnem večeru|V poletnem večeru]]. Št. 190 (21. avgust 1912). {{fc|dlib|US8WBU2P|s=all|190}} -- [[Uporabnik: Jan Arh|Jan Arh]] {{za}} {{opravljeno}} 
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Karikatura|Karikatura]]. Št. 191 (22. avgust 1912). {{fc|dlib|E0KMQMJ5|s=all|191}} -- [[Uporabnik:Maja Brudar|Maja Brudar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Skrivnost (Vilko Mazi)|Skrivnost]]. Št. 201 (3. september 1912). {{fc|dlib|1HPFTPRV|s=all|201}} --[[Uporabnik:TamaraKorenak|Tamara Korenak]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Nageljni|Nageljni]]. Št. 203 (5. september 1912). {{fc|dlib|S2SNKEMP|s=all|203}} [[Uporabnik:Anabelz|Anabel Zugan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Pavel Flere|Pavel Flere]]: &lt;s&gt;[[:s:Junaštvo|Junaštvo]]&lt;/s&gt; &gt; [[:s:Junaštvo (Dogodek na vojaških vajah)]]: Št. 204 (6. september 1912). {{fc|dlib|PXK9CXWE|s=all|204}}[[Uporabnik: TysheaAnai|TysheaAnaiDrab]] {{za}}
# [[:s:Ivo Stojan|Ivo Stojan]]: [[:s:Stojan: Črtice|Črtice]]. Št. 289 (16. december 1912). {{fc|dlib|USPAQ2M6|s=all|289}} [[Uporabnik: Vanja Vidmar|Vanja Vidmar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Zemljan|Zemljan]]. Št. 290 (17. december 1912). {{fc|dlib|VX69EXQC|s=all|290}} -- [[Uporabnik:PetraAhcin|Petra Ahčin]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivo Česnik|Ivo Česnik]] (Maksimov): [[:s:Miklavžev dar (Ivo Česnik)|Miklavžev dar]]. Št. 292 (19. december 1912). {{fc|dlib|5KBH4RR4|s=all|292}} -- [[Uporabnik:Modicm|Mark Modic]] {{opravljeno}} 
# [[s:Pavel Flere|Pavel Flere]]: [[s:Kazen za predrznost|Kazen za predrznost]]. Št. 293 (20. december 1912). {{fc|dlib|8DV19V0J|s=all|293}} -- [[Uporabnik: Lana.jarc7|Lana Jarc]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ferdo Kozak|Ferdo Kozak]] (S. Š.): [[:s:Ob težkih dneh|Ob težkih dneh]]. Št. 298 (28. december 1912). {{fc|dlib|64VF1NGI|s=all|298}} [[Uporabnik: Maja Jakše|Maja Jakše]] {{opravljeno}}
# anonimno: [[:s:Žigonova Anči|Žiganova Anči]]. Št. 300 (31. december 1912).{{fc|dlib|D5G5G1RV|s=all|300}} [[Uporabnik: Tara Jablanov|Tara Jablanov]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Pustna nedelja|Pustna nedelja]]. SN 10. 2. 1921 {{fc|dlib|3UOHSLUK|s=1-2|32}} [[Uporabnik: Mariarosacernetic|Maria Rosa Černetič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Milčinski| Fran Milčinski]] (Fr. Ž.): [[:s:Ako Bog da| Ako Bog da]]. SN 10. 4. 1921 {{fc|dlib|JHND99OG|s=2|80}} [[Maja Narić| Maja Narić]] {{opravljeno}}
# [[:s:Oton Župančič|Oton Župančič]]: [[:s:Emilu Leonu za sedemdesetletnico|Emilu Leonu za sedemdesetletnico]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=2|192}} -- [[Uporabnik: Nika Tolar|Nika Tolar]] {{opravljeno}} {{za}} prijavo na Slovlit
# [[:s:Fran Milčinski| Fran Milčinski]] (Fr. Ž.): [[:s:Zgodba Janeza Kosa|Zgodba Janeza Kosa]]. SN 26. 6. 1921 {{fc|dlib|F0QQSING|s=2|142}}[[Uporabnik:Nacezupancic0|Nace Zupančič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Vzor-možu k njegovi sedemdesetletnici|Vzor-možu k njegovi sedemdesetletnici]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=4|192}} -- [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] {{opravljeno}}
# [[:s:Engelbert Gangl|Engelbert Gangl]] (E. Gangl): [[:s:Epilog|Epilog]]: Ob 70-letnici rojstva Ivana Tavčarja. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=8|192}} [[Uporabnik:L. Cestnik|Lucija Cestnik]] {{opravljeno}}
# [[:s:Pavel Golia|Pavel Golia]]: [[:s:Vrtnarju cvetja v jeseni|Vrtnarju cvetja v jeseni]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=10|192}} [[Uporabnik: Mjencic1|Maja Jenčič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Antikrist|Antikrist]]. SN 17. 9. 1921 {{fc|dlib|I1TZ8CD3|s=1|208}} [[Uporabnik: Urban Sifrar|Urban Šifrar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]: [[:s:Ivanu Hribarju ob sedemdesetletnici|Ivanu Hribarju ob sedemdesetletnici]]. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=2|209}}[[Uporabnik: Ninasodnik|Nina Sodnik]] {{opravljeno}}
# [[:s:Anton Adamič|Anton Adamič]]: [[:s:Ribniška|Ribniška]]: Resnična. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=1|227}}-- [[Uporabnik: NikaŽlindra|Nika Žlindra]] {{opravljeno}}
# [[:w:Janez Kovač|Janez Kovač]]: [[:s:Muzikalična sobarica|Muzikalična sobarica]]. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=1|227}} [[Uporabnik: MojcaNapečnik|Mojca Napečnik]] {{opravljeno}}
# anonimo: [[:s:O ljubezni in zakonu|O ljubezni in zakonu]]. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=2|227}}--[[Uporabnik: Maruška Hrastar|Maruška Hrastar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Janko Leban|Janko Leban]]: [[:s:Ivanu Hribarju ob jubileju|Ivanu Hribarju ob jubileju]]! SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=9|209}} | [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Spokornik|Spokornik]]. SN 8. 11. 1921 {{fc|dlib|EE5TEE9H|s=1|251}}-- [[Uporabnik: Luka Šafranko|Luka Šafranko]] {{opravljeno}}
# [[:s:Anton Leban|Anton Leban]]: [[:s:Usoda (Anton Leban)|Usoda]]. SN 8. 11. 1921 {{fc|dlib|EE5TEE9H|s=1|251}}--[[Uporabnik: NBrance|Nika Brance]] {{opravljeno}}
# [[:s:Emil Golob|Emil Golob]]: [[:s:Impresije|Impresije]]. SN 15. 12. 1921 {{fc|dlib|PG9SLFKG|s=1-2|281}}--[[Uporabnik: Saprosen|Sara Prosen]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Mati (Ivan Podržaj)|Mati]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1|287}}--[[Uporabnik:Bucart|Teja Bučar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} -- [[uporabnik: laramarn|Lara Marn]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj]] (Nedin Sterad): [[:s:Slovo gospodične Naste]]. SN 23.12.1921 {{fc|dlib|NRLOLORW|s=1|288}} --[[Uporabnik:IvGa|Ivana Gajšek]]
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Hudičeva zgodba|Hudičeva zgodba]]. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=5|290}} -- [[Uporabnik: Leastezinar|Lea Stezinar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:V sveti noči|V sveti noči]]: Iz romana &quot;Črne noči&quot;. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=5-6|290}} -- [[Uporabnik: ElizabetaKranjec|Elizabeta Kranjec]] ''šnd'' &gt; {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Mala Pavla|Mala Pavla]]. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|9D5UBMKX|s=1|294}} -- [[Uporabnik: Aleška Voh|Aleška Voh]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Milčinski|Fran Milčinski]] (Fr.Ž.): [[:s:Vojna legenda|Vojna legenda]]. SN 26. 2. 1922 {{fc|dlib|NHQ94PHK|s=1-2|47}} -- [[Uporabnik: Teastezinar|Tea Stezinar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Janez Kovač|Janez Kovač]]: [[:s:Ah, ta kostum|Ah, ta kostum]]! SN 28. 2. 1922 {{fc|dlib|JFO2MKCA|s=1|48}} -- [[Uporabnik: Tilen Krejačič|Tilen Krejačič]] {{opravljeno}}  
# [[:s:Ivan Albreht|Ivan Albreht]]: [[:s:Velikonočna meditacija|Velikonočna meditacija]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=7|88}} -- [[Uporabnik:Mk3209|Mirjam Kastelec]] {{za}} {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Srečen uskrs|Srečen uskrs]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Matija Kristan|Matija Kristan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Velikonočna romanćica|Velikonočna romančica]]. SN 16. 4. 1922 [[Uporabnik:Monikasustersic |-- Monika Šušteršič]] {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Sestram in bratom onkraj|Sestram in bratom onkraj]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} [[Uporabnik: Serbinekmanca|Manca Šerbinek]] {{opravljeno}}
# [[:s:Maks Simončič|Maks Simončič]]: [[:s:Pobijte Nemce|Pobijte Nemce]]! SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Lesarneza|Neža Lesar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:I. L.|I. L.]]: [[:s:Spomenik sinu|Spomenik sinu]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Loti kosir|Loti Košir]] ''šnd'' {{za}} prijavo na Slovlit
# Anonimno: [[:s:Janezek in Janez ali on ve za &quot;kuse&quot;|Janezek in Janez ali on ve za &quot;kuse&quot; ]]: Vesela zgodba. SN 14. 5. 1922 {{fc|dlib|7SY4IM95|s=1|110}} [[Uporabnik: Jana Zorko|Jana Zorko]] {{opravljeno}} 
# [[ Niko Kuret]] (N. K.): [[:s:Ob kraljevi svatbi|Ob kraljevi svatbi]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=2|129}} [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Ivan Lah|Ivan Lah]]: [[:s:Pozdrav z gor|Pozdrav z gor]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=2|129}} -- [[Uporabnik:PeganV|Vesna Pegan]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Visoki kraljevi dvojici|Visoki kraljevi dvojici]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=3|129}} [[Uporabnik:Španska.Neža|Anja Finžgar]] {{za}} {{opravljeno}} 
# [[:s:Alojzij Peterlin|Alojzij Peterlin]] (Al. Peterlin-Batog): [[:s:Salve Regina (Alojzij Peterlin)|Salve Regina]]! SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=5|129}} - - [[Uporabnik: Lsarlah|Laura Šarlah]] pp &gt; {{opravljeno}}
# [[:s:Savomira Kvedrova|Savomira Kvedrova]]: [[:s:V pozdrav|V pozdrav]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=6|129}} -- [[Uporabnik: Jure Pakiž|Jure Pakiž]] {{opravljeno}} 
# [[:s: Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (Ž. L. Mozirski): [[s:Slovenske vile svoji kraljici|Slovenske vile svoji kraljici]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=8|129}} -- [[Uporabnik:AdawUlpari|Mihaela Modic]] {{opravljeno}} {{za}}, posebej zaradi linka na to besedilo na avtorjevi strani! {{za}}
# [[:Fran Milčinski]] : [[:s:Bekri Mustafa|Bekri Mustafa]]. SN 16. 7. 1922 {{fc|dlib|JMLEMOGW|s=1|159}} -- [[Uporabnik:Anže Arčon|Anže Arčon]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Resignacija (Ivan Podržaj)|Resignacija (Ivan Podržaj)]]. SN 18. 7. 1922 {{fc|dlib|OWV1MCHR|s=1|160}} -- [[Uporabnik: Vverbovsek|Vanja Verbovšek]] {{opravljeno}} 
# [[:Severin]]: [[:s:Kako se je Joško ženil|Kako se je Joško ženil]]. SN 30. 7. 1922 {{fc|dlib|0LDNBQKJ|s=1|171}} -- [[Uporabnik: Tamara Špan|Tamara Špan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Albreht|Ivan Albrecht]]: [[:s:Križev pot|Križev pot]]. SN 1. 8. 1922 {{fc|dlib|TBDLRHXJ|s=1|172}} --[[Uporabnik: Stefano Coren|Stefano Coren]]
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Nesrečna tura|Nesrečna tura]]. Št. 202 (4. september 1912). {{fc|dlib|7F1M9NWZ|s=all|202}}  |[[:s:Anton Gaspari|Anton Gaspari]](Tone Rakovčan): [[:s:Čuvaj Gregor|Čuvaj Gregor]]. Št. 291 (18. december 1912).{{fc|dlib|AW9ARHLK|s=all|291}} [[Uporabnik: Tara Jablanov|Tara Jablanov]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Josip Premk]]: [[:s:Sveti večer v Albaniji]]. Št. 295 (23. december 1912). {{fc|dlib|4BTUQQVA|s=all|295}} | [[:s:Alojzij Peterlin]] (Al. Batog-Peterlin): [[:s:Naš Mojze]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=8|192}}
# [[:s:Ivo Pirc]]: [[:s:Ob sedemdesetletnici]]. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=5|209}} | [[:s:I. I.]]: [[:s:Iz naših dni (SN 1921)]]: Odlomki iz &quot;Knjige spominov&quot;. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=6|209}}
# [[:s:Jakulin]]: [[:s:Iz spominov na težke dneve]]. SN 20.11.1921 {{fc|dlib|9BRMOM8E|s=1|262}} | [[:s:Radivoj Peterlin-Petruška]] (Rad. Peterlin-Petruška): [[:s:Ta sveti večer]] ... SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=2|290}} -- [[Uporabnik:Sandraj88|Sandra Jejčič]]
# [[:s:Slavko Plemelj|Slavko Plemelj]]: [[:s:S kraljem na lovu|S kraljem na lovu]]. SN 1. 1. 1922 {{fc|dlib|NK2DD5JE|s=1|1}} --[[Uporabnik: Sara_Stopar|Sara Stopar]] {{opravljeno}} {{za}}
# M. M. V.: [[:s:Pozdrav Slovencem|Pozdrav Slovencem]]. SN 8. 1. 1922 {{fc|dlib|3W2G42YW|s=1|6}} [[Uporabnik: Taja Šviligoj|SviligojTaja]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Nesrečna tura|Nesrečna tura]]. SN 4. 9. 1912 {{fc|dlib|7F1M9NWZ|s=1-2|202}} -- &lt;s&gt;[[Uporabnik: Klementina Zorko|Klementina Zorko]]&lt;/s&gt;

==Kompenzacijsko tipkanje==

Število dolžnih tipkarskih nalog pri tistih, ki so manjkali več kot trikrat, bo na seznamu v poglavju Tipkanje označeno s kratico KT. Ura in pol odsotnosti je ura in pol tipkanja. Naloge so dveh vrst: [[:w:Wikipedija:WikiProjekt Romani#Kazala strokovnih knjig|kazala strokovnih knjig]] in kazala leposlovja v časopisih, letos časopisa [[:s:Slovan (1902)|''Slovan'']] (1902&amp;ndash;1917), in sicer leto 1904, številke 6&amp;ndash;12. Če so kazala strokovnih knjig kratka, vzameš pač dve kazali za eno odsotnost. Kjer so naslovi poglavij metaforični, v oklepaju za naslovom poglavja navedeš avtorja in naslov obravnavanega dela (gl. npr. V vrsticah in med njimi). Pri kazalih leposlovja v časnikih se zgleduj pri že napravljenih, npr. Vigred. Kdor je manjkal zato, ker se mu predavanja in seminarji križajo, naj mi to sporoči, da obveznosti razpolovimo. Kazal se lotite lahko tudi kar tako, kot dela za javno dobro, za svoje dobro počutje in morebiti tudi za višjo oceno. Na koncu alineje z nalogo zapišite svoje uporabniško ime, na svojo uporabniško stran na Wikiverzi napravite povezavo do naloge in poskrbite za to, da nalogo demonstrator ali učitelj pregledata. Kdor ima rad red, bo povezavo na svoj penzum vnesel tudi v poglavje [[Kompenzacijsko tipkanje#2021/2022]] 

==Napotki==

*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21#Splošni napotki in vprašanja|Splošni napotki in vprašanja]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21#Napotki za tipkarsko nalogo|Napotki za tipkarsko nalogo]]

==Glej tudi==

*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2019/20]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2018/19]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2017/18]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2016/17]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenistika]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]
[[Kategorija:Uvod v študij slovenske književnosti]]</text>
      <sha1>2ek30673wyn58j0phtmch4oh01hy61q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Laramarn</title>
    <ns>2</ns>
    <id>3619</id>
    <revision>
      <id>72464</id>
      <parentid>72114</parentid>
      <timestamp>2022-08-11T22:57:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Laramarn</username>
        <id>3804</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8731" xml:space="preserve">=Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22=
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]]

=Domače naloge=
==RKD in Wikimedijina zbirka==
* [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči]

==Arihv SlovLita==
22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ...


Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002.

==Lektura: Leto brez poletja==
*{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}}
*{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} 
*{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)''
*{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)''
* {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)''
*{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}}

==Geopedija==
Občina Logatec: 

- Sloj dogajališč zgodovinskega romana: 
* Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. 
* Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. 
* ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja.

- Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: 
* Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana)

- Sloj literarnih spomenikov oz. poti:

==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn==
[[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]]
*[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn]  (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana)
– ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' 

– Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik

– Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. 

– Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). 

– Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju.

– Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik
 → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska.

==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)==
• [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar]

==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede==
Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. 
Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. 
Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. 
Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. 
Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem.

==Popravljalci/popravljavci sveta==
Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. (&quot;nergači&quot; in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. &lt;br&gt;
Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... 
Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. &lt;br&gt;
Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši.

==Družba in utopija==
Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''Igre lakote'', ''Labirint'', ''Razcepljeni'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja.

=Korekture podlistkov=
*[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}}

=Zapiski po Novi pisariji=
*[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]

=Na novo spoznane besede=
*A
*B
*C
*Č
*D
*E
- etabliran
*F
- floskula
*G
*H
*I
*J
*K
*L
*M
*N
*O
*P
- pleonazem

- prozaično
*R
*S
- sovisnost
*Š
*T
*U
*V
*Z
*Ž</text>
      <sha1>hssc07a8a9ag8obz3nsauwqpvhyxgb8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Blaž Jakljevič</title>
    <ns>2</ns>
    <id>3650</id>
    <revision>
      <id>72459</id>
      <parentid>72353</parentid>
      <timestamp>2022-08-11T15:52:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blaž Jakljevič</username>
        <id>3798</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20251" xml:space="preserve">== Domače naloge ==

===== Korekture podlistkov =====

Josip Premk: [https://sl.wikisource.org/wiki/Velikono%C4%8Dna_historija Velikonočna historija]. Št. 79 (6. april 1912).


==== Literatura in utopija ====

Zgradnja utopije skozi literaturo je težko mogoča. Utopična družba in razmišljanja o njeni uveljavitvi zahtevajo ogromno pozornosti in poznavanja sveta. Za boljšo prihodnost se moramo najprej zavedati, kaj lahko dosežemo in česa ne.

Literatura tukaj nastopi kot problem prav zaradi svoje fiktivne narave. Če lahko vsako realno težavo odpravimo skozi domišljijsko mentalno gimnastiko, je cilj stvaritve utopije skozi književnost nemogoč. Kot primer lahko vzamemo Ayn Randin &quot;Atlas Shrugged,&quot; delo, v katerem je pisateljica hotela predstaviti individualistično utopijo, kjer vsi poskrbijo le zase in svet blesti.

V resničnem svetu lahko opažamo popoln kolaps neoliberalne ideologije (ki vso težo vedno daje na posameznika in trg) ter njene nesposobnosti preskrbe vseh prebivalcev države, kaj šele sveta, z najbolj pomembnimi dobrinami za preživetje.
Ironija o Randini nuji po socialni pomoči je zato še toliko slajša.
Potrebujemo domišljijo za ustanovitev novega sistema, ampak ta ne sme nikoli prekositi realnega stanja, v katerem smo se znašli.

Zastonj je gradnja gradov v oblakih, če tla pod nami gorijo.


===== [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;t=343s&amp;ab_channel=TEDxTalks Popravljalci sveta] =====


Kaj narediti s svetom? Za nalogo sem si moral ogledati govor, ki ga je imel Miran Hladnik, in ga komentirati. V njem Hladnik zagovarja ločevanje ljudi na tiste, ki hočejo samo živeti, in na tiste, ki hočejo spremeniti svet. Hladnik se sam definira kot osebo, ki spada pod ljudi, ki hočejo spremeniti svet. S tem se pojavi oznaka popravljalci sveta. Hladnik trdi, da so predavatelji po naravi takšni, da hočejo spreminjati svet. Načinov, kako spreminjati svet, je veliko.

Hladnik ovrednoti vojno kot enega najučinkovitejših načinov v preteklosti. Argumentira jo na podlagi različnih želja, ki so med seboj nezdružljive. Zaradi različnih želja pride do konflikta, kar vodi v vojaški spopad. Hladnik poda primer, kjer konflikt interesa nastane tudi med sosedi, ki je razrešen z nasiljem. Seveda je nemogoče, da bi si sosedje lahko napovedali vojno. Že Rousseau v Družbeni pogodbi ovrednoti vojno stanje kot nekaj, kar ni možno med posamezniki, temveč le med stvarmi oziroma državami. Vprašanje državnega interesa je tukaj zanimivo, ampak se ga bom vzdržal. Hladnik trdi, da vojna danes več ni popularna, kar doprinaša do zelo grenke ironije v letu 2022. To trditev bi rad ovrgel tudi s priponko wikipedijskega članka, ki spremlja [https://en.wikipedia.org/wiki/List%20of%20ongoing%20armed%20conflicts še zdaj aktivne vojaške konflikte v svetu]. Kot lahko iz tega opazimo, je vojna še kako popularna, tudi če je za naše Evropske standarde (skoraj) izginila. 

Hladnik se nadalje sprašuje, kako danes spreminjamo svet na boljše, z napačno izključitvijo vojne iz vprašanja. (Kot pacifist se ne strinjam s to predpostavko. Vojna ni nikoli izboljšala sveta.) Prešernov model sprejemanja tujih kultur bi deloval, vendar trdi, da primanjkuje Črtomirjev. Naslednja točka za spremembo je izboljševanje svojih materialnih stanj, za kar trdi, da je nespodobno. Hladnik trdi, da se takšno izboljševanje nikoli ne neha in da imamo vedno premalo. Hladnikova moralna sodba materialističnega izboljševanja tukaj popolnoma obide tradicijo historičnega materializma. Predpostavka, da nam nikoli ni dovolj, dela smisel znotraj kapitalistične logike racionalnega razmišljanja. O tem, ali je ta logika dana nam vsem in ali jo je mogoče spremeniti, ni govora. To je fundamentalna napaka in ne razreši sprememb na materialnem nivoju, ki jih sam vrednotim kot najpomembnejše. Menim, da trditev o nespodobnosti izboljševanja materialnih pogojev ne nujno vodi v neskončno rast ali da samo po sebi predstavlja nekaj negativnega. Ali je nespodobno, da izboljšamo življenjske pogoje v državah Afrike samo zato, ker bi ti ljudje za tem hoteli še več izboljšav? Hladnikov odmik od materialnih izboljšav tako potiska vse neprivilegirane ljudi v položaj, kjer bodo še nadalje ostali v bedi zaradi dejanja, ki ga sploh niso zmožni narediti (želeti si še več). Tu pride do zmote, nepotrjene predpostavke (spolzke strmine). Takšen pristop prav tako potrjuje delovanje znotraj dane ideologije. Kot protiargument postavljam koncept [https://en.wikipedia.org/wiki/Socialism%20of%20the%2021st%20century Buen Vivir], razvit v Južni Ameriki, ki ne temelji na večni rasti in neskončnem poželenju imeti več. Hladnik se raje ozre na kulturo. Meni, da je vedno bolj običajno, da popravljamo svet na kulturnem področju. S tem povečujemo število izbirnih možnosti v svojem življenju, kajti s tem postavlja definicijo kvalitete življenja. Imeti čim več kulturne izbire je tako nekaj dobrega. Tukaj ni pojasnjeno, zakaj je to želenje po večini sprejemljivo, medtem ko želenje po izboljšavi materialnih pogojev ni. Prav tako je kultura rezultat znotraj materije in se nadgradi preko materije. Več knjižne kulture pomeni več knjig, kar pa prav tako pomeni več poseka dreves za produkcijo. Vprašanje vzdržljivosti kulturne industrije ni postavljeno. Eno je popolnoma vezano na drugo. Razlikovanje med kulturno izboljšavo in materialno izboljšavo vidim kot nesmiselno. Hladnik vidi jezik in Wikipedijo kot sredstvo za izboljšavo našega kulturnega prostora.

Takšnega dejanja ne morem videti drugače kot pa popolni obup. Če je edino, kar lahko spremenimo, število člankov na Wikipediji, medtem ko si vprašanja o industriji elektrike, ki poganja strežnike Wikipedije, niti ne postavimo, je takšno dejanje brezupno. Po takem se mi zdi, da se spremembe v fizičnem svetu opušča in nadomešča z arbitrarnimi spremembami v digitalnem. Tukaj nastopi skrajna ironija. Hladnik se tretira kot osebo, ki spreminja svet, medtem ko je opustil vsako pravo in življenjsko pomembno spremembo v svetu. Svet je tako spremenjen na boljše, kajti članek o podnebnih spremembah nima pravopisnih napak, medtem ko nam grozi izumrtje rib, konec rodovitnosti zemlje in tla nam gorijo pod nogami. V času, ko znanstveniki govorijo o šestem množičnem izumrtju, naše spremembe ne smejo biti samo v digitalnem svetu. To niso dejanja ljudi, ki spreminjajo naš svet. To so le lektorji tujega. Brez Wikipedije smo živeli večino časa odkar hodimo po zemlji, brez hrane ne bomo.


==== Slavistična revija ====

Revija se osredotoča na še ne neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega jezikoslovja in literarne vede. Revija prakticira recenzijski proces, v katerem članek pregledata vsaj dva člana uredniškega odbora ali zunanja recenzenta za obravnavano področje. Ta proces mi je všeč, kajti zagotavlja večjo kvaliteto člankov. Revija ima odprt dostop in je takoj po objavi dostopna vsem uporabnikom tudi na spletu. Akademski članki lahko zahtevajo preveliko plačilo iz študentskih denarnic, zato je to najboljši in najpomembnejši del revije. Lažji in hitrejši dostop do informacij doprinese do večjega razumevanja akademske smeri.


==== Literarnovedni članek iz Slavistične revije ====

Ogledal sem si članek Marijana Dovića z naslovom PODBEVŠKOVA PESNIŠKA ŠOLA, TRIJE LABODJE IN ZATON »BOMBAŠA«. Objavljen je bil v Slavistični reviji 68/3 (2020). Sam imam veliko zanimanje za avantgardo. Drugi članek o Podbevšku sem predstavljal v prvem semestru pri profesorju Ježu. Natančneje me je zanimalo, kaj še je napisano o njem, zakaj je prišlo do njegovega padca popularnosti. Mandić utemeljuje Podbevškov zaton prek njegovega lastnega delovanja. Leta 1922 se je osredotočal na &quot;proletkultovstvo&quot; in s tem izgubil podporo drugih. Njegov zaničevalen odnos do ostalih umetnikov ni bil dobro sprejet. Prav tako mu je manjkala teoretska artikuliranost. Po letu 1922 je prenehal z umetniškim ustvarjanjem. Osredotočati se je začel na konvencionalne sheme literarnega in medijskega sistema. V zgodovini bo ostal kot glas generacije po prvi svetovni vojni. Kot teoretik pa, žal, ne. Članek je bil zanimiv in pridobil sem informacije, ki sem jih iskal.


===== Literarni zgodovinar: Stanko Janež =====

Na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev sem našel Stanka Janeža. Zato, ker imava enako začetnico priimka, je postal moj kandidat za to nalogo.

Rodil se je 30. marca 1912 v malem naselju Rakek. Študiral je slavistiko na FF in leta 1935 tudi diplomiral. Kot zgleden študent je bil tudi obsojen zaradi revolucionarnega delovanja. Po končanem študiju je poučeval na raznih šolah. Med NOB je bil aktivist osvobodilne fronte in po končani vojni učil ruščino na Ekonomski fakulteti. Zanimivo, kako po naključju najdemo ljudi, ki so se nahajali v istih prostorih kot mi danes. Tudi sam sem obiskoval Ekonomsko fakulteto (kot študent) in šele v letošnjem letu (2021/2022) prišel na FF. Po delovanju pa je Janež popolnoma drugačen. Med študijem je pisal socialnorealistične črtice, knjižne ocene in spremne besede. Prevajal je iz več jezikov, najbolj iz ruščine. Preden se je poslovil leta 2000, je za seboj pustil zelo ustvarjalno in polno življenje. Vedno, ko raziskujem življenja drugih, se sprašujem še o svojem. Ali bom tudi sam ustvaril kaj takega? Ali bo svet zdržal politične spremembe in bom dočakal stara leta? Na ta vprašanja ne morem imeti odgovorov, vendar si lahko vseeno vzamem za vzor ustvarjalno moč ljudi, ki so prišli pred mano.
Janež je med drugim napisal tudi literarno zgodovinska dela:

Pregled zgodovine jugoslovanske književnost I. Slovenska književnost

Vsebine slovenskih literarnih del

Pregled jugoslovanskih književnosti.


==== Geopedija ====

Na Geopediji sem iskal literarne spomenike in bil presenečen, da je za moj kraj označen samo eden. Označena je samo rojstna hiša Mirana Jarca. Stoji ob Črnomaljski župniji in je bila leta 2009 popolnoma prenovljena. Pri obnovi zidov so našli porisave iz časa Jarca, ki jim jih je tudi uspelo renovirati. Danes se v njej nahaja Mestni muzej, ki govori o dolgi zgodovini Črnomlja. Del te zgodovine je bil tudi Jarc, in s tem je njegova hiša postala živi spomenik njegovemu življenju in mestu.

Prvič sem se seznanil s zgradbo, preden je postala muzej. V mojem otroštvu je tam bila glasbena šola. Obiskoval sem jo par let preden so jo preselili v nekdanjo ljudsko šolo. Iz teh prostorov so mi ostali sami lepi spomini. Tam sem se prvič seznanil z ritmi, prvič spravil zvok iz flavte (takrat še to ni bila glasba) in se prvič tudi zaljubil. Včasih se sprehodim skozi njo, ne zaradi muzejske razstave, ampak samo zato, da obujam te vedno bolj daljne spomine otroštva. Nekatere stene so porušili in nekje zamenjali tudi tla, ampak vonj je obdržala točno takšen, kot se ga spomnim. Vesel sem, da hiša Mirana Jarca še vedno stoji, in upam, da bo tudi ko jaz izginem, še vedno našla pot za nadaljnji obstoj.


===== Popravek besedila =====

Besedilo, ki sem ga popravil, sem našel popolnoma organsko. Med raziskovanjem poezije Urbana Jarnika sem naletel na pesem [https://sl.wikisource.org/wiki/Gromite_groma%C4%8Di Gromite Gromači]. Pesem je imela 2 pravopisni napaki, ki sem jih nato odpravil.

Prav prek takšnega naravnega opažanja napak lahko uvidimo koristnost Wikipedije in sorodnih spletišč. Vsak lahko doda karkoli in popravi karkoli najde. Tako nisem iskal prispevkov, ki so neurejeni, temveč opravil iskreno dolžnost, ko se je ta pokazala. Zdaj lahko vsi uživajo v tej protivojni pesmi in tu se mi je rodil poseben občutek zadovoljstva.


==== Register kulturne dediščine ====
[[File:Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj.jpg|thumb|ZIK Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 1, 8340 Črnomelj]]
V [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Državnem registru kulturne dediščine] sem iskal kulturne spomenike v svojem kraju. Najbolj udaren je seveda bil Kulturni dom Črnomelj. Ko je Črnomelj postal prvo osvobojeno ozemlje med drugo svetovno vojno, se je ključno državno dogajanje z vsemi pomembnimi osebnostmi političnega in kulturnega vrha preselilo v takratni Dom ljudske prosvete. V stavbi kulturnega doma je med 19. in 20. februarjem 1944 potekalo prvo zasedanje SNOS-a (Slovensko narodnoosvobodilni svet), kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, sprejeti so bili številni odloki, ki so še danes temelj slovenske parlamentarnosti in najvišje stopnje slovenske ljudske oblasti. Danes je v kulturnem domu tudi kino, kamor še vedno rad zahajam in si pogledam najnovejše evropske filme. Zgradba živi naprej, tudi če je kulturno dominacijo pridobila Ljubljana.


==== SlovLit ====

Prva stvar, ki jo opazimo, ko odpremo spletno stran SlovLita, je kaos. Naj bi šlo za forum, ampak ta ne zgleda kot standarden &quot;message board&quot;. Gre za staro vrsto foruma, kjer skupna komunikacija še vedno poteka prek izmenjave sporočil, vezanih na e-pošto. Sam imam poklic računalniškega tehnika in se mi SlovLit zdi kot pravi digitalni fosil. Zanimivo pa je, da stvar še vedno deluje. Na koncu ni toliko pomemben izgled kot funkcija. Za nalogo smo morali pogledati razpravo na SlovLitu, ki je bila objavljena na naš rojstni dan. Tukaj je prišlo do težave, kajti arhiv gre nazaj do leta 1999 (s tem tudi predpostavljam starost SlovLita). Sam sem letnik 1998, in tako starejši od arhiva in oziroma ali od strani. Tako sem se odločil pogledati poljubno objavu v arhivu.

3. februarja 2022 se je pojavila tema Enakost : enakopravnost, ki jo je začel Miran Hladnik. V njej se je spraševal o pravilnosti prevoda slogana &quot;Vsi
drugačni – vsi enakopravni&quot; iz angleškega &quot;All different – all equal.&quot; Hladnik je zagovarjal mišljenje, da bi bil boljši prevod &quot;Vsi različni – vsi enaki&quot;. Na prvi pogled tukaj pride do protislovja. Če predpostavimo, da je nekaj enako, potem se beseda &quot;različen&quot; tukaj postavi kot protipomenka. Saj je prav različnost, torej razlikovanje med enim faktorjem in drugim, tisto, kar hočemo ovrednotiti, medtem ko se enakost tretira kot popolno skladje. 1 = 1 in 1 = !2 prav zato, ker 2 =/= 1. 1 in 2 sta tako različni vrednosti in ne moreta biti enaki (razen če seveda ne pride do deljenja z 0). Tako bi predpostavili lastnost x obema faktorjema in hoteli enačiti x.

Če torej trdimo, da ima nekdo lastnost x, ki vsebuje tako različnost (označimo z 1) in enakost (označimo z 2), pridemo do nezgodnega položaja. Možno je drugačno razumevanje teh besed, kar hoče ovrednotiti sporočilo &quot;All different, all equal&quot;. Tu se načenja jezikovna razprava o pomenu enakosti in na kakšen način jih lahko ločimo. Za naslovitev te pa se ne počutim dovolj teoretsko podkrepljeno za nadaljnjo razpravo.

Saška Štumberger je odgovarjala na Hladnikovo sporočilo s konceptualizacijo termina na razmerje med spoloma. »Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo.«

Štumberger se s takšnim odnosom do enakosti ne strinja, kajti meni, da to vodi v spolno neenakopravnost. Teme o različnosti se tukaj ne dotika, ampak jo nakaže le bežno. »V preteklosti so se dogajale krivice, vendar pa družbe ne moremo izboljšati z novo diskriminacijo, ki naj bi bila kompenzacija za preteklo.« Tukaj je razvidno, da Štumberger ne podpira kompenzacijskih političnih odločitev. Zanimivo bi bilo vprašanje, ali je Štumberger mišljenja, da je Nemčija ravnala napačno, ko je poplačala kompenzacijske stroške Izraelu v vrednosti treh milijard mark po holokavstu. Če je tega mišljenja, potem bi opazil konsistenco. Če pa vseeno meni, da je Nemčija delovala pravilno, potem se vprašanje razširi izven konteksta enakosti in enakopravnosti v področje moralne filozofije.

==Tuhtanje o ubežniku smrti==

22. oktobra sem pri predavanju slišal pripombo brez večjega pomena. Profesor Hladnik je izrekel, da se smrti ne more izogniti noben človek, na kar je dodal, da je samo enemu uspelo.
Tukaj je bil mišljen Jezus Kristus, moj komentar v tistem trenutku pa je bil, da &quot;on ni bil človek.&quot; Po uri sem nadaljnjo razmišljal, zakaj sem trdil, da Jezus ni bil človek, in tukaj bom izpisal svoja dognanja. Osredotočal se bom na biologijo in ne na teologijo. Vprašanje Svete Trojice in vprašanje, ali je Jezus Bog, prepuščam drugim verskim izobražencem. Glavna predpostavka mojega mišljenja je, da Nova zaveza natančno in pravilno zapisuje življenje Jezusa Kristusa.

Da razumemo, kaj pomeni biti človek, se hočem upreti na biološko biodiverzitetno kategorijo vrste. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) Vrsta] na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma sedanjega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti.

Težava pri tej definiciji nastane zaradi neznanih faktorjev. Ne vemo, ali je bil Jezus sposoben zaploditi človeka, ker teh podatkov nimamo. Nadalje lahko vidimo tudi problematiko definicije, kajti Bog (oče) ni človek, ampak je vseeno bil sposoben zaploditi žensko (iz tega lahko sklepamo, da je to sposobnost imel tudi Jezus, ampak zapisana beseda je sveta). Prav tako lahko opažamo sposobnost zaploditve v živalskem svetu, kjer potomec ni enaka vrsta. Križanje osla in kobile doprinese do mule. Mula tako ni pridobila vrste svojih staršev, spada samo v red kopitarjev. Ne moremo je označiti kot konja ali kot osla. Mula je mula, svoja lastna vrsta. Vprašanje, ki se mi je porodilo iz te opazke je, zakaj bi bilo drugače pri človeku?

Jezus je bil splošno podoben ljudem, ampak to ne sme biti edini pokazatelj, ali je pripadnik človeške vrste. Takšen način razumevanje vrste imenujemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) morfološka vrsta]. Ta koncept vrste je močno sporen, saj sodobnejši genetični podatki kažejo, da so si genetsko različne populacije lahko zelo podobne in da včasih obstajajo morfološke razlike celo med zelo podobnimi populacijami.

Na žalost ne moremo preveriti genskih razlik, ki jih je imel Jezus (ali opaziti Božjega DNK), ampak tu hočem izpostaviti značilnosti, ki pa jih lahko opazujemo. Homo sapiens ima biološke variacije glede značilnosti kot so krvna skupina, genske bolezni, velikost lobanje (ki ne prikazuje razlike v IQ, kar hočejo nekateri rasisti prikazati), obrazne značilnosti, organski sistem, barva oči, barva las, višina, barva kože itd. Prek značilnosti lahko opažamo tudi sposobnosti. Človek (Homo sapiens) ne bo nikoli tekel hitreje kot gepard (zaradi morfoloških razlik). Človek prav tako ne bo nikoli hodil po vodi, spreminjal vode v vino, obujal mrtve z besedo, ali vstal (po treh dneh) od mrtvih. Te sposobnosti moramo gledati v kontekstu druge vrste. Deževnik, ko je razklan na pol, lahko živi naprej z vsakim izmed svojih koncev. Človek, ko je razklan na pol, je namenjen za pogreb z zaprto krsto. Ta fundamentalna razlika v sposobnostih nam govori o lastnostih, ki ne pripadajo človeku, temveč božanstvu. S tem, kako mi razumemo vrste, ne moremo tretirati Jezusa kot pripadnika Homo sapiens. Za razrešitev težave priporočam vzpostavitev nove vrste Homo deus, katere pripadnik je Jezus.


Hitre pripombe na druge definicije:


Tipološka vrsta je zastarela in ne zdrži pritiskov evolucijske teorije.

Biološka vrsta je problematična, ker predpostavlja, da je Bog (oče) človek, ker je sposoben zaploditi človeka.

Vrsta na osnovi prepoznave partnerja je prav tako problematična, ker bi predpostavila, da je Minotaver človek, saj je Minosova žena prepoznala bika kot partnerja.

Darvinistična vrsta zbudi teološka vprašanja v povezavi z metafiziko. Skupina organizmov s skupnim prednikom odpira vprašanje, kdo je prednik Bogu, na kar nočem odgovarjati (ker ne vem).

== Nova pisarija ==

'''UVOD'''

Čas je relativen. Tako kot telo.</text>
      <sha1>nvhp7p3rv21l15eucp26bnsaby464fi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72461</id>
      <parentid>72459</parentid>
      <timestamp>2022-08-11T15:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blaž Jakljevič</username>
        <id>3798</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23263" xml:space="preserve">== Domače naloge ==

===== Korekture podlistkov =====

Josip Premk: [https://sl.wikisource.org/wiki/Velikono%C4%8Dna_historija Velikonočna historija]. Št. 79 (6. april 1912).


==== Literatura in utopija ====

Zgradnja utopije skozi literaturo je težko mogoča. Utopična družba in razmišljanja o njeni uveljavitvi zahtevajo ogromno pozornosti in poznavanja sveta. Za boljšo prihodnost se moramo najprej zavedati, kaj lahko dosežemo in česa ne.

Literatura tukaj nastopi kot problem prav zaradi svoje fiktivne narave. Če lahko vsako realno težavo odpravimo skozi domišljijsko mentalno gimnastiko, je cilj stvaritve utopije skozi književnost nemogoč. Kot primer lahko vzamemo Ayn Randin &quot;Atlas Shrugged,&quot; delo, v katerem je pisateljica hotela predstaviti individualistično utopijo, kjer vsi poskrbijo le zase in svet blesti.

V resničnem svetu lahko opažamo popoln kolaps neoliberalne ideologije (ki vso težo vedno daje na posameznika in trg) ter njene nesposobnosti preskrbe vseh prebivalcev države, kaj šele sveta, z najbolj pomembnimi dobrinami za preživetje.
Ironija o Randini nuji po socialni pomoči je zato še toliko slajša.
Potrebujemo domišljijo za ustanovitev novega sistema, ampak ta ne sme nikoli prekositi realnega stanja, v katerem smo se znašli.

Zastonj je gradnja gradov v oblakih, če tla pod nami gorijo.


===== [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;t=343s&amp;ab_channel=TEDxTalks Popravljalci sveta] =====


Kaj narediti s svetom? Za nalogo sem si moral ogledati govor, ki ga je imel Miran Hladnik, in ga komentirati. V njem Hladnik zagovarja ločevanje ljudi na tiste, ki hočejo samo živeti, in na tiste, ki hočejo spremeniti svet. Hladnik se sam definira kot osebo, ki spada pod ljudi, ki hočejo spremeniti svet. S tem se pojavi oznaka popravljalci sveta. Hladnik trdi, da so predavatelji po naravi takšni, da hočejo spreminjati svet. Načinov, kako spreminjati svet, je veliko.

Hladnik ovrednoti vojno kot enega najučinkovitejših načinov v preteklosti. Argumentira jo na podlagi različnih želja, ki so med seboj nezdružljive. Zaradi različnih želja pride do konflikta, kar vodi v vojaški spopad. Hladnik poda primer, kjer konflikt interesa nastane tudi med sosedi, ki je razrešen z nasiljem. Seveda je nemogoče, da bi si sosedje lahko napovedali vojno. Že Rousseau v Družbeni pogodbi ovrednoti vojno stanje kot nekaj, kar ni možno med posamezniki, temveč le med stvarmi oziroma državami. Vprašanje državnega interesa je tukaj zanimivo, ampak se ga bom vzdržal. Hladnik trdi, da vojna danes več ni popularna, kar doprinaša do zelo grenke ironije v letu 2022. To trditev bi rad ovrgel tudi s priponko wikipedijskega članka, ki spremlja [https://en.wikipedia.org/wiki/List%20of%20ongoing%20armed%20conflicts še zdaj aktivne vojaške konflikte v svetu]. Kot lahko iz tega opazimo, je vojna še kako popularna, tudi če je za naše Evropske standarde (skoraj) izginila. 

Hladnik se nadalje sprašuje, kako danes spreminjamo svet na boljše, z napačno izključitvijo vojne iz vprašanja. (Kot pacifist se ne strinjam s to predpostavko. Vojna ni nikoli izboljšala sveta.) Prešernov model sprejemanja tujih kultur bi deloval, vendar trdi, da primanjkuje Črtomirjev. Naslednja točka za spremembo je izboljševanje svojih materialnih stanj, za kar trdi, da je nespodobno. Hladnik trdi, da se takšno izboljševanje nikoli ne neha in da imamo vedno premalo. Hladnikova moralna sodba materialističnega izboljševanja tukaj popolnoma obide tradicijo historičnega materializma. Predpostavka, da nam nikoli ni dovolj, dela smisel znotraj kapitalistične logike racionalnega razmišljanja. O tem, ali je ta logika dana nam vsem in ali jo je mogoče spremeniti, ni govora. To je fundamentalna napaka in ne razreši sprememb na materialnem nivoju, ki jih sam vrednotim kot najpomembnejše. Menim, da trditev o nespodobnosti izboljševanja materialnih pogojev ne nujno vodi v neskončno rast ali da samo po sebi predstavlja nekaj negativnega. Ali je nespodobno, da izboljšamo življenjske pogoje v državah Afrike samo zato, ker bi ti ljudje za tem hoteli še več izboljšav? Hladnikov odmik od materialnih izboljšav tako potiska vse neprivilegirane ljudi v položaj, kjer bodo še nadalje ostali v bedi zaradi dejanja, ki ga sploh niso zmožni narediti (želeti si še več). Tu pride do zmote, nepotrjene predpostavke (spolzke strmine). Takšen pristop prav tako potrjuje delovanje znotraj dane ideologije. Kot protiargument postavljam koncept [https://en.wikipedia.org/wiki/Socialism%20of%20the%2021st%20century Buen Vivir], razvit v Južni Ameriki, ki ne temelji na večni rasti in neskončnem poželenju imeti več. Hladnik se raje ozre na kulturo. Meni, da je vedno bolj običajno, da popravljamo svet na kulturnem področju. S tem povečujemo število izbirnih možnosti v svojem življenju, kajti s tem postavlja definicijo kvalitete življenja. Imeti čim več kulturne izbire je tako nekaj dobrega. Tukaj ni pojasnjeno, zakaj je to želenje po večini sprejemljivo, medtem ko želenje po izboljšavi materialnih pogojev ni. Prav tako je kultura rezultat znotraj materije in se nadgradi preko materije. Več knjižne kulture pomeni več knjig, kar pa prav tako pomeni več poseka dreves za produkcijo. Vprašanje vzdržljivosti kulturne industrije ni postavljeno. Eno je popolnoma vezano na drugo. Razlikovanje med kulturno izboljšavo in materialno izboljšavo vidim kot nesmiselno. Hladnik vidi jezik in Wikipedijo kot sredstvo za izboljšavo našega kulturnega prostora.

Takšnega dejanja ne morem videti drugače kot pa popolni obup. Če je edino, kar lahko spremenimo, število člankov na Wikipediji, medtem ko si vprašanja o industriji elektrike, ki poganja strežnike Wikipedije, niti ne postavimo, je takšno dejanje brezupno. Po takem se mi zdi, da se spremembe v fizičnem svetu opušča in nadomešča z arbitrarnimi spremembami v digitalnem. Tukaj nastopi skrajna ironija. Hladnik se tretira kot osebo, ki spreminja svet, medtem ko je opustil vsako pravo in življenjsko pomembno spremembo v svetu. Svet je tako spremenjen na boljše, kajti članek o podnebnih spremembah nima pravopisnih napak, medtem ko nam grozi izumrtje rib, konec rodovitnosti zemlje in tla nam gorijo pod nogami. V času, ko znanstveniki govorijo o šestem množičnem izumrtju, naše spremembe ne smejo biti samo v digitalnem svetu. To niso dejanja ljudi, ki spreminjajo naš svet. To so le lektorji tujega. Brez Wikipedije smo živeli večino časa odkar hodimo po zemlji, brez hrane ne bomo.


==== Slavistična revija ====

Revija se osredotoča na še ne neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega jezikoslovja in literarne vede. Revija prakticira recenzijski proces, v katerem članek pregledata vsaj dva člana uredniškega odbora ali zunanja recenzenta za obravnavano področje. Ta proces mi je všeč, kajti zagotavlja večjo kvaliteto člankov. Revija ima odprt dostop in je takoj po objavi dostopna vsem uporabnikom tudi na spletu. Akademski članki lahko zahtevajo preveliko plačilo iz študentskih denarnic, zato je to najboljši in najpomembnejši del revije. Lažji in hitrejši dostop do informacij doprinese do večjega razumevanja akademske smeri.


==== Literarnovedni članek iz Slavistične revije ====

Ogledal sem si članek Marijana Dovića z naslovom PODBEVŠKOVA PESNIŠKA ŠOLA, TRIJE LABODJE IN ZATON »BOMBAŠA«. Objavljen je bil v Slavistični reviji 68/3 (2020). Sam imam veliko zanimanje za avantgardo. Drugi članek o Podbevšku sem predstavljal v prvem semestru pri profesorju Ježu. Natančneje me je zanimalo, kaj še je napisano o njem, zakaj je prišlo do njegovega padca popularnosti. Mandić utemeljuje Podbevškov zaton prek njegovega lastnega delovanja. Leta 1922 se je osredotočal na &quot;proletkultovstvo&quot; in s tem izgubil podporo drugih. Njegov zaničevalen odnos do ostalih umetnikov ni bil dobro sprejet. Prav tako mu je manjkala teoretska artikuliranost. Po letu 1922 je prenehal z umetniškim ustvarjanjem. Osredotočati se je začel na konvencionalne sheme literarnega in medijskega sistema. V zgodovini bo ostal kot glas generacije po prvi svetovni vojni. Kot teoretik pa, žal, ne. Članek je bil zanimiv in pridobil sem informacije, ki sem jih iskal.


===== Literarni zgodovinar: Stanko Janež =====

Na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev sem našel Stanka Janeža. Zato, ker imava enako začetnico priimka, je postal moj kandidat za to nalogo.

Rodil se je 30. marca 1912 v malem naselju Rakek. Študiral je slavistiko na FF in leta 1935 tudi diplomiral. Kot zgleden študent je bil tudi obsojen zaradi revolucionarnega delovanja. Po končanem študiju je poučeval na raznih šolah. Med NOB je bil aktivist osvobodilne fronte in po končani vojni učil ruščino na Ekonomski fakulteti. Zanimivo, kako po naključju najdemo ljudi, ki so se nahajali v istih prostorih kot mi danes. Tudi sam sem obiskoval Ekonomsko fakulteto (kot študent) in šele v letošnjem letu (2021/2022) prišel na FF. Po delovanju pa je Janež popolnoma drugačen. Med študijem je pisal socialnorealistične črtice, knjižne ocene in spremne besede. Prevajal je iz več jezikov, najbolj iz ruščine. Preden se je poslovil leta 2000, je za seboj pustil zelo ustvarjalno in polno življenje. Vedno, ko raziskujem življenja drugih, se sprašujem še o svojem. Ali bom tudi sam ustvaril kaj takega? Ali bo svet zdržal politične spremembe in bom dočakal stara leta? Na ta vprašanja ne morem imeti odgovorov, vendar si lahko vseeno vzamem za vzor ustvarjalno moč ljudi, ki so prišli pred mano.
Janež je med drugim napisal tudi literarno zgodovinska dela:

Pregled zgodovine jugoslovanske književnost I. Slovenska književnost

Vsebine slovenskih literarnih del

Pregled jugoslovanskih književnosti.


==== Geopedija ====

Na Geopediji sem iskal literarne spomenike in bil presenečen, da je za moj kraj označen samo eden. Označena je samo rojstna hiša Mirana Jarca. Stoji ob Črnomaljski župniji in je bila leta 2009 popolnoma prenovljena. Pri obnovi zidov so našli porisave iz časa Jarca, ki jim jih je tudi uspelo renovirati. Danes se v njej nahaja Mestni muzej, ki govori o dolgi zgodovini Črnomlja. Del te zgodovine je bil tudi Jarc, in s tem je njegova hiša postala živi spomenik njegovemu življenju in mestu.

Prvič sem se seznanil s zgradbo, preden je postala muzej. V mojem otroštvu je tam bila glasbena šola. Obiskoval sem jo par let preden so jo preselili v nekdanjo ljudsko šolo. Iz teh prostorov so mi ostali sami lepi spomini. Tam sem se prvič seznanil z ritmi, prvič spravil zvok iz flavte (takrat še to ni bila glasba) in se prvič tudi zaljubil. Včasih se sprehodim skozi njo, ne zaradi muzejske razstave, ampak samo zato, da obujam te vedno bolj daljne spomine otroštva. Nekatere stene so porušili in nekje zamenjali tudi tla, ampak vonj je obdržala točno takšen, kot se ga spomnim. Vesel sem, da hiša Mirana Jarca še vedno stoji, in upam, da bo tudi ko jaz izginem, še vedno našla pot za nadaljnji obstoj.


===== Popravek besedila =====

Besedilo, ki sem ga popravil, sem našel popolnoma organsko. Med raziskovanjem poezije Urbana Jarnika sem naletel na pesem [https://sl.wikisource.org/wiki/Gromite_groma%C4%8Di Gromite Gromači]. Pesem je imela 2 pravopisni napaki, ki sem jih nato odpravil.

Prav prek takšnega naravnega opažanja napak lahko uvidimo koristnost Wikipedije in sorodnih spletišč. Vsak lahko doda karkoli in popravi karkoli najde. Tako nisem iskal prispevkov, ki so neurejeni, temveč opravil iskreno dolžnost, ko se je ta pokazala. Zdaj lahko vsi uživajo v tej protivojni pesmi in tu se mi je rodil poseben občutek zadovoljstva.


==== Register kulturne dediščine ====
[[File:Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj.jpg|thumb|ZIK Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 1, 8340 Črnomelj]]
V [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Državnem registru kulturne dediščine] sem iskal kulturne spomenike v svojem kraju. Najbolj udaren je seveda bil Kulturni dom Črnomelj. Ko je Črnomelj postal prvo osvobojeno ozemlje med drugo svetovno vojno, se je ključno državno dogajanje z vsemi pomembnimi osebnostmi političnega in kulturnega vrha preselilo v takratni Dom ljudske prosvete. V stavbi kulturnega doma je med 19. in 20. februarjem 1944 potekalo prvo zasedanje SNOS-a (Slovensko narodnoosvobodilni svet), kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, sprejeti so bili številni odloki, ki so še danes temelj slovenske parlamentarnosti in najvišje stopnje slovenske ljudske oblasti. Danes je v kulturnem domu tudi kino, kamor še vedno rad zahajam in si pogledam najnovejše evropske filme. Zgradba živi naprej, tudi če je kulturno dominacijo pridobila Ljubljana.


==== SlovLit ====

Prva stvar, ki jo opazimo, ko odpremo spletno stran SlovLita, je kaos. Naj bi šlo za forum, ampak ta ne zgleda kot standarden &quot;message board&quot;. Gre za staro vrsto foruma, kjer skupna komunikacija še vedno poteka prek izmenjave sporočil, vezanih na e-pošto. Sam imam poklic računalniškega tehnika in se mi SlovLit zdi kot pravi digitalni fosil. Zanimivo pa je, da stvar še vedno deluje. Na koncu ni toliko pomemben izgled kot funkcija. Za nalogo smo morali pogledati razpravo na SlovLitu, ki je bila objavljena na naš rojstni dan. Tukaj je prišlo do težave, kajti arhiv gre nazaj do leta 1999 (s tem tudi predpostavljam starost SlovLita). Sam sem letnik 1998, in tako starejši od arhiva in oziroma ali od strani. Tako sem se odločil pogledati poljubno objavu v arhivu.

3. februarja 2022 se je pojavila tema Enakost : enakopravnost, ki jo je začel Miran Hladnik. V njej se je spraševal o pravilnosti prevoda slogana &quot;Vsi
drugačni – vsi enakopravni&quot; iz angleškega &quot;All different – all equal.&quot; Hladnik je zagovarjal mišljenje, da bi bil boljši prevod &quot;Vsi različni – vsi enaki&quot;. Na prvi pogled tukaj pride do protislovja. Če predpostavimo, da je nekaj enako, potem se beseda &quot;različen&quot; tukaj postavi kot protipomenka. Saj je prav različnost, torej razlikovanje med enim faktorjem in drugim, tisto, kar hočemo ovrednotiti, medtem ko se enakost tretira kot popolno skladje. 1 = 1 in 1 = !2 prav zato, ker 2 =/= 1. 1 in 2 sta tako različni vrednosti in ne moreta biti enaki (razen če seveda ne pride do deljenja z 0). Tako bi predpostavili lastnost x obema faktorjema in hoteli enačiti x.

Če torej trdimo, da ima nekdo lastnost x, ki vsebuje tako različnost (označimo z 1) in enakost (označimo z 2), pridemo do nezgodnega položaja. Možno je drugačno razumevanje teh besed, kar hoče ovrednotiti sporočilo &quot;All different, all equal&quot;. Tu se načenja jezikovna razprava o pomenu enakosti in na kakšen način jih lahko ločimo. Za naslovitev te pa se ne počutim dovolj teoretsko podkrepljeno za nadaljnjo razpravo.

Saška Štumberger je odgovarjala na Hladnikovo sporočilo s konceptualizacijo termina na razmerje med spoloma. »Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo.«

Štumberger se s takšnim odnosom do enakosti ne strinja, kajti meni, da to vodi v spolno neenakopravnost. Teme o različnosti se tukaj ne dotika, ampak jo nakaže le bežno. »V preteklosti so se dogajale krivice, vendar pa družbe ne moremo izboljšati z novo diskriminacijo, ki naj bi bila kompenzacija za preteklo.« Tukaj je razvidno, da Štumberger ne podpira kompenzacijskih političnih odločitev. Zanimivo bi bilo vprašanje, ali je Štumberger mišljenja, da je Nemčija ravnala napačno, ko je poplačala kompenzacijske stroške Izraelu v vrednosti treh milijard mark po holokavstu. Če je tega mišljenja, potem bi opazil konsistenco. Če pa vseeno meni, da je Nemčija delovala pravilno, potem se vprašanje razširi izven konteksta enakosti in enakopravnosti v področje moralne filozofije.

==Tuhtanje o ubežniku smrti==

22. oktobra sem pri predavanju slišal pripombo brez večjega pomena. Profesor Hladnik je izrekel, da se smrti ne more izogniti noben človek, na kar je dodal, da je samo enemu uspelo.
Tukaj je bil mišljen Jezus Kristus, moj komentar v tistem trenutku pa je bil, da &quot;on ni bil človek.&quot; Po uri sem nadaljnjo razmišljal, zakaj sem trdil, da Jezus ni bil človek, in tukaj bom izpisal svoja dognanja. Osredotočal se bom na biologijo in ne na teologijo. Vprašanje Svete Trojice in vprašanje, ali je Jezus Bog, prepuščam drugim verskim izobražencem. Glavna predpostavka mojega mišljenja je, da Nova zaveza natančno in pravilno zapisuje življenje Jezusa Kristusa.

Da razumemo, kaj pomeni biti človek, se hočem upreti na biološko biodiverzitetno kategorijo vrste. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) Vrsta] na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma sedanjega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti.

Težava pri tej definiciji nastane zaradi neznanih faktorjev. Ne vemo, ali je bil Jezus sposoben zaploditi človeka, ker teh podatkov nimamo. Nadalje lahko vidimo tudi problematiko definicije, kajti Bog (oče) ni človek, ampak je vseeno bil sposoben zaploditi žensko (iz tega lahko sklepamo, da je to sposobnost imel tudi Jezus, ampak zapisana beseda je sveta). Prav tako lahko opažamo sposobnost zaploditve v živalskem svetu, kjer potomec ni enaka vrsta. Križanje osla in kobile doprinese do mule. Mula tako ni pridobila vrste svojih staršev, spada samo v red kopitarjev. Ne moremo je označiti kot konja ali kot osla. Mula je mula, svoja lastna vrsta. Vprašanje, ki se mi je porodilo iz te opazke je, zakaj bi bilo drugače pri človeku?

Jezus je bil splošno podoben ljudem, ampak to ne sme biti edini pokazatelj, ali je pripadnik človeške vrste. Takšen način razumevanje vrste imenujemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) morfološka vrsta]. Ta koncept vrste je močno sporen, saj sodobnejši genetični podatki kažejo, da so si genetsko različne populacije lahko zelo podobne in da včasih obstajajo morfološke razlike celo med zelo podobnimi populacijami.

Na žalost ne moremo preveriti genskih razlik, ki jih je imel Jezus (ali opaziti Božjega DNK), ampak tu hočem izpostaviti značilnosti, ki pa jih lahko opazujemo. Homo sapiens ima biološke variacije glede značilnosti kot so krvna skupina, genske bolezni, velikost lobanje (ki ne prikazuje razlike v IQ, kar hočejo nekateri rasisti prikazati), obrazne značilnosti, organski sistem, barva oči, barva las, višina, barva kože itd. Prek značilnosti lahko opažamo tudi sposobnosti. Človek (Homo sapiens) ne bo nikoli tekel hitreje kot gepard (zaradi morfoloških razlik). Človek prav tako ne bo nikoli hodil po vodi, spreminjal vode v vino, obujal mrtve z besedo, ali vstal (po treh dneh) od mrtvih. Te sposobnosti moramo gledati v kontekstu druge vrste. Deževnik, ko je razklan na pol, lahko živi naprej z vsakim izmed svojih koncev. Človek, ko je razklan na pol, je namenjen za pogreb z zaprto krsto. Ta fundamentalna razlika v sposobnostih nam govori o lastnostih, ki ne pripadajo človeku, temveč božanstvu. S tem, kako mi razumemo vrste, ne moremo tretirati Jezusa kot pripadnika Homo sapiens. Za razrešitev težave priporočam vzpostavitev nove vrste Homo deus, katere pripadnik je Jezus.


Hitre pripombe na druge definicije:


Tipološka vrsta je zastarela in ne zdrži pritiskov evolucijske teorije.

Biološka vrsta je problematična, ker predpostavlja, da je Bog (oče) človek, ker je sposoben zaploditi človeka.

Vrsta na osnovi prepoznave partnerja je prav tako problematična, ker bi predpostavila, da je Minotaver človek, saj je Minosova žena prepoznala bika kot partnerja.

Darvinistična vrsta zbudi teološka vprašanja v povezavi z metafiziko. Skupina organizmov s skupnim prednikom odpira vprašanje, kdo je prednik Bogu, na kar nočem odgovarjati (ker ne vem).

== Nova pisarija ==

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Ob pojavu je imel pojem prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tistih, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Z uvedbo obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa do danes je postala pismenost nuja za vsakega posameznika. Razumevanje pismenosti se skozi čas spreminja, nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje.

Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: sprejemanja ter razumevanja besedil in tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij. Rezultati testov pismenosti (PISA 2009) so pokazali, da so slovenski šolarji podpovprečni v bralni oz. funkcionalni pismenosti (pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo), nadpovprečni pa v e-pismenosti. Danes je komunikacija prek mobilnih telefon in računalnikov del splošne pismenosti, prav mogoče je, da v prihodnosti pismenosti ne bomo več razumeli kot ročno spretnost. Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Za skupnosti razvitega sveta velja, da je delež pismenih 100%.

Vsaka objava ni bibliografsko registrirana, ponavadi pa avtorji, ki redno objavljajo prej ali slej dobijo vpis v Cobiss. V Cobiss pa niso vpisana dela, ki v tekočem letu niso bila izposojena, saj je besedilo brez bralcev mrtvo. 

Literarna kritika

Poznamo različne žanre, ki jih ločimo v skupine. Poznamo žanre vsakdanjega sporazumevanja, publicistični, umetnostni, strokovni žanr oz. žanre. Namen poljudnih člankov je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj, za izvirni članek se šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Strokovni članek pomeni že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. V humanistiki ima najuglednejši status monografske publikacije. Najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave, na Wikipediji škrbine do 1500 besed, standardni članki 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo 4400 besed. Status strokovnega imajo tudi: poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, esej, predavanje, učbenik, priročnik ... Šolsko pisanje vsi dobro poznamo, pomeni pa pisanje za referat, esej, diplomsko nalogo. Prvi namen tovrstnih besedil je izpolniti študijske obveznosti. Pri popravljanju se ukvarjamo z že postavljenimi besedili. Lektoriranje pomeni, da naredimo besedilo splošno optimalno, korigiranje pa je popravljanje napak stavca ali strojnega branja. E-pošto uporabljamo skoraj vsi, globalno je uporabljena od 80. let dalje. Na Wikipediji je zapovedano tikanje, obstajajo merila glede pozdravov in nagovorov, glede podpisovanja. Socialna omrežja je ime za načine družbenih komunikacij. Postala so pomembna za promocijo, denimo Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij. Modrost množic oziroma wisdom of the crowd se pojavlja v zvezi s tem.</text>
      <sha1>o0zbf3fs7ywx02fmgrwzdtlpyp2c86t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72462</id>
      <parentid>72461</parentid>
      <timestamp>2022-08-11T16:00:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blaž Jakljevič</username>
        <id>3798</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23265" xml:space="preserve">== Domače naloge ==

===== Korekture podlistkov =====

Josip Premk: [https://sl.wikisource.org/wiki/Velikono%C4%8Dna_historija Velikonočna historija]. Št. 79 (6. april 1912).


==== Literatura in utopija ====

Zgradnja utopije skozi literaturo je težko mogoča. Utopična družba in razmišljanja o njeni uveljavitvi zahtevajo ogromno pozornosti in poznavanja sveta. Za boljšo prihodnost se moramo najprej zavedati, kaj lahko dosežemo in česa ne.

Literatura tukaj nastopi kot problem prav zaradi svoje fiktivne narave. Če lahko vsako realno težavo odpravimo skozi domišljijsko mentalno gimnastiko, je cilj stvaritve utopije skozi književnost nemogoč. Kot primer lahko vzamemo Ayn Randin &quot;Atlas Shrugged,&quot; delo, v katerem je pisateljica hotela predstaviti individualistično utopijo, kjer vsi poskrbijo le zase in svet blesti.

V resničnem svetu lahko opažamo popoln kolaps neoliberalne ideologije (ki vso težo vedno daje na posameznika in trg) ter njene nesposobnosti preskrbe vseh prebivalcev države, kaj šele sveta, z najbolj pomembnimi dobrinami za preživetje.
Ironija o Randini nuji po socialni pomoči je zato še toliko slajša.
Potrebujemo domišljijo za ustanovitev novega sistema, ampak ta ne sme nikoli prekositi realnega stanja, v katerem smo se znašli.

Zastonj je gradnja gradov v oblakih, če tla pod nami gorijo.


===== [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;t=343s&amp;ab_channel=TEDxTalks Popravljalci sveta] =====


Kaj narediti s svetom? Za nalogo sem si moral ogledati govor, ki ga je imel Miran Hladnik, in ga komentirati. V njem Hladnik zagovarja ločevanje ljudi na tiste, ki hočejo samo živeti, in na tiste, ki hočejo spremeniti svet. Hladnik se sam definira kot osebo, ki spada pod ljudi, ki hočejo spremeniti svet. S tem se pojavi oznaka popravljalci sveta. Hladnik trdi, da so predavatelji po naravi takšni, da hočejo spreminjati svet. Načinov, kako spreminjati svet, je veliko.

Hladnik ovrednoti vojno kot enega najučinkovitejših načinov v preteklosti. Argumentira jo na podlagi različnih želja, ki so med seboj nezdružljive. Zaradi različnih želja pride do konflikta, kar vodi v vojaški spopad. Hladnik poda primer, kjer konflikt interesa nastane tudi med sosedi, ki je razrešen z nasiljem. Seveda je nemogoče, da bi si sosedje lahko napovedali vojno. Že Rousseau v Družbeni pogodbi ovrednoti vojno stanje kot nekaj, kar ni možno med posamezniki, temveč le med stvarmi oziroma državami. Vprašanje državnega interesa je tukaj zanimivo, ampak se ga bom vzdržal. Hladnik trdi, da vojna danes več ni popularna, kar doprinaša do zelo grenke ironije v letu 2022. To trditev bi rad ovrgel tudi s priponko wikipedijskega članka, ki spremlja [https://en.wikipedia.org/wiki/List%20of%20ongoing%20armed%20conflicts še zdaj aktivne vojaške konflikte v svetu]. Kot lahko iz tega opazimo, je vojna še kako popularna, tudi če je za naše Evropske standarde (skoraj) izginila. 

Hladnik se nadalje sprašuje, kako danes spreminjamo svet na boljše, z napačno izključitvijo vojne iz vprašanja. (Kot pacifist se ne strinjam s to predpostavko. Vojna ni nikoli izboljšala sveta.) Prešernov model sprejemanja tujih kultur bi deloval, vendar trdi, da primanjkuje Črtomirjev. Naslednja točka za spremembo je izboljševanje svojih materialnih stanj, za kar trdi, da je nespodobno. Hladnik trdi, da se takšno izboljševanje nikoli ne neha in da imamo vedno premalo. Hladnikova moralna sodba materialističnega izboljševanja tukaj popolnoma obide tradicijo historičnega materializma. Predpostavka, da nam nikoli ni dovolj, dela smisel znotraj kapitalistične logike racionalnega razmišljanja. O tem, ali je ta logika dana nam vsem in ali jo je mogoče spremeniti, ni govora. To je fundamentalna napaka in ne razreši sprememb na materialnem nivoju, ki jih sam vrednotim kot najpomembnejše. Menim, da trditev o nespodobnosti izboljševanja materialnih pogojev ne nujno vodi v neskončno rast ali da samo po sebi predstavlja nekaj negativnega. Ali je nespodobno, da izboljšamo življenjske pogoje v državah Afrike samo zato, ker bi ti ljudje za tem hoteli še več izboljšav? Hladnikov odmik od materialnih izboljšav tako potiska vse neprivilegirane ljudi v položaj, kjer bodo še nadalje ostali v bedi zaradi dejanja, ki ga sploh niso zmožni narediti (želeti si še več). Tu pride do zmote, nepotrjene predpostavke (spolzke strmine). Takšen pristop prav tako potrjuje delovanje znotraj dane ideologije. Kot protiargument postavljam koncept [https://en.wikipedia.org/wiki/Socialism%20of%20the%2021st%20century Buen Vivir], razvit v Južni Ameriki, ki ne temelji na večni rasti in neskončnem poželenju imeti več. Hladnik se raje ozre na kulturo. Meni, da je vedno bolj običajno, da popravljamo svet na kulturnem področju. S tem povečujemo število izbirnih možnosti v svojem življenju, kajti s tem postavlja definicijo kvalitete življenja. Imeti čim več kulturne izbire je tako nekaj dobrega. Tukaj ni pojasnjeno, zakaj je to želenje po večini sprejemljivo, medtem ko želenje po izboljšavi materialnih pogojev ni. Prav tako je kultura rezultat znotraj materije in se nadgradi preko materije. Več knjižne kulture pomeni več knjig, kar pa prav tako pomeni več poseka dreves za produkcijo. Vprašanje vzdržljivosti kulturne industrije ni postavljeno. Eno je popolnoma vezano na drugo. Razlikovanje med kulturno izboljšavo in materialno izboljšavo vidim kot nesmiselno. Hladnik vidi jezik in Wikipedijo kot sredstvo za izboljšavo našega kulturnega prostora.

Takšnega dejanja ne morem videti drugače kot pa popolni obup. Če je edino, kar lahko spremenimo, število člankov na Wikipediji, medtem ko si vprašanja o industriji elektrike, ki poganja strežnike Wikipedije, niti ne postavimo, je takšno dejanje brezupno. Po takem se mi zdi, da se spremembe v fizičnem svetu opušča in nadomešča z arbitrarnimi spremembami v digitalnem. Tukaj nastopi skrajna ironija. Hladnik se tretira kot osebo, ki spreminja svet, medtem ko je opustil vsako pravo in življenjsko pomembno spremembo v svetu. Svet je tako spremenjen na boljše, kajti članek o podnebnih spremembah nima pravopisnih napak, medtem ko nam grozi izumrtje rib, konec rodovitnosti zemlje in tla nam gorijo pod nogami. V času, ko znanstveniki govorijo o šestem množičnem izumrtju, naše spremembe ne smejo biti samo v digitalnem svetu. To niso dejanja ljudi, ki spreminjajo naš svet. To so le lektorji tujega. Brez Wikipedije smo živeli večino časa odkar hodimo po zemlji, brez hrane ne bomo.


==== Slavistična revija ====

Revija se osredotoča na še ne neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega jezikoslovja in literarne vede. Revija prakticira recenzijski proces, v katerem članek pregledata vsaj dva člana uredniškega odbora ali zunanja recenzenta za obravnavano področje. Ta proces mi je všeč, kajti zagotavlja večjo kvaliteto člankov. Revija ima odprt dostop in je takoj po objavi dostopna vsem uporabnikom tudi na spletu. Akademski članki lahko zahtevajo preveliko plačilo iz študentskih denarnic, zato je to najboljši in najpomembnejši del revije. Lažji in hitrejši dostop do informacij doprinese do večjega razumevanja akademske smeri.


==== Literarnovedni članek iz Slavistične revije ====

Ogledal sem si članek Marijana Dovića z naslovom PODBEVŠKOVA PESNIŠKA ŠOLA, TRIJE LABODJE IN ZATON »BOMBAŠA«. Objavljen je bil v Slavistični reviji 68/3 (2020). Sam imam veliko zanimanje za avantgardo. Drugi članek o Podbevšku sem predstavljal v prvem semestru pri profesorju Ježu. Natančneje me je zanimalo, kaj še je napisano o njem, zakaj je prišlo do njegovega padca popularnosti. Mandić utemeljuje Podbevškov zaton prek njegovega lastnega delovanja. Leta 1922 se je osredotočal na &quot;proletkultovstvo&quot; in s tem izgubil podporo drugih. Njegov zaničevalen odnos do ostalih umetnikov ni bil dobro sprejet. Prav tako mu je manjkala teoretska artikuliranost. Po letu 1922 je prenehal z umetniškim ustvarjanjem. Osredotočati se je začel na konvencionalne sheme literarnega in medijskega sistema. V zgodovini bo ostal kot glas generacije po prvi svetovni vojni. Kot teoretik pa, žal, ne. Članek je bil zanimiv in pridobil sem informacije, ki sem jih iskal.


===== Literarni zgodovinar: Stanko Janež =====

Na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev sem našel Stanka Janeža. Zato, ker imava enako začetnico priimka, je postal moj kandidat za to nalogo.

Rodil se je 30. marca 1912 v malem naselju Rakek. Študiral je slavistiko na FF in leta 1935 tudi diplomiral. Kot zgleden študent je bil tudi obsojen zaradi revolucionarnega delovanja. Po končanem študiju je poučeval na raznih šolah. Med NOB je bil aktivist osvobodilne fronte in po končani vojni učil ruščino na Ekonomski fakulteti. Zanimivo, kako po naključju najdemo ljudi, ki so se nahajali v istih prostorih kot mi danes. Tudi sam sem obiskoval Ekonomsko fakulteto (kot študent) in šele v letošnjem letu (2021/2022) prišel na FF. Po delovanju pa je Janež popolnoma drugačen. Med študijem je pisal socialnorealistične črtice, knjižne ocene in spremne besede. Prevajal je iz več jezikov, najbolj iz ruščine. Preden se je poslovil leta 2000, je za seboj pustil zelo ustvarjalno in polno življenje. Vedno, ko raziskujem življenja drugih, se sprašujem še o svojem. Ali bom tudi sam ustvaril kaj takega? Ali bo svet zdržal politične spremembe in bom dočakal stara leta? Na ta vprašanja ne morem imeti odgovorov, vendar si lahko vseeno vzamem za vzor ustvarjalno moč ljudi, ki so prišli pred mano.
Janež je med drugim napisal tudi literarno zgodovinska dela:

Pregled zgodovine jugoslovanske književnost I. Slovenska književnost

Vsebine slovenskih literarnih del

Pregled jugoslovanskih književnosti.


==== Geopedija ====

Na Geopediji sem iskal literarne spomenike in bil presenečen, da je za moj kraj označen samo eden. Označena je samo rojstna hiša Mirana Jarca. Stoji ob Črnomaljski župniji in je bila leta 2009 popolnoma prenovljena. Pri obnovi zidov so našli porisave iz časa Jarca, ki jim jih je tudi uspelo renovirati. Danes se v njej nahaja Mestni muzej, ki govori o dolgi zgodovini Črnomlja. Del te zgodovine je bil tudi Jarc, in s tem je njegova hiša postala živi spomenik njegovemu življenju in mestu.

Prvič sem se seznanil s zgradbo, preden je postala muzej. V mojem otroštvu je tam bila glasbena šola. Obiskoval sem jo par let preden so jo preselili v nekdanjo ljudsko šolo. Iz teh prostorov so mi ostali sami lepi spomini. Tam sem se prvič seznanil z ritmi, prvič spravil zvok iz flavte (takrat še to ni bila glasba) in se prvič tudi zaljubil. Včasih se sprehodim skozi njo, ne zaradi muzejske razstave, ampak samo zato, da obujam te vedno bolj daljne spomine otroštva. Nekatere stene so porušili in nekje zamenjali tudi tla, ampak vonj je obdržala točno takšen, kot se ga spomnim. Vesel sem, da hiša Mirana Jarca še vedno stoji, in upam, da bo tudi ko jaz izginem, še vedno našla pot za nadaljnji obstoj.


===== Popravek besedila =====

Besedilo, ki sem ga popravil, sem našel popolnoma organsko. Med raziskovanjem poezije Urbana Jarnika sem naletel na pesem [https://sl.wikisource.org/wiki/Gromite_groma%C4%8Di Gromite Gromači]. Pesem je imela 2 pravopisni napaki, ki sem jih nato odpravil.

Prav prek takšnega naravnega opažanja napak lahko uvidimo koristnost Wikipedije in sorodnih spletišč. Vsak lahko doda karkoli in popravi karkoli najde. Tako nisem iskal prispevkov, ki so neurejeni, temveč opravil iskreno dolžnost, ko se je ta pokazala. Zdaj lahko vsi uživajo v tej protivojni pesmi in tu se mi je rodil poseben občutek zadovoljstva.


==== Register kulturne dediščine ====
[[File:Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj.jpg|thumb|ZIK Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 1, 8340 Črnomelj]]
V [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Državnem registru kulturne dediščine] sem iskal kulturne spomenike v svojem kraju. Najbolj udaren je seveda bil Kulturni dom Črnomelj. Ko je Črnomelj postal prvo osvobojeno ozemlje med drugo svetovno vojno, se je ključno državno dogajanje z vsemi pomembnimi osebnostmi političnega in kulturnega vrha preselilo v takratni Dom ljudske prosvete. V stavbi kulturnega doma je med 19. in 20. februarjem 1944 potekalo prvo zasedanje SNOS-a (Slovensko narodnoosvobodilni svet), kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, sprejeti so bili številni odloki, ki so še danes temelj slovenske parlamentarnosti in najvišje stopnje slovenske ljudske oblasti. Danes je v kulturnem domu tudi kino, kamor še vedno rad zahajam in si pogledam najnovejše evropske filme. Zgradba živi naprej, tudi če je kulturno dominacijo pridobila Ljubljana.


==== SlovLit ====

Prva stvar, ki jo opazimo, ko odpremo spletno stran SlovLita, je kaos. Naj bi šlo za forum, ampak ta ne zgleda kot standarden &quot;message board&quot;. Gre za staro vrsto foruma, kjer skupna komunikacija še vedno poteka prek izmenjave sporočil, vezanih na e-pošto. Sam imam poklic računalniškega tehnika in se mi SlovLit zdi kot pravi digitalni fosil. Zanimivo pa je, da stvar še vedno deluje. Na koncu ni toliko pomemben izgled kot funkcija. Za nalogo smo morali pogledati razpravo na SlovLitu, ki je bila objavljena na naš rojstni dan. Tukaj je prišlo do težave, kajti arhiv gre nazaj do leta 1999 (s tem tudi predpostavljam starost SlovLita). Sam sem letnik 1998, in tako starejši od arhiva in oziroma ali od strani. Tako sem se odločil pogledati poljubno objavu v arhivu.

3. februarja 2022 se je pojavila tema Enakost : enakopravnost, ki jo je začel Miran Hladnik. V njej se je spraševal o pravilnosti prevoda slogana &quot;Vsi
drugačni – vsi enakopravni&quot; iz angleškega &quot;All different – all equal.&quot; Hladnik je zagovarjal mišljenje, da bi bil boljši prevod &quot;Vsi različni – vsi enaki&quot;. Na prvi pogled tukaj pride do protislovja. Če predpostavimo, da je nekaj enako, potem se beseda &quot;različen&quot; tukaj postavi kot protipomenka. Saj je prav različnost, torej razlikovanje med enim faktorjem in drugim, tisto, kar hočemo ovrednotiti, medtem ko se enakost tretira kot popolno skladje. 1 = 1 in 1 = !2 prav zato, ker 2 =/= 1. 1 in 2 sta tako različni vrednosti in ne moreta biti enaki (razen če seveda ne pride do deljenja z 0). Tako bi predpostavili lastnost x obema faktorjema in hoteli enačiti x.

Če torej trdimo, da ima nekdo lastnost x, ki vsebuje tako različnost (označimo z 1) in enakost (označimo z 2), pridemo do nezgodnega položaja. Možno je drugačno razumevanje teh besed, kar hoče ovrednotiti sporočilo &quot;All different, all equal&quot;. Tu se načenja jezikovna razprava o pomenu enakosti in na kakšen način jih lahko ločimo. Za naslovitev te pa se ne počutim dovolj teoretsko podkrepljeno za nadaljnjo razpravo.

Saška Štumberger je odgovarjala na Hladnikovo sporočilo s konceptualizacijo termina na razmerje med spoloma. »Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo.«

Štumberger se s takšnim odnosom do enakosti ne strinja, kajti meni, da to vodi v spolno neenakopravnost. Teme o različnosti se tukaj ne dotika, ampak jo nakaže le bežno. »V preteklosti so se dogajale krivice, vendar pa družbe ne moremo izboljšati z novo diskriminacijo, ki naj bi bila kompenzacija za preteklo.« Tukaj je razvidno, da Štumberger ne podpira kompenzacijskih političnih odločitev. Zanimivo bi bilo vprašanje, ali je Štumberger mišljenja, da je Nemčija ravnala napačno, ko je poplačala kompenzacijske stroške Izraelu v vrednosti treh milijard mark po holokavstu. Če je tega mišljenja, potem bi opazil konsistenco. Če pa vseeno meni, da je Nemčija delovala pravilno, potem se vprašanje razširi izven konteksta enakosti in enakopravnosti v področje moralne filozofije.

==Tuhtanje o ubežniku smrti==

22. oktobra sem pri predavanju slišal pripombo brez večjega pomena. Profesor Hladnik je izrekel, da se smrti ne more izogniti noben človek, na kar je dodal, da je samo enemu uspelo.
Tukaj je bil mišljen Jezus Kristus, moj komentar v tistem trenutku pa je bil, da &quot;on ni bil človek.&quot; Po uri sem nadaljnjo razmišljal, zakaj sem trdil, da Jezus ni bil človek, in tukaj bom izpisal svoja dognanja. Osredotočal se bom na biologijo in ne na teologijo. Vprašanje Svete Trojice in vprašanje, ali je Jezus Bog, prepuščam drugim verskim izobražencem. Glavna predpostavka mojega mišljenja je, da Nova zaveza natančno in pravilno zapisuje življenje Jezusa Kristusa.

Da razumemo, kaj pomeni biti človek, se hočem upreti na biološko biodiverzitetno kategorijo vrste. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) Vrsta] na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma sedanjega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti.

Težava pri tej definiciji nastane zaradi neznanih faktorjev. Ne vemo, ali je bil Jezus sposoben zaploditi človeka, ker teh podatkov nimamo. Nadalje lahko vidimo tudi problematiko definicije, kajti Bog (oče) ni človek, ampak je vseeno bil sposoben zaploditi žensko (iz tega lahko sklepamo, da je to sposobnost imel tudi Jezus, ampak zapisana beseda je sveta). Prav tako lahko opažamo sposobnost zaploditve v živalskem svetu, kjer potomec ni enaka vrsta. Križanje osla in kobile doprinese do mule. Mula tako ni pridobila vrste svojih staršev, spada samo v red kopitarjev. Ne moremo je označiti kot konja ali kot osla. Mula je mula, svoja lastna vrsta. Vprašanje, ki se mi je porodilo iz te opazke je, zakaj bi bilo drugače pri človeku?

Jezus je bil splošno podoben ljudem, ampak to ne sme biti edini pokazatelj, ali je pripadnik človeške vrste. Takšen način razumevanje vrste imenujemo [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrsta%20(biologija) morfološka vrsta]. Ta koncept vrste je močno sporen, saj sodobnejši genetični podatki kažejo, da so si genetsko različne populacije lahko zelo podobne in da včasih obstajajo morfološke razlike celo med zelo podobnimi populacijami.

Na žalost ne moremo preveriti genskih razlik, ki jih je imel Jezus (ali opaziti Božjega DNK), ampak tu hočem izpostaviti značilnosti, ki pa jih lahko opazujemo. Homo sapiens ima biološke variacije glede značilnosti kot so krvna skupina, genske bolezni, velikost lobanje (ki ne prikazuje razlike v IQ, kar hočejo nekateri rasisti prikazati), obrazne značilnosti, organski sistem, barva oči, barva las, višina, barva kože itd. Prek značilnosti lahko opažamo tudi sposobnosti. Človek (Homo sapiens) ne bo nikoli tekel hitreje kot gepard (zaradi morfoloških razlik). Človek prav tako ne bo nikoli hodil po vodi, spreminjal vode v vino, obujal mrtve z besedo, ali vstal (po treh dneh) od mrtvih. Te sposobnosti moramo gledati v kontekstu druge vrste. Deževnik, ko je razklan na pol, lahko živi naprej z vsakim izmed svojih koncev. Človek, ko je razklan na pol, je namenjen za pogreb z zaprto krsto. Ta fundamentalna razlika v sposobnostih nam govori o lastnostih, ki ne pripadajo človeku, temveč božanstvu. S tem, kako mi razumemo vrste, ne moremo tretirati Jezusa kot pripadnika Homo sapiens. Za razrešitev težave priporočam vzpostavitev nove vrste Homo deus, katere pripadnik je Jezus.


Hitre pripombe na druge definicije:


Tipološka vrsta je zastarela in ne zdrži pritiskov evolucijske teorije.

Biološka vrsta je problematična, ker predpostavlja, da je Bog (oče) človek, ker je sposoben zaploditi človeka.

Vrsta na osnovi prepoznave partnerja je prav tako problematična, ker bi predpostavila, da je Minotaver človek, saj je Minosova žena prepoznala bika kot partnerja.

Darvinistična vrsta zbudi teološka vprašanja v povezavi z metafiziko. Skupina organizmov s skupnim prednikom odpira vprašanje, kdo je prednik Bogu, na kar nočem odgovarjati (ker ne vem).

== Nova pisarija ==

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Ob pojavu je imel pojem prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tistih, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Z uvedbo obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa do danes je postala pismenost nuja za vsakega posameznika. Razumevanje pismenosti se skozi čas spreminja, nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje.

Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: sprejemanja ter razumevanja besedil in tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij. Rezultati testov pismenosti (PISA 2009) so pokazali, da so slovenski šolarji podpovprečni v bralni oz. funkcionalni pismenosti (pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo), nadpovprečni pa v e-pismenosti. Danes je komunikacija prek mobilnih telefon in računalnikov del splošne pismenosti, prav mogoče je, da v prihodnosti pismenosti ne bomo več razumeli kot ročno spretnost. Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Za skupnosti razvitega sveta velja, da je delež pismenih 100%.

Vsaka objava ni bibliografsko registrirana, ponavadi pa avtorji, ki redno objavljajo prej ali slej dobijo vpis v Cobiss. V Cobiss pa niso vpisana dela, ki v tekočem letu niso bila izposojena, saj je besedilo brez bralcev mrtvo. 

Literarna kritika

Poznamo različne žanre, ki jih ločimo v skupine. Poznamo žanre vsakdanjega sporazumevanja, publicistični, umetnostni, strokovni žanr oz. žanre. Namen poljudnih člankov je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj, za izvirni članek se šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Strokovni članek pomeni že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. V humanistiki ima najuglednejši status monografske publikacije.

Najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave, na Wikipediji škrbine do 1500 besed, standardni članki 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo 4400 besed. Status strokovnega imajo tudi: poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, esej, predavanje, učbenik, priročnik ... Šolsko pisanje vsi dobro poznamo, pomeni pa pisanje za referat, esej, diplomsko nalogo. Prvi namen tovrstnih besedil je izpolniti študijske obveznosti. Pri popravljanju se ukvarjamo z že postavljenimi besedili. Lektoriranje pomeni, da naredimo besedilo splošno optimalno, korigiranje pa je popravljanje napak stavca ali strojnega branja.

E-pošto uporabljamo skoraj vsi, globalno je uporabljena od 80. let dalje. Na Wikipediji je zapovedano tikanje, obstajajo merila glede pozdravov in nagovorov, glede podpisovanja. Socialna omrežja je ime za načine družbenih komunikacij. Postala so pomembna za promocijo, denimo Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij. Modrost množic oziroma wisdom of the crowd se pojavlja v zvezi s tem.</text>
      <sha1>7uld5zfa8nzr5mdgy37pm1lvn8vvh91</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam prehodov čez progo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3690</id>
    <revision>
      <id>72467</id>
      <parentid>71351</parentid>
      <timestamp>2022-08-12T10:04:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3166" xml:space="preserve">Na železna nastavka, ki predstavljata tirnice, je pritrjena napisna plošča. Tipsko obeležje je bilo postavljeno v spomin na partizanske prehode, avtor načrta je bil Tone Marin. Seznam je sestavil Miloš Kermavnar. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123

#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4119_x1535715.2551908558_y5804081.770603482_s13_b362 Bača pri Modreju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1566_x1668574.0339186923_y5869408.2292756615_s15_b362 Dobrije - Ravne]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:93_x1582272.934183885_y5832694.018514626_s14_b362 Globoko pri Mošnjah]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:384_x1676100.8210175696_y5769479.044327701_s13_b362 Gomila pri Mirni]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1419_x1559389.5988410108_y5851879.712614204_s13_b362 Hrušica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7046_x1743616.4062280569_y5850928.0876353895_s14_b362 Ješenca]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2064_x1640632.276945551_y5793679.936344168_s14_b362 Jevnica]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1533_x1585654.9443514377_y5761108.207666147_s12_b362 Laze pri Planini]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5784_x1692606.5427994633_y5819319.36007161_s15_b362 Levec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5297_x1626434.0989415792_y5789007.722990235_s12_b362 Ljubljana Polje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:941_x1596394.346825505_y5771045.021343218_s12_b362 Mirke - Vrhnika]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5438_x1579056.3096018864_y5722899.382410733_s12_b362 Narin]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1993_x1556304.2665092754_y5826167.845164456_s13_b362 Nomenj]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2490_x1785696.3361666217_y5849292.863334106_s13_b362 Osluševci]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1981_x1670916.322921024_y5872069.671066398_s14_b362 Podklanec]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4764_x1675723.7072643824_y5828373.939127646_s15_b362 Podvin pri Polzeli]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1567_x1662645.4433962298_y5868328.711645293_s13_b362 Prevalje]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5173_x1526468.176113933_y5763514.840734418_s14_b362 Prvačina]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5886_x1578151.4381124275_y5734014.399197682_s14_b362 Slavina (Grubence)]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6941_x1717759.414229633_y5819751.969562365_s14_b362 Uniše - Šentjur pri Celju]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5418_x1684835.5879106459_y5738045.12238838_s13_b362 Uršna Sela]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2346_x1651667.484379904_y5769328.254963086_s14_b362 Velike Pece]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2827_x1694993.3104835637_y5787738.89373407_s15_b362 Vrhovo]
#[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2275_x1636601.5373936724_y5742867.916009725_s15_b362 Žlebič (Breže)] 
# [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7291_x1591639.2272894136_y5689264.569650798_s16_b2345 Permani (HR)]

==Glej tudi==

*[[Partizanski spomeniki na Geopediji]]</text>
      <sha1>nnmgnyc0t90n6y4mt6omoou8p7hjq6p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Jak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3771</id>
    <revision>
      <id>72463</id>
      <timestamp>2022-08-11T16:40:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.128.38</ip>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''Jakobovo pismo'''   '''uvod'''  ''' Nastanek in avtorstvo:'''   Jakobovo pismo je eno izmed sedmih pisem, natančneje je Jakobovo pismo v kanoničnem zaporedju prvo pismo od sedmih, imenovanih Katoliška pisma. Katoliška pisma so naslovljena vsem kristjanom in ne določenim skupinam ali posameznikom. Prav tako pa teh sedem pisem ni pripisanih svetemu Pavlu.    Avtor Jakobovega pisma naj bi bil Jakob. Jakob je bil služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Ime Jako...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7814" xml:space="preserve">'''Jakobovo pismo''' 

'''uvod''' 
'''
Nastanek in avtorstvo:''' 

Jakobovo pismo je eno izmed sedmih pisem, natančneje je Jakobovo pismo v kanoničnem zaporedju prvo pismo od sedmih, imenovanih Katoliška pisma. Katoliška pisma so naslovljena vsem kristjanom in ne določenim skupinam ali posameznikom. Prav tako pa teh sedem pisem ni pripisanih svetemu Pavlu.  

Avtor Jakobovega pisma naj bi bil Jakob. Jakob je bil služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Ime Jakob je v Novi Zvezi večkrat omenjeno, prav tako pa je bilo očaku po katerem je bilo dvanajst rodov ime Jakob. Ostale omenjene soimenjake lahko hitro odpišemo iz seznama možnih avtorjev, saj sta za to neprimerna. Kot pravega avtorja Jakobovega pisma prepoznamo Jakoba Pravičnega, Jezusovega najstarejšega polbrata (Evangelij po Mateju 13,55; Evangelij po Marku 6,3). Jakob sicer ni hodil z apostoli za Jezusom in do vstajenja ni bil vernik. Prav Jakobu pa se je kasneje prikazal vstali Kristus in tako je postal apostol (Prvo pismo Korinčanom 15,7; Pismo Galačanom 1,19). 

Jakob je bil izjemno pomemben za prvo krščansko skupnost, ljudje so ga videli tudi kot »steber« Cerkve. 

Jakob Pravični je bil obsojen kršenja postave in je leta 62 po Kr. umrl mučeniške smrti z kamenjevanjem na velikem zboru imenovanem sanhedrin, ki ga je sklical veliki duhovnik Anana II.  

Danes je sprejeto, da je bil Jakobovega po vsej verjetnosti psevdonim, in sicer zato ker: 

Je sporočilo Jakobovega pisma in tega, kar izvemo iz drugih virov o Jakobu neskladno. 

Je pismo nastalo po letu 62. po Kr., okoli leta 70 – 110 po Kr., ko je bil Jakob že usmrčen. Če bi bilo napisano prej in bi bil avtor resnično Jakob, bi bilo to verjetno prvo pismo Nove zaveze.  

Po vsej verjetnosti je pismo pisal Jakobov učenec, ki je do njega gojil veliko občudovanje. 

 
'''Kraj nastanka:''' 

Kraj nastanka je najbolj verjetno Palestina ali Jeruzalem in sicer zaradi občutljivosti za uboge, poznavanje Jezusovega izročila in pa omembe o vremenu, ki je tipičen za palestinsko podnebje.  

'''
Kanoničnost pisma:''' 

V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga Origen sprejme med svetopisemska besedila kot navdinjenega. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga v vzhodnih in zahodnih Cerkvah sprejmejo in potrdijo.  
 
'''
Literarna analiza:''' 

Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot spodbudni govor, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.  

Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot to lahko vidimo pri drugemu delu Pavlovih pisem.  

Pismo je precej spodbudno, tako v vsebini kot tudi v slogu. V njem pa najdemo tudi argumentacijo v obliki diatribe (precej formalne grško-rimske šolske diatribe). 

V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje paruzije. 

'''Struktura:''' 

Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. 

Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji (Jak 1,1-5,20). pismo se začne z uvodnim pozdravom in konča z vspodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in nas spodbuja k pravemu, modremu vedenju.  

'''Zgradba pisma:''' 

Pozdrav (1,1-1) 

Vera in modrost (1,2-8) 

Revščina in bogastvo (1,9-11) 

Preizkušnja in skušnjava (1,12-18) 

Poslušanje in izpolnjevanje besede (1,19-27) 

Svarilo pred pristranskostjo (2,1-13) 

Vera in dela (2,14-26) 

Jezik (3,1-12) 

Modrost od zgoraj (3,13-18) 

Prijateljstvo s svetom (4,1-10) 

O obsojanju brata (4,11-12) 

Svarilo prevzetnim (4,13-17) 

Svarilo bogatim (5,1-6) 

Potrpežljivost in molitev (5,7-20) 

Uvodni del in začetek jedra: 

Jak 1: V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori tudi o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar.  

V nadaljevanju avtor spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12 –1,27).  

Jedro:  

Jak 2: avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski. Naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1 – 2,13). 

Jak 2,14 – 2,26) pa se predvsem ukvarja z vero in delom.  »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.« (Jak 2,26) 

Jak 3: govori avtor o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5).  

Spregovori tudi o modrosti od zgoraj (Jak 3,13 – 3,18). predstavljena je razlika med tu zemeljsko modrostjo in modrostjo od zgoraj. Za zemeljsko modrosti je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa pa je najprej čista, nato miroljubna, prizanesliva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). 

Jak 4: govori o prijateljstvu s svetom, kjer nas nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih. Ponižante se pred Gospodom in povišal vas bo (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata. Poziva nas, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11 – 3,12). v zadnjem delu Jak 4 pa lahko najdemo svarilo prevzetnim in jih opozarja, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13 – 4,17). 

Zaključek:  

Jak 5: začne se s svarilom bogatim in zaključi s potrpežljivostjo in molitvijo. Poziva nas, naj bomo potrpežljivi v pričakovanju Gospodovega prihoda. Ob čistem koncu pa še doda, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,19). 

'''Teološki poudarki:''' 

V Jakobovem pismo je opisano veliko različnih preizkušenj, za katere nam avtor poda rešitve. Lahko bi rekli, da nam pismo podaja odgovore in navodila za to, kako živeti moralno življenje.  

V začetku bi lahko izpostavili avtorjev poudarek na odnos med vero in deli. Prikaže nam tretjo pot, po kateri je delo razumljeno kot prizadevanje za dobra dela, ki so izvršena v prid posameznika v pomanjkanju.  

Prav tako bi lahko izpostavili avtorjevo zavzemanje za vstrajnost. Velik poudarek v pismu je na preizkušnjah in svarilih k vstrajnosti v preizkušnjah ( »Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo.« (Jak 1,12)). 

 
Avtor pa povzema tudi nekaj primerov iz Stare zaveze. Eden teh primerov je dobro delo Rahabe in Abrahamova daritev. Oba sta bila, kot ja zapisano v Jakobovem pismu, opravičena iz del (ta dva primera lahko najdemo v Jak 2,21 – 2,26). 

 
Če želimo živeti moralno življenje, moramo biti pripravljeni poslušati, sprejeti moramo »vsajeno besedo« in prizadevati si moramo, da se beseda izvršuje (ne da samo poslušamo). Če to izpolnjujemo bo naša pobožnost čista.  

 
Celotno pismo se predvsem ukarja s tem, da poboljšuje kristjane.  

'''Viri:''' 

Brown, E. 2008. Uvod v Novo zavezo. Celje: Mohorjeva družba. 

Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov. Ljubljana: Teološka fakulteta.

'''Zunanje povezave:''' 
 

https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=jak&amp;id13=1&amp;pos=0&amp;set=2&amp;l=sl 

https://www.gotquestions.org/Slovenscina/pregled-pismo-jakobovo.html​</text>
      <sha1>ajg8uawxllzqygkdqacj3dlrie3c6bf</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>