Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk Slovenska proza 1900–1950 0 1102 72519 72300 2022-08-16T16:53:01Z Hladnikm 30 /* Obveznosti */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> *22. 8. 2022 (prijavljeni se prosim vpišite k terminu) *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] rv063wcguvxmqomeoo6pda8tg40cn78 72526 72519 2022-08-17T06:27:56Z Hladnikm 30 /* Obveznosti */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== (prijavljeni se prosim vpišite k terminu) *8.00 *8:15 *8:30 *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] eh35uvu1817oj2ccsdcuqy70jowi2og 72527 72526 2022-08-17T06:28:38Z Hladnikm 30 /* Obveznosti */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. *8.00 *8:15 *8:30 *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 6o80pwtnj6dbb1rszkrycm8j8e3s8e3 72528 72527 2022-08-17T06:32:37Z Hladnikm 30 /* 22. 8. 2022 */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 *8:15 *8:30 *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 3dtk8g0iv38pc2zer6cgzuo8cre6hs5 72529 72528 2022-08-17T06:52:01Z Ivona Andres 2773 wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 *8:30 *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] g7uthgkjjrf715qteg80vaja0935xya 72530 72529 2022-08-17T07:51:43Z 89.143.94.79 /* 22. 8. 2022 */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 3auz407m9wzpmlw2f771ly7mb3tyxc1 72531 72530 2022-08-17T08:02:26Z 2A00:EE2:1200:9B00:BC27:C2A0:B1B6:1771 /* 22. 8. 2022 */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 Zala Kosmatin Klavžar *8:45 *9:00 *9:15 *9:30 *9:45 *10:00 *10:15 *10:30 *10:45 *11:00 *11:15 *11:30 *11:45 *12.45 *13:00 *13:15 *13:30 *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] ep847eso6ceo3ch0uwo8dbr24wlnjb6 Roka za steno 0 1313 72522 15668 2022-08-17T04:38:38Z Kwamikagami 3928 wikitext text/x-wiki Branko Rozman: '''ROKA ZA STENO''' – misterij. Tipkopis, Buenos Aires 1957 <ref>Obnova citirana po: [[:w:sl:Alenka Goljevšček-Kermauner|Alenka Goljevšček]]: Branko Rozman. Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 41 in 42.</ref> ==Obnova== '''OSEBE:''' ''NEZNANEC. TAJNICA. ŽENA. MOŽ. DEKLE. FANT. – V prizoru na odru: RECITATOR. MARIJIN GLAS. JEZUSOV GLAS. – Nema skupina na odru: STAREC. OTROKA. DEKLE. – Godi se v naših dneh.'' Neznanec s pomočjo Tajnice organizira srečanje, udeležencem bi rad posredoval »misel, ki ni iz njega« in ki rešuje pred obupom. Obup je splošno stanje današnjega sveta, stojimo pred črno steno, treba je predreti skoznjo, treba je najti luč, roko za steno, sicer bomo propadli, tako svet kot naša skupnost. Spoznati moramo, da nismo sami, da nismo plen demoničnih sil ali igra naključja, za steno nas spremlja nevidna roka, ki je izraz ljubezni. Prvi se oglasi Fant, ki ne vidi roke za steno, v dokaz pove svojo zgodbo. Preganjajo ga strašne podobe: tovariši, ki so podli v boju, Vetrinje, vrnitev, brezno, kri, smrt ... Hotel je na vse pozabiti kot mnogi, katerih otroci že ne znajo več slovensko. Vse sama groza: življenje njega, njegovih tovarišev, slovenske skupnosti v tujini - kje je tu roka za steno? Za Fantom se oglasi Žena, pove jim o pismu prijateljice iz domovine: ker je dala zavetje znancu svojega moža, ki se je rešil iz smrtnega brezna, so jo zaprli. Kljub hudim pritiskom ni priznala nič, končno so jo izpustili. Toda otroci so se ji medtem odtujili, čuti se kriva, opazovana, muči se že deset let, boji se, da bo zblaznela ... Žena ji je napisala tolažilno pismo, ki pa se ji zdi smešno in zastonj, saj ob tolikšnem obupu umolkne vsaka tolažba. Tudi Mož ne more drugega kot večati obup: njegov zakon je bil nedopovedljivo srečen, malo pred rojstvom drugega otroka je moral kot domobranec čez mejo. Odsotnost se je podaljšala v leta, hrepenel je in držal prisego, odrekel se je celo družbi lastne matere in jo poslal v domovino, da bi bila ženi v pomoč - mati pa mu je pisala, da je žena noseča. Zdaj so dnevi črni, njegovega življenja je konec, čeprav bi vse pozabil, jo objel ... Oglasi se še Dekle: prvega fanta je ubila z brezbrižnostjo, ni mu rekla besede, ko so ga iz Vetrinja poslali v »ltalijo«. Drugi fant je ubil njo, zapustil jo je in postal duhovnik. Zdaj živi s tretjim, ki je zapustil ženo in otroke v domovini. Vendar je to življenje po smrti, edino, kar ostaja, je uživanje trenutka. Neznanec v vseh zgodbah pokaze na skrito jedro: obup je odplačevanje greha, lastnega ali tujega, odplačujemo za nazaj in za naprej, kajti rešujemo se le z reševanjem drugih. Če vsi štirje (in vsi, ki jih njihove zgodbe zastopajo) še živijo, živijo zato, ker jim pomaga roka za steno. Ko hočejo udeleženci zvedeti kaj več o tem, jim Neznanec pove svojo zgodbo: ženo in hčerko mu je ubila bomba, preklinjal je Boga, ga tajil, bil na tem, da se ubije ... potem pa ga je presvetlil stavek: »Ona pa je vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem.« Ona nas zmeraj obiskuje, le tako skromna je in ponižna, da je ne prepoznamo. Stena se razpre, pokaze se Marija, pred njo klečeči verniki. Ves slovenski prostor in čas sta polna Marije, ona hodi z nami tudi teh zadnjih deset let, zato slovenski rod ne bo preminil do konca dni. Udeležencem se zjasni, da so imele njihove muke smisel, dozoreli so v očiščenje in spoznanje. Neznanec izgine, izpolnil je bil svojo nalogo, jim pa pusti naročilo: iskanje roke za steno, pričevanje o njej vsem, ki blodijo v temi, upanje vanjo. Ona jih bo vodila, da bo vsak dospel, kamor mu je dospeti. ==Opombe== <references>Obnova citirana po: [[:w:sl:Alenka Goljevšček-Kermauner|Alenka Goljevšček]]: Branko Rozman. Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 41 in 42.</references> ==Viri== [[:w:sl:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. {{OTRS|2013040510003278}} fvupmcdla83pv9jc2cgzpooec7soyvy Književnost renesanse in baroka 0 1367 72523 16643 2022-08-17T04:38:46Z Kwamikagami 3928 wikitext text/x-wiki <p>'''Renesansa '''(ok. 1350–1600) </p> <p>Renesansa je obdobje ob koncu srednjega in začetku novega veka, ko se je kultura osvobodila izrazito religioznih in cerkvenih vezi srednjega veka; glavna sprememba je ta, da v človeku ne vidi več nekaj slabega zaradi posledic izvirnega greha, s svojim razumom, čutnostjo in zmožnostmi ji je sam na sebi najvišje vrednota; renesančni kult narave, harmonije sveta (panteizem), čutnih užitkov (senzualizem), telesne in duhovne lepote (esteticizem), svobodnega razuma (racionalizem), vrednosti individua (individualizem), moči in oblasti (makiavelizem); kar temu nasprotuje, je ostanek mračnega srednjega veka (Kos 109).</p> <p>V Italiji se je renesančna kultura razmahnila že v 14. stoletju ('''zgodnja renesansa''' — Petrarka, Boccaccio), dosegla vrh okoli leta 1500 ('''visoka renesansa''' — Ariosto, Machiavelli, Bandello, Bembo, petrarkisti), in po letu 1550 začela upadati ('''pozna renesansa''' — Tasso, Guarini); v drugih evropskih deželah (v Franciji Rabelais, Du Bellay in Ronsard; na Portugalskem Camões; v Španiji Cervantes, Montemayor, Lope de Vega; v Angliji Spenser, Marlowe, Shakespeare, Johnson) se je razvila pozneje in za krajši čas, in sicer je trajala samo med letoma 1500 in 1600, ali pa samo deloma; od slovanskih književnosti sta renesanso sprejeli samo poljska in dalmatinska; okoli leta 1600 je književnost renesanse v glavnem zaključena (109—110).</p> <p>'''Humanizem'''</p> <p>Renesančna književnost je bistveno povezana z razmahom humanizma, znanstvene in literarne dejavnosti, ki je po letu 1350 odkrivala, ohranjala, komentirala in tudi posnemala antično književno zapuščino (110). V Italiji Francesco Petrarka, Giovanni Boccaccio, Lorenzo Valla, Marsilio Ficino, Giovanni Pico della Mirandola; v severni Evropi Erazem Rotterdamski, ki je poskušal združiti novi humanizem s krščanstvom, vplival je na reformacijo in se proslavil s svojo izdajo in prevodom <em>Biblije</em>, z zbirko <em>Hvalnica norosti</em>, z <em>Zaupnimi pogovori</em> in številnimi drugimi deli; v Angliji Thomas More (<em>Utopija</em>); v Nemčiji Johann Reuchlin, Ulrich Hutten z osrednjim humanističnim spisom Nemčije <em>Pisma mračnjakov</em> (110).</p> <p>Ta smer se je zlasti okrepila po letu 1500, ko so v latinščino prevedli Aristotelovo <em>Poetiko</em>, hkrati je nov pomen dobila Horacijeva <em>Pesniška umetnost</em> (111). <p>'''Barok''' (1550—1650)</p> <p>V marsičem je ta književnost le podaljšek značilnosti, ki so se pojavile v obdobju renesanse, a jih je barok stopnjeval ali pa jim dal novo vlogo; pojem barok izvira iz portugalske besede »barocco«, kar je pomenilo prvotno nepravilen, kriv biser — iz tega se je razvilo pomen nečesa izkrivljenega, pretiranega, popačenega; v ožjem pomenu je njegova glavna značilnost izredna nabreklost sloga: jezik je izumetničen, preobložen, besedni pomeni nejasni, prispodobe so zapletene, zlasti v obliki t. i. »concettov« (bistroumnih, nenavadnih besednih zvez); skupno ime za ta slogovna prizadevanja je tudi manierizem — »maniera«, način (111). V širšem pomenu se izraz baročna književnost uporablja za tista literarna dela druge polovice 16. Stol. In 17. Stol., v katerem se kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije nasprotja med telesnostjo in duhom, med askezo in poudarjenim senzualizmom, razum in ekstatičnostjo naturalizmom in sentimentalno idiličnostjo, uživanjem in minljivostjo; v tem smislu je treba v to književnost prištevati še nekatera dela pozne renesanse: Tassov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, zadnje Shakespearjeve drame, Cervantesovega <em>Don Kihota</em>, Calderonove drame, Miltonov ep <em>Izgubljeni raj</em>, Grimmelshausnov roman <em>Simplicius Simplicissimus</em>.</p> <p>[http://postimg.org/image/ytup4ir4p/ Časovnica]</p> <p>Glavne zvrsti v času renesanse in baroka so bile ob različnih oblikah lirske poezije zlasti novela, roman, ep, tragedija in komedija(112).</p> <h2>Lirika</h2> <h3>Francesco Petrarka (1304—1374)</h3> <p>Vsa renesančna lirika je izšla iz Petrarke, ki velja za osrednjega pesnika tega obdobja; velja za prvega evropskega humanista; njegovo književno delo je obsežno in raznovrstno; pisal je predvsem v latinščini: pisma, moralno-filozofske dialoge, traktate, zgodovinski ep <em>Africa</em>; za razvoj renesančne književnosti je najpomembnejše njegovo delo, napisano v italijanščini, <em>Canzoniere</em> (112—113).</p> <p><em>Canzoniere</em> (knjiga pesmi) je zbirka 367 pesmi; večina sonetov in kancon opeva Petrarkovo ljubezen do Laure, po Laurini smrti pa spomin nanjo. Petrarkova ljubezenska poezija je nastala iz sestavin trubadurske lirike in sladkega novega sloga; te spodbude je prevzel tako vsebinsko in oblikovno v smislu humanizma in renesanse, z bistvenimi novostmi: ljubezen mu ni več samo duhovna, ampak tudi senzualna, v obliki in slogu uveljavlja načelo lepote kot čutne harmonije (113).</p> <p>Petrarka je vplival na renesančno poezijo konec 15. stoletja, nato pa skozi celotno 16. stoletje; poseben tok te poezije se po njem imenuje petrarkizem (113).</p> <h3>Lirika 16. stoletja</h3> <p>Za liriko 16. stoletja je bil od antičnih tradicij pomembnejši vzor Petrarke in petrarkizem se je razširil po vsej renesančni Evropi (113).</p> <p>Predstavniki so bili (113—114): * v Italiji: Michelangelo Buonarroti (ljubezenski soneti v stilu petrarkizma, osebnoizpovedne in refleksivne pesmi), Vittoria Colonna (versko usmerjena lirika), Gaspara Stampa in kardinal Pietro Bembo (glava italijanskega petrarkizmam ki je tudi načelno zagovarjal posnemanje Petrarke), * v Franciji: Clément Marot, Joachim Du Bellay (član skupine Plejada; spis <em>zagovor in požlahtnitev francoskega jezika</em>; zbirka <em>Žalostinke</em>), Pierre Ronsard. <h4>Pierre Ronsard (1524—1585)</h4> <p>Leta 1550 je z drugimi pesniki ustanovil skupino Plejada, ki je namesto učene latinske književnosti zahtevala nacionalno književnost v živem jeziku, uvedbo italijanskih renesančnih pesniških oblik in posnemanje antičnih zgledov; po antičnih vzorcih je pisal ode, ob teh ekloge, pa tudi ep; pomembnejpi je bil kot pisec ljubezenskih sonetov; pogost motiv pesmi je minljivost užitkov in kratkost življenja (114).</p> <h3>Renesačno-baročna lirika v drugih književnostih</h3> <p>Španska književnost: Garcilaso de la Vega (med prvimi uvede nove teme in oblike), Louis Ponce de Leon, Juan de la Cruz.</p> <p>Portugalska književnost: petrarkizem doseže vrh pri Luisu de Camõesu (16. stoletje).</p> <p>Angleška književnost: petrarko prvi posnema Thomas Wyatt (1557), sledi mu Henry Howard Surrey (s prevodom Vergilijeve <em>Eneide</em> prvi uvede nerimani enajsterec ali blankverz v angleško književnost), Edmund Spenser (ep <em>Vilinska kraljica</em>, himne in soneti v ciklu <em>Amoretti</em>), Philip Sidney (sonetni ciklus <em>Aristofel in Stella</em>, poetika <em>Obramba poezije</em>), vrh angleško sonetno pesništvo doseže z Williamom Shakespearjem (cikel 154 sonetov; nastali pod vplivom petrarkizma, a je Shakespeare splošne motive povzel v izvirno ljubezensko in miselno izpoved).</p> <p>V poljski književnosti je Jan Kochanowski (16. stol.) je spajal renesančne in antične sestavine s krščanskimi idejami (ciklus pesmi <em>Žalostinke</em>).</p> <p>Po letu 1600 se razvije bogata baročna lirika v Italiji, Španiji, Angliji in Nemčiji; v Italiji je utemeljitelj Giambattista Marino (ep <em>Adonis</em>), v Španiji ga preseže največji baročni lirik Luis de Gongora y Argote (prvi hermetični evropski pesnik; pesnitev <em>Zgodba o Polifemu in Galateji</em>, ciklus idil <em>Samote<em>); v angleškem baroku ima najpomembnejše mesto John Donne (pridige <em>Sermons</em>, glavni predstavnik metafizične poezije, ki je baročno nasprotje čutnosti in duha); nemška književnost 17. stoletja je premogla manj vidne, a številne pesnike: Friedrich Spee, Paul Gerhardt, Paul Flaming, Angelus Silesius, za načelnega utemeljitelja nemškega literarnega baroka pa velja Martin Opitz (<em>Knjiga o nemškem pesništvu</em>). (114-116)</p> <h2>Novela</h2> <p>Je književna zvrst krajših ali srednje dolgih zgodb, vsebujočih večidel en sam dogodek s kratkim zapletom in nepričakovanim razpletom, napisanih v jedrnatem slogu brez epske širine, po vsebini stvarnih; kot strogo izoblikovano književno zvrst jo je utrdil Bocaccio, čeprav so zbirke novel obstajale že pred njim, npr. <em>Novellino</em> iz konca 13. stoletja (116).</p> <h3>Giovanni Boccaccio (1313-1375)</h3> <p>Bil je Petrarkov sodobnik, tudi sam eden prvih pospeševalcev humanizma; njegovo obsežno delo je pisano v latinščini in italijanščini in obsega ljubezenske, pastirskoalegorične, pustolovsko-ljubezenske in satirične pripovedi v prozi, pa tudi verzne epe, alegorične pesnitve in idile; od teh najbolj pomembni prozni roman <em>Filocolo</em>, epski pesnitvi <em>Filostrat</em> in <em>Tezeida</em>, idila v prozi in verzih <em>Ameto</em>; osrednje delo je zbirka novel <em>Dekameron</em> (116).</p> <h4><em>Dekameron</em></h4> <p>Nastal je okoli 1348-1353 in združuje sto novel, povezanih z okvirno pripovedjo: deset mladih Firenčanov se v času velike kuge zateče v podeželsko vilo in si krajša čas s pripovedovanjem zgodb, to so preproste anekdote, novele v pravem smislu, pa tudi kratke povesti; snov je največkrat erotična, ljubezen je včasih viteško plemenita in poduhovljena, večidel pa drzno čutna in ljudska; s pretežno drzno erotičnostjo svojih novel je Boccaccio predstavnik renesančnega individualizma (116-117).</p> <p>Že za časa življenja je Boccaccio vplival na začetnika novejše angleške književnosti Geofrreya Chaucerja (ok. 1340-1400) - njegovo obsežno delo stoji na prehodu med srednjim vekom in renesanso (pesnitev <em>Troil in Hrizeida</em>), njegovo glavno delo pa so <em>Canterburyjske zgodbe</em>, zbirka verznih novel z okvirno pripovedjo, ki pripoveduje o romarjih na grob sv. Thomasa Becketta v Canterburyju, jih nazorno označuje, nato pa niza njihove zgodbe, ki so po snovi in duhu še deloma srednjeveške, drastične, grobo šaljive (117).</p> <p>Novela se je iz Italije v druge evropske književnosti razširila v 16. stoletju, med najpomembnejšimi italijanskimi novelisti tega časa je Matteo Bandello (214 novel brez okvirne pripovedi pod naslovom <em>Novelle</em>; v Franciji je zbirko novel sestavila kraljica Margerita Navarska pod naslovom <em>Heptameron</em>: najizvirnejši dosežek evropske novelistike pa so Cervantesove <em>Zgledne novele</em>, 12 po vsebini in obliki različnih novel (117).</p> <h2>Ep</h2> <p>Renesančna epika se je razvijala v dveh smereh; prva je črpala snovi za viteške epe s pustolovsko-ljubezensko motiviko iz srednjeveških junaških epov in viteških romanov, druga je poskušala po vzoru antične epike ustvariti nacionalno ali krščansko zgodovinski ep klasičnega tipa (118).</p> <p>Viteški ep se je pojavil proti koncu 15. stoletja v Italiji, najprej v Firencah okoli Medičejcev; podlaga je bila najprej ljudska epska tradicija, ki je ohranjala snovi srednjeveških chansons de geste in viteških romanov; prenašali so jih potujoči poklicni pevci oziroma cantastorii. Začetnik tega epa v Italiji je Luigi Pulci iz Firenc (ep <em>Il Morgante</em>); pomembno novost je v razvoj novega viteškega epa uvedel Matteo Maria Boiardo, ki je v svojem epu v stancah <em>Zaljubljeni Orlando</em> združil motive karolinškega junaškega cikla z bretonskimi viteškoljubezenskimi motivi; ta epika je vrh dosegla z Ariostom (118).</p> <h4>Ludovico Ariosto, <em>Besneči Orlando</em></h4> <p>Ariostovo (1474-1533) delo obsega pesmi, satire in komedije, najpomembnejši pa je ep <em>Besneči Orlando</em>, ki je nadaljevanje Boiardovega epa; v okviru bojev med krščansko viteško vojsko Karla Velikega in poganskimi Saraceni niza neštevilne ljubezenske prigode več junakov in junakinj; dogodivščine se prepletajo na videz brez reda, viteške ljubezenske prigode so prikazane s stališča renesančnega senzualizma, individualizma in estetstva; slog je pogovorno lahkoten in igriv (118-119).</p> <p>Viteška epika je v drugi polovici 16. stoletja zaradi protireformacije, ki ni bila naklonjena individualizmu in senzualizmu viteških epov, začela upadati; okoli leta 1500, ko je bila v latinščino prevedena Aristotelova <em>Poetika</em>, so jo začeli komentirati in po njenih vzorih sestavljati nove poetike; ep je bil razglašen na najvišjo zvrst, pod pogojem, da upošteva Aristotelova in Horacijeva načela o enotnosti, sklenjeni zgradbi in verjetnosti, temu so pridružili še zahtevo, naj bo snov zgodovinska; najpomembnejša besedila so nastala po letu 1550 s Camõesovo <em>Luzijado</em> in Tassovim <em>Osvobojenim Jeruzalemom</em> (119). <h4>Luis de Camões, <em>Luzijada</em> </h4> <p>Je največji portugalski pesnik in je slaven predvsem kot avtor portugalskega nacionalnega epa; <em>Luzijada</em> je poskus regularnega zgodovinskega epa in opeva portugalsko zgodovino, junake in kralje, predvsem pa odkritje in osvojitev Indije; osrednje dogajanje je potovanje Vasca da Gama okoli Afrike in prihod v Indijo, v ta okvir oa so vložene pripovedi o prejšnjih portugalskih portugalskih junakih in kraljih; celota je posneta po Vergilijevi <em>Eneidi</em>, po zgledu italijanske viteške epike je uporabljena stanca (119).</p> <h4>Torquato Tasso, <em>Osvobojeni Jeruzalem</em></h4> <p>Torquato Tasso (1544-1595) je zadnji veliki pesnik italijanske renesanse; začel je z viteško epiko, napisal pastirsko igro <em>Aminta</em> in svoje osrednje delo, ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, sledila je še tragedija <em>Kralj Torrismondo</em>. Tasso se je načelno prilkjučil zahtevam "regularnih" teoretikov po enotnem, klasičnem epu, vendar je priporočal tudi pestrost viteške epike; njegov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em> sledi tem načelom; po snovi je krščanskozgodovinski, osrednja tema je prva križarska vojna in osvojitev Jeruzalema, a zgodovinska snov je ostala samo okvir, vanj je vpletel številne pustolovsko-ljubezenske motive (120).</p> <h4>Edmund Spenser</h4> <p>Je zadnji veliki renesančni epik (ok. 1550-1599); z delom <em>Pastirjev koledar</em> je sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom <em>Amoretti</em> pa je s Shakespearjem ustvaril najboljše sonete angleške renesanse; vrh je dosegel z nedokončanim epom <em>Vilinska kraljica</em>, ki je posvečen Elizabeti I. ; v središču so liki kralja Arturja, vilinske kraljice Gloriane in Arturjevih vitezov; srednjeveške prvine se združujejo z renesančnimi; ustvaril je posebno obliko stance, t. i. Spenserjevo kitico (120).</p> <h4>John Milton, <em>Izgubljeni raj</em></h4> <p>Baročna epika je vrh dosegla z Miltonovim <em>Izgibljenim rajem</em>; Milton je v zgodnjih letih pisal elegije in pesnitveo naravi (<em>Lycidas, L'Allegro, Il Penseroso</em>), za časa puritanske revolucije pa politične, ideološke in verske spise; v zadnjem obdobju je objavil ep <em>Izgubljeni raj</em>, nato še ep <em>Znova pridobljeni raj</em> in dramo <em>Samson Agonistes</em> (121).</p> <p>Miltonov osrednji ep <em>Izgubljeni raj</em> (1667), je zadnji pomembni evropski ep; njegova osrednja tema je po <em>Bibliji</em> posneta zgodba o Satanu, Adamu in Evi oziroma izvirnem grehu; duhovna podlaga je puritanstvo, glavna tema pa boj med dobrim in zlom; verz je blankverz (121).</p> <h2>Roman</h2> <p>Proti koncu 15. stoletja se je iz predelav prvotnih viteških romanov izoblikovala nova oblika proznega viteškega romana; najpopularnejše delo je bil roman <em>Amadis Galski</em>, ki je v prvotni obliki nastala morda že 13. stol. na Portugalskem in ga je okoli leta 1490 predelal in dopolnil Španec Montalvo (121-122).</p> <p>V srednji vek oziroma nazaj v Antiko so segali renesančni pustolovsko-ljubezenski romani (Boccacciev <em>Filocolo</em>, zvrst se je razmahnila v sredini 16. stoletja, ko so postali znani antični ljubezenski romani, zlasti Heliodorjeve <em>Etiopske zgodbe</em> - zadnji pomembnejši roman te vrste je bil Cervantesom <em>prigode Persila in Sigismunde</em>, ki je posnemal Heliodorja (122).</p> <p>Tipično renesančna zvrst je bil pastirski roman (na podlagi antičnega bukoličnega pesništva); bil je pretežno lirski, proza se je prepletala z vloženimi pesmimi; pastirji in pastirice so predstavljali resnične osebe, navadno iz dvorskoplemiškega sveta (t. i. klučni roman); tak je bil prvi roman te vrste <em>Arkadija</em> (1508) Jacopa Sannazara, zvrst se je razširila iz Italije tudi v Španijo in dosegla vrh z Jorgem de Montemayorjem, njegov roman <em>Diana</em> je s prepletanjem usod več pastirskih ljubezenskih parov in z z naslonitvijo na viteške romane dal pastirskemu romanu več pripovedne trdnosti in vplival na druge podobne romane Cervantesa (<em>Galateja</em>), Lopeja de Vege (<em>Arkadija</em>); v Franciji je na to podlago nastal roman <em>Astrée</em> avtorja Honoréja d'Urféja; angleški pastoralni roman doseže vrh z <em>Arkadijo</em> avtorja Philipa Sidneya 122).</p> <p>Izvirna podvrsta renesančnega romana je pikareskni roman ("picaro", slepar, malopridnež), ki pripoveduje o prigodah potujočega klateža; prvo delo te vrste je <em>Lazarček s Tormesa</em> neznanega avtorja; obsežnejši je bil roman <em>Gúzman de Alfarache</em> (ok. 1600) avtorja Matea Alemána (122).</p> <p>Najpomembnejša renesačna romana sta Rabelaisev <em>Gargantua in Pantagruel</em> in Cervantesov <em>Don Kihot</em>. </p> <h4>François Rabelais, <em>Gargantua in Pantagruel</em></h4> <p>Bil je privrženec humanizma, pod vplivom Erazma Rotterdamskega, pomemben zastopnik renesančnih idealov; njegov roman <em>Gargantua in Pantagruel</em> je izhajal od leta 1533 naprej in je obsegal šest knjig; izšel je iz pripovedi ljudske knjige o vitezih in velikanih <em>Kronika o velikem in orjaškem velikanu Gargantui</em>, kjer velikan Gargantua služi kralju Arturju; Rabelais je ustvaril parodično satiričen roman, ki meša fantastiko in sodobno stvarnost; združuje zelo različne prvine: deloma je parodija na viteške in pravljične fantastične zgodbe srednjega veka, alegorija, kritika srednjeveške vzgoje in sholastike, pa tudi razlaga renesančnih idealov; glavna pisateljeva poteza je drastičen, vitalen in optimistične humor (123). </p> <h4>Miguel de Cervantes Saavedra, <em>Don Kihot</em></h4> <p>Cervantesovo (1547-1616) delo obsega dramska besedila, predvsem osem kratkih mediger <em>Entremes</em> (1615), novele v zbirki <em>Zgledne novele</em>, literarno satiro v verzih in troje romanov: pastirski roman <em>Galateja</em> (1585), <em>Don Kihot</em> in <em>Prigode Persila in Sigismunde</em> (1617); z <em>Don Kihotom</em> je ustvaril prvi veliki novoveški roman, ki je izšel pod naslovom <em>Veleumni plemič don Kihot iz Manče</em> v dveh delih (prvi leta 1605, drugi 1615); celota je vrsta epizod ob glavnem junaku in njegovem oprodi Sanču Pansi, v osrednjo pripoved so vložene številne novele z motivi italijanske novelistike in pastirskih romanov; glavna ideja romana je bila na začetku predvsem parodiranje viteških romanov, a se je potem razširila v tragikomičen prikaz nekaterih temeljnih problemov družbe, človeka in idej; Don Kihot, ki je najprej komično blazna figura, postane proti koncu tragikomičen ali celo tragičen junak; zaradi problema, likov in oblike je roman vplival na književnost raszsvetljenstva, predromantike in zlasti romantike (123-124).</p> <p></p> <p>Barok je zvrsti renesančnega, viteškega, pustolovskega, ljubezenska, pastirskega in pikaresknega romana nadaljeval, a tako, da jih je spajal v novi ali jih močno spremenil; iz sestavin viteških, pastoralnih in pustolovsko-ljubezenskih romanov je nastal heroično galantni roman (prva polovica 17. stol.) z glavnima piscema La Calprenede in Madeleine de Scudery; njuna dela so psevdohistorična, postavljena v stari vek, večidel v orientalske ali grško-rimske razmere, junaki so vladarji, vojskovodje in princese; patetična heroičnost se prepleta s sentimentalno galantnostjo (124). </p> <h4>Hans Jakob Christoffel Grimmelshausen, <em>Simplicius Simplicissmus</em></h4> <p>Iz sestavin španskih pikaresknih romanov je v Nemčiji nastal nov tip baročnega potepuškega romana z glavnim predstavnikom Grimmelshausnom, ki s svojim romanom <em>Simplicius Simplicissismus</em> velja za prvega velikega nemškega pripovednika v prozi; roman je prvoosebna pripoved o prigodah najdenčka Simplicija Simplicissima v času tridesetletne vojne; avtor je združil lastne doživljaje s tradicijo španskega pikaresknega romana, ljudskih zgodb o šaljivih junakih in poučno alegoričnih spisov; roman je poln baročnih nasprotij, ki prihajajo do izraza tudi v slikovitem, drastično izrazitem, obloženem slogu (125).</p> <h2>Dramatika</h2> <p>Renesančna drama se je razvijala v 2 smereh: v Italiji in Franciji je posnemala predvsem antične zglede, medtem ko je v Španiji in Angliji deloma na podlagi srednjeveških dramskih oblik in pod vplivom antike, še bolj pa z novimi izvirnimi spodbudami nastala vrsta samostojnih, novih renesančnih dramskih oblik. V Italiji so od začetka 16. stoletja po zgledu antične dramatike gojili tragedijo in komedijo. Potem ko sta bili srednjemu veku v gledališkem smislu skoraj neznani, so v 15. stoletju začeli spet odkrivati gledališki pomen Plavtovih in Terencijevih komedij, od teh pa še Senekovih tragedij. Začeli so jih igrati najprej v latinščini, zlasti na ferrarskem dvoru, nato v italijanskih prevodih. Takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primerki komedij in tragedij po rimskih zgledih. Tragedija se je zgledovala predvsem pri Seneki, v snovi je iskala pretresljivo okrutnost, v slogu retoričnost. Prvo tragedijo je napisal Giangiorgio Trissino, najboljše delo te vrste je ustvaril Pietro Aretino (1492-1556) z delom Orazia(1546). Med mnogimi mu je sledil še Torquato Tasso s tragedijo Kralj Torrismondo. Vendar nobeno od teh del ni doseglo ravni velike dramatike. Uspešnejša je bila komedija, ki je nastajala na podlagi Plavtovih in Terencijevih iger. Od obeh je prevzemala motive, kompozicijo, odrsko tehniko,tipe. Ker je nastala iz humanističnega preučevanja in posnemanja latinskih tekstov, jo običajno imenujemo commedia erudita (učena komedija). Njen razvoj se je začel s tem, da so najprej igrali v latinščini Plavtova in Terencijeva dela, takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primeri italijanskih komedij po rimskih zgledih. Prve komedije je napisal Ariosto (La Cassaria in druge), ob njem še Bernardo Dovizi da Bibbiena (1470-1520) s komedijo Calandria (1512). Za najboljšo komedijo tega časa je obveljala Machiavellijeva Mandragola.<p/> <p>Niccolo Machiavelli (1469-1527), rojen in umrl v Firencah, politik in diplomat, je poleg zgodovinskih in političnih spisov, med katerimi je najpomembnejši Vladar (1513), napisal nekaj malega literarnih del. Med temi je osrednja komedija Mandragola (okoli leta 1520), ki je najčistejši primer nove renesančne komedije. V zgradbi, tipih in tehniki je ohranil glavne značilnosti rimske komedije, vendar na novi podlagi, dogajanje se ne plete več po muhastih pravilih nepredvidljive usode z njenimi zmešnjavami, preobrati in razpleti, ampak po zvitem človeškem načrtu: Callimaco s prebrisano intrigo prevara starega Nicia, da bi prišel do njegove žene, čedne Lukrecije. Zmago slavi brezobzirna bistrost nad omejenostjo. Ideja dela je deloma naperjena zoper cerkev in meništvo, zgodba je erotično drzna, vendar predvsem satirična.<p/> Sredi 16. stoletja sta v Italiji nastali še 2 dramski vrsti, ki sta nato vplivali na Evropo. Prva je bila pastirska (pastoralna) igra, ki je prikazovala ljubezenske zapletljaje v idiličnem, po grško-rimskem bukoličnem pesništvu posnetem okolju, podobno kot sočasni pastirski roman. Najpomembnejše delo te vrste je ustvaril Torquato Tasso z igro Aminta (1573). Sledil mu je Gian Battista Guarini (1538-1612) z igro Zvesti pastir (1590). S tem se je zvrst pastirskih iger naglo razširila in se obdržala skozi baročno dobo v 18. stoletje. Druga zvrst je commedia dell'arte, tj. komedija v improviziranem načinu. Nastala je v zgornji Italiji, najbrž iz ostankov starih antičnih komedijskih tradicij, ljudskih oblik igralstva in vplivov učene komedije. Njena značilnost so stalni komični tipi (Pantalone, Colombina), napisanega teksta ni bilo, igralci so ga nadomeščali z improviziranim dialogom, vendar po danih obrazcih. Trdno določen je bil samo zaris dogajanja. Igrale so jo potujoče skupine poklicnih igralcev, ki so jo polagoma razširili po vseh evropskih deželah. Prek njih je vplivala na francosko, nemško, angleško komedijo, vse do 18. stoletja. Njene sestavine je prevzel Moliere, še bolj pa avtorji 18. stoletja, kot sta bila Goldoni in Beaumarchais. V Španiji se je renesančna dramatika začela razvijati okoli leta 1500. Njen prvi avtor je bil Juan del Encina (ok. 1469-1529), ki velja za očeta španske drame. Prvo pomembno delo je igra Celestina ali Igra o Kalistu in Melibeji (1499) neznanega avtorja, veristično sentimentalna drama o dveh ljubimcih in zvodnici Celestini. Za nadaljnji razvoj španske dramatike so bile razmeroma nepomembne humanistične zahteve po posnemanju antične drame, npr. zahteva po treh enotnostih dogajanja, časa in prostora, ki so jo teoretiki 16. stoletja polagoma formulirali na podlagi Aristotelove Poetike. Pač pa so izvirne oblike španskega renesančnega gledališča nastajale iz naslonitve na srednjeveško dramsko tradicijo, iz misterijev, moralitet in burk, iz kratkih verističnih prikazov, pa tudi iz dramatizacij kronik, romanov in zgodb. Pomemben delež v novi dramatiki so imele še zmeraj verske teme, zlasti v t. i. autos sacramentales, ki so prikazovali verske resnice, zlasti v zvezi z naukom o zakramentih. Pa tudi sicer španska renesančna dramatika ni razvila tragedije in komedije kot 2 ločenih vrst. S skupnim pojmom comedia je označevala igre, ki so spajale tragično in komično, sicer pa bile po snovi zgodovinske, mitološke, legendarne, ljudske,... Od krajših dramskih oblik so bili značilni zlasti entremeses tj. intermezzi ali medigre, kot so imenovali kratke prizore s šaljivo snovjo iz ljudskega življenja, z drastično in veristično orisanim okoljem. Najpomembnejše medigre je ustvaril Cervantes s svojimi osmimi deli, objavljenimi leta 1615. Prvi, ki je pisal večje drame s snovjo iz starih kronik in romanc, je bil Juan de la Cueva (ok. 1550-1620). Razvoj te drame je dosegel vrh z Lopejem de Vego<p/> <h3>Lope de Vega</h3> <p>Felix Lope de Vega Carpio, rojen leta 1562 v Madridu, je bil lirik, epik in dramatik, pisal je sonete, pastirske romane, epske pesnitve in predvsem drame. Teh je napisal več kot 450, tako da velja za najplodnejšega svetovnega dramatika. Šele on je ustvaril značilnosti, ki so ostale za špansko dramatiko tudi v 17. stoletju bistvene - med glavne dramske teme je uvedel idejo časti, spojil je tragično in komično, v slogu je združil ljudsko tradicijo in metaforiko visoke poezije. Med številnimi igrami se je v evropskem gledališkem repertoarju vse do 20. stoletja obdržala predvsem Fuenteovejuna (Ovčji kal), dramska upodobitev spora med vaščani in fevdalnim gospodom, ki se konča z ubojem fevdalca in kraljevo pomilostitvijo za uporne kmete. Drama je značilna po tem, da se v njenem nacionalnem in verskem okviru kaže močan demokratičen element, kar je značilnost še drugih španskih iger renesanse in baroka. Med nasledniki Lopeja de Vege je bil najplodnejši in najpomembnejši Tirso de Molina (ok. 1571-1648). Od njegovih skoraj 400 iger se je gledališko izkazala komedija Don Gil v zelenih hlačah (1635). Razvojno znamenita je igra Seviljski zapeljivec in Kamniti gost (1630), prva obdelava don Juanovega motiva, izhodišče za poznejše tekste o don Juanu pri Molierju, Byronu, ... Splošne značilnosti španske renesančne dramatike, kot jih je utrdil Lope de Vega (mešanje tragičnih in komičnih sestavin, pestrost motivov in intrig, uporaba različnih metričnih oblik, celo sonetov, itd.) so se prenesle v dobo baroka, ko je ta dramatika dosegla vrh s Calderonom.<p/> <h3>Pedro Calderon de la Barca</h3> <p>Je največji pisec španske dramatike (1600-1681). Posvetil se je dramskemu pisanju. Zapustil je 180 iger. Med temi so tudi dela z versko, teološko in filozofsko tematiko. Znameniti so njegovi autos sacramentales, alegorične igre o dogmi katoliških zakramentov. Bolj posvetno vsebino, čeprav zmeraj prepojeno z izrazitim španskim nacionalizmom in katolištvom, imajo številne igre z zgodovinsko snovjo, z monarhično ali patriotično idejo, predvsem s tipičnim motivom časti. Njegove drame nadaljujejo izročilo španske renesančne dramatike, zlasti Lopeja de Vege, vendar v skladu s časom protireformacije in razpadanja španskega fevdalizma poudarjajo pripadnost katolištvu, zvestobo monarhu, predvsem pa idejo časti kot najpomembnejše socialnoetično načelo. Slog njegovih iger je retoričen, bogat metafor in slikovit. Vendar je bolj kot v obliki čutiti baročnost v vsebini teh iger, ki niha med patetično čustvenostjo in drastičnim občutkom za realnost, med poduhovljenostjo in krutostjo. Med dela, ki so ohranila gledališko veljavo do danes, spadajo predvsem Stanovitni princ (1629), Življenje je sen (ok.1636) kot osrednje filozofsko-moralno delo, komedija Dama - škrat (1629) in Sodnik Zalamejski (1644)<p/> <h4>Sodnik Zalamejski</h4> <p>Igra je nastala na motiv, ki ga je odrsko oblikoval že Lpoe de Vega. Po resničnem dogodku prikazuje spor med samovoljnim vojakom plemičem in kmečkim veljakom. Ko temu plemič prizadene družinsko čast, ga kmet po stari šegi kot vaški sodnik obsodi na smrt in da obesiti. Kralj stopi na kmetovo stran, čeprav je kršil monarhične zakone. Igra ima v središču idejo časti kot osrednjo življenjsko vrednoto, ob tem prikazuje konflikt pravice in samovolje na splošnoveljaven način. Baročna je v njej zmes patetične čustvenosti in drastične krutosti. Kot vse španske igre je spesnjena v verzih, osmercih.<p/> <p>V Angliji se je renesančna dramatika razvijala podobno španski, vendar v drugačnih socialnopolitičnih okvirih in z drugo ideološko podlago. Tudi v njej ni prišlo do ostrega preloma s srednjeveško dramatiko. Nove dramske oblike so nastajale na podlagi moralitet, misterijev, fars, dramatizacij novel, kronik, zgodb. V tragedijah je čutiti vpliv antične dramatike, zlasti Seneke, v komedijah Plavtov in Terencijev zgled. Vendar se vzor antične dramatike ni mogel uveljaviti v polni meri. Zahteva po 3 dramskih enotnostih ni imela posebne veljave. Drame so zajemale snov iz starih kronik, pripovedk, zgodovine, novel, epov in pesnitev. Njihova oblika je bila svobodna, namesto stroge enotnosti dogajanja v Aristotelovem smislu so obsegale veliko število dogodkov, prizorov, oseb, veliko raznoličnost prostora in časovno razsežnost dogajanja. Značilna je bila mešanica tragičnih in komičnih elementov. Pogosto sta se menjavala verz in proza, čeprav je bila večina del napisana v verzih. Verz je jambski enajsterec oziroma deseterec. Vrh je angleška renesančna dramatika dosegla s Shakespearjem. Pot so mu pripravili številni predhodniki in sodobniki. Thomas Kyd (ok. 1560-1593) je s Špansko tragedijo 81587) ustvaril prvo elizabetinsko tragedijo z razgibanim dogajanjem, polno krutosti in umorov, po motivih podobno poznejšemu Hamletu. Robert Greene je pisal tragikomedije. George Chapman (ok. 1560-1634) je zapustil komedije in tragedije. Najpomembnejši je bil Christoper Marlowe (1564-1593), ki je v igrah Tamerlan veliki, Malteški Žid (1589) in Doktor Faustus (ok.1592) predstavljal titanske renesančne junake, v drami Edward II. (1592) pa ustvaril prvo veliko angleško kraljevsko dramo ali historijo. S tem je bil neposreden predhodnik Shakespearju.<p/> <h3>William Shakespeare</h3> <p>Rodil se je leta 1564 v Stratfordu upon Avonu. Umrl je leta 1616. O njegovem življenju in osebi nimamo podrobnejših podatkov. V prvem obdobju je poleg sonetov napisal še epsko-lirski pesnitvi Venera in Adonis in Rop Lukrecije. Glavnina njegovega dela je v dramah, s katerimi je postal največji renesančni dramatik. Zapustil je 36 dram. Delijo jih na več skupin.<p/> <p>V prvo spadajo t. i. historije ali kraljevske drame, napisane po motivih zgodovinskih kronik o nacionalni državni preteklosti in njenih fevdalnih sporih: Henrik VI. v treh delih, Rihard III. (ok. 1592), Rihard II. (1595), Kralj John (ok.1596), itd. V teh delih stoji Shakespeare na strani reda, ki ga poosebljajo dobri kralji, nasproti silam nereda, kaosa in nasilja, poosebljenega v zlih vladarjih in zlasti v samopašnih fevdalcih. Izid boja med obojim je večinoma optimističen, zlo se kaznuje.<p/> <p>Druga skupina obsega komedije, ki pogosto temeljijo na motivih italijanski renesančnih novel: Komedija zmešnjav (1592), Ukročena trmoglavka, Dva gospoda iz Verone, Ljubezni trud zaman, Sen kresne noči (1595), Beneški trgovec (ok. 1596), Kakor vam drago (ok. 1599), itd. Po letu 1600 je nastala še posebna skupina mračnih komedij: Dober konec vse povrne (pred 1604), Milo za drago, ... Večina teh komedij obsega tudi sestavine drugih dramskih tipov: tragikomedije, pastoralne igre, farse, resnobne meščanske drame, tako da se oddaljujejo od tradicionalnega tipa komedije.<p/> <p>Med tragedije, ki predstavljajo osrednjo skupino, spadajo Romeo in Julija (1594-1595), Julij Cezar (15999, itd. Po letu 1600 se jim pridružijo še Hamlet (1600-1601), Othello, Kralj Lear, Macbeth, Timon Arenski (1608), itd. Bistvena značilnost tragedij je ta, da prikazujejo propad pomembne kraljevske ali plemiške osebe, ki postane žrtev svojih lastnih teženj, pri tem se izkaže neurejenost človeka in sveta sploh. Izid je pesimističen, čeprav na koncu zunanje sile spet vzpostavijo red. Snov teh tragedij je vzeta največkrat iz rimske zgodovine, iz srednjeveške angleške, danske in škotske preteklosti, deloma iz italijanskih novel.<p/> <p>Zadnjo skupino sestavljajo romantične igre ali romance: Zimska pravljica (1610-1611), Cymbeline in Vihar (1611-1612). Po tipičnih lastnostih dogajanja in junakov so napol pravljične, v izidu optimistične. Ta dela se da razvrstiti tudi razvojno v 3 obdobja: Prvo med letoma 1590 in 1600 obsega kraljevske drame in večino komedij, tako da velja za optimistično, drugo med letoma 1600 in 1608 prinaša predvsem tragedije in je izrazito tragično, pesimistično, tretje v letih 1608-1612 je obdobje romantičnih iger.<p/> <p>Shakespearjeva dramatika kaže po tradicionalni razlagi vsebinske in oblikovne poteze, značilne za angleško renesančno dramatiko v drugi polovici 16. stoletja, vendar s to posebnostjo, da jih je v svojih igrah združil na podlagi zaokroženega renesančnega nazora o naravi, svetu in človeku, ostrega obravnavanja moralnih vprašanj, izjemnega poznavanja značajev in psihologije, predvsem pa barvito nazornega prikazovanja dogodkov, okolja in človeških likov. Pripisujejo mu predvsem izjemo sposobnost, da človeško osebnost ne kaže samo z enega zornega kota, ampak zmeraj kot dinamičen preplet mnogih protislovnih potez. S temi odlikami predstavlja Shakespearjeva dramatika vrh evropske renesančne književnosti. Vendar je ni mogoče omejiti samo z renesanso, ker z nekaterimi potezami kaže že k baroku in manierizmu. Od tod razlage, da o njegove drame zlasti po letu 1600 baročne ali manieristične. Zlasti v slogu, jeziku in metaforiki je opaziti prepletanje abstraktnega in konkretnega, ki velja za manieristično. V kompoziciji dramskega dogajanja pa nesimetričnost in dekorativnost, ki sta značilni za barok. Tudi v vsebini osrednjih del je opaziti odmike od renesanse, tako da je Shakespearjevo mesto bolj v prehodu iz renesanse k novim obdobjem kot v čisti renesansi. S tega stališča lahko razdelimo 3 obdobja njegove dramatike: prvo obdobje devetdesetih let pripada še pozni renesansi, njen pečat nosijo kraljevske drame, večina svetlih komedij in prve tragedije (Romeo in Julija, ...). Drugo obdobje, ki zajema prvo desetletje 17. stoletja, je na prehodu iz renesanse v barok, ta daje nove poteze mračnim komedijam tega časa in zlasti visokim trgedijam (Hamlet, Kralj Lear,...). Tretje obdobje traja ok. leta 1610 in je čas napol baročnih dramskih romanc (Zimska pravljca, Vihar, ...).<p/> <h4>Kraljevske drame - Rihard III.</h4> <p>Po snov segajo v 14. in 15. stoletje, tj. v pozni srednji vek, to snov pa oblikujejo v renesančnem duhu. Osebe, zapletene v krute boje za fevdalno in kraljevsko oblast, prikazujejo z občudovanjem njihove izjemne moči, te boje pa razpletajo z zmago pravičnosti, umiritvijo nasprotij in vrnitvijo k redu v družbi in državi. Ta je odsev naravne harmonije, saj zagotavlja prevlado dobrega nad zlom. Med najpopularnejšimi igrami te vrste je drama Rihard III. V njenem središču je lik sprevrženega vladarja, ki pa kljub hudobiji izraža nekakšno veličino. Njegov poraz in smrt zbujata tako sočutje kot zadoščenje. Shakespeare je v teh dramah in tudi v nekaterih tragedijah (Macbeth) izbral za dramske junake zločinske osebe, v nasprotju z Aristotelovim načelom, da zle osebe niso primerne za tragedijo. Že Seneka je prav take junake postavil v sredo svojih tragedij, po njem pa še ostali renesančni dramatiki, tudi Shakespare.<p/> <h4>Komedija - Beneški trgovec</h4> <p>Ustvaril je nov tip komedije, različen od antičnih in tudi od renesančnih v Italiji. Samo v prvi, Komediji zmešnjav, se je opiral na Plavtov vzorec, v naslednjih je izdelal precej bolj kompleksno, problemsko bogato, na zunaj manj zapleteno in večinoma resnobnejšo komediografijo. Nekatere njegovih komedij, pisanih v verzih in deloma v prozi, so blizu tragikomediji. To velja ne samo za mračne komedije po letu 1600, ampak že za prejšnje, ki so po duhu še zmeraj renesančne. Takšna je poetična igra Sen kresne noči še bolj pa Beneški trgovec, postavljen v okolje sodobnih Benetk, med trgovce in židovske oderuhe. Te predstavlja Shylock, ki se hoče maščevati kristjanu, trgovcu Antoniu, za izgubo hčere, a pade v spretno nastavljeno sodnijsko past in si komaj reši glavo. V igri je le malo komičnega, nekatere osebe, zlasti Shylock, so skoraj tragične, njegov lik ni antisemitski, kot so hoteli nekateri razlagalci. Komedija je pri njem prav tako zahtevna in problemsko zapletena, kot so tragedije.<p/> <h4>Tragedije - Hamlet</h4> <p>Tragičnost Shakespearjevih tragedij ne izvira iz usode in volje bogov kot v antičnih, ampak iz čemernosti človeških značajev, ki se znajdejo v zapletenih političnih, socialnih in moralnih okoliščinah, tako da jih lahko pogubijo preprosta naključja. To je značilno že za prvo veliko tragedijo Romeo in Julija, kjer sta junaka telesno in duhovno lepa, a jima okolje ni naklonjeno. Podobno renesančno vzvišen in lep je svet v Juliju Cezarju, ki spada med najpomembnejše politične tragedije svetovne dramatike. Po letu 1600 postanejo njegovi tragični junaki problematični, v sebi razcepljeni, zaradi svoje strastnosti ali čezmernosti pogubni sebi in drugim: Ljubosumni Othello, starčevsko omejeni kralj Lear, itd. Kljub temu ohranjajo dostojanstvo pravih tragičnih junakov. Take značilnosti kaže najslavnejša teh tragedij, Hamlet. Nastala je najbrž okoli leta 1600. Uvaja torej srednje, pesimistično obdobje ustvarjanja. Domnevajo, da se opira na podobno toda izgubljeno igro Thomasa Kyda. Snov je vzeta iz srednjeveške kronike Saxa Grammatica o danskem princu, ki je hlinil blaznost, da bi maščeval očetovo smrt. Motiv je v sorodu s podobnimi motivi krvnega maščevanja v stari evropski tradiciji. To snov je obdelal v živopisnem zaporedju prizorov z danskega dvora, celoto pa razporedil okoli Hamletovega lika, ki je postavljen izrazito problemsko. Junak se mora odločiti za umor strica Klavdija, da bi s tem obnovil red v državi. Osrednji motiv je Hamletovo odlašanje, junak šele na koncu preide v dejanje. Motiv razlagajo zelo različno. Hamlet je torej tragedija novoveškega individualizma, ki se spopada s stvarnim svetom in si šele išče trdno podlago za dejanja.<p/> <h4>Romance - Vihar</h4> <p>Dramske romance iz zadnjega obdobja so maloštevilne, po motivih in idejah pa precej drugačne od komedij in tragedij. Po duhu niso več renesančne in tudi ne na prehodu iz krize renesanse proti baroku, lahko bi predstavljale začetno stopnjo baroka. Snovi ne jemljejo iz vsakdanjega življenja ali zgodovine, ampak so napol pravljične ali fantazijske, z motivi iz antičnih in srednjeveških ljubezenskih pripovedi prikazujejo boj dobrega z zlim, razplet je srečen. V Viharju igrajo veliko vlogo čarovnije, poleg plemiških ljudi nadzemeljski duhovi. Nesrečni zapleti se rešijo v skladu z višjo modrostjo Prospera. Tak razplet se zdi blizu razpletu Calderonovih iger, s tem pa baroku.<p/> <h3>Shakespearjevi sodobniki</h3> <p>Med mlajšimi sodobniki je bil najprodornejši Ben Johnson (1573-1637) s tragedijami in komedijami, ki so bile bliže antičnim zgledom, tako da velja za predhodnika klasicizma. V komediji Volpone ali lisjak (1605) je satirično prikazal novodobni lov za bogastvom. Pri mlajših sodobnikih se elizabetinska dramatika polagoma izgublja v sentimentalnost ali prehaja v barok (John Fletcher, Francis Beaumont, John Webster, itd.) V drugi polovici 17. stoletja se je angleška dramatika približala klasicizmu ali pa poskušala nove klasicistilne težnje združiti s Shakespearjevo tradicijo. To je storil zlasti John Dryden v tragedija, ki so vrh angleškega dvorskega baroka. To velja tudi za nemško dramatiko 17. stoletja. V času baroka je bil njen osrednji dramatik Andreas Gryphius.<p/> <h2>Literatura</h2> <p>Kos, Janko. <em>Pregled svetovne književnosti</em>. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2005.</p> o9qbflniapeaniplcy2a1rqtjxmazzk 72524 72523 2022-08-17T04:39:30Z Kwamikagami 3928 wikitext text/x-wiki <p>'''Renesansa '''(ok. 1350–1600) </p> <p>Renesansa je obdobje ob koncu srednjega in začetku novega veka, ko se je kultura osvobodila izrazito religioznih in cerkvenih vezi srednjega veka; glavna sprememba je ta, da v človeku ne vidi več nekaj slabega zaradi posledic izvirnega greha, s svojim razumom, čutnostjo in zmožnostmi ji je sam na sebi najvišje vrednota; renesančni kult narave, harmonije sveta (panteizem), čutnih užitkov (senzualizem), telesne in duhovne lepote (esteticizem), svobodnega razuma (racionalizem), vrednosti individua (individualizem), moči in oblasti (makiavelizem); kar temu nasprotuje, je ostanek mračnega srednjega veka (Kos 109).</p> <p>V Italiji se je renesančna kultura razmahnila že v 14. stoletju ('''zgodnja renesansa''' – Petrarka, Boccaccio), dosegla vrh okoli leta 1500 ('''visoka renesansa''' – Ariosto, Machiavelli, Bandello, Bembo, petrarkisti), in po letu 1550 začela upadati ('''pozna renesansa''' – Tasso, Guarini); v drugih evropskih deželah (v Franciji Rabelais, Du Bellay in Ronsard; na Portugalskem Camões; v Španiji Cervantes, Montemayor, Lope de Vega; v Angliji Spenser, Marlowe, Shakespeare, Johnson) se je razvila pozneje in za krajši čas, in sicer je trajala samo med letoma 1500 in 1600, ali pa samo deloma; od slovanskih književnosti sta renesanso sprejeli samo poljska in dalmatinska; okoli leta 1600 je književnost renesanse v glavnem zaključena (109–110).</p> <p>'''Humanizem'''</p> <p>Renesančna književnost je bistveno povezana z razmahom humanizma, znanstvene in literarne dejavnosti, ki je po letu 1350 odkrivala, ohranjala, komentirala in tudi posnemala antično književno zapuščino (110). V Italiji Francesco Petrarka, Giovanni Boccaccio, Lorenzo Valla, Marsilio Ficino, Giovanni Pico della Mirandola; v severni Evropi Erazem Rotterdamski, ki je poskušal združiti novi humanizem s krščanstvom, vplival je na reformacijo in se proslavil s svojo izdajo in prevodom <em>Biblije</em>, z zbirko <em>Hvalnica norosti</em>, z <em>Zaupnimi pogovori</em> in številnimi drugimi deli; v Angliji Thomas More (<em>Utopija</em>); v Nemčiji Johann Reuchlin, Ulrich Hutten z osrednjim humanističnim spisom Nemčije <em>Pisma mračnjakov</em> (110).</p> <p>Ta smer se je zlasti okrepila po letu 1500, ko so v latinščino prevedli Aristotelovo <em>Poetiko</em>, hkrati je nov pomen dobila Horacijeva <em>Pesniška umetnost</em> (111). <p>'''Barok''' (1550–1650)</p> <p>V marsičem je ta književnost le podaljšek značilnosti, ki so se pojavile v obdobju renesanse, a jih je barok stopnjeval ali pa jim dal novo vlogo; pojem barok izvira iz portugalske besede »barocco«, kar je pomenilo prvotno nepravilen, kriv biser – iz tega se je razvilo pomen nečesa izkrivljenega, pretiranega, popačenega; v ožjem pomenu je njegova glavna značilnost izredna nabreklost sloga: jezik je izumetničen, preobložen, besedni pomeni nejasni, prispodobe so zapletene, zlasti v obliki t. i. »concettov« (bistroumnih, nenavadnih besednih zvez); skupno ime za ta slogovna prizadevanja je tudi manierizem – »maniera«, način (111). V širšem pomenu se izraz baročna književnost uporablja za tista literarna dela druge polovice 16. Stol. In 17. Stol., v katerem se kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije nasprotja med telesnostjo in duhom, med askezo in poudarjenim senzualizmom, razum in ekstatičnostjo naturalizmom in sentimentalno idiličnostjo, uživanjem in minljivostjo; v tem smislu je treba v to književnost prištevati še nekatera dela pozne renesanse: Tassov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, zadnje Shakespearjeve drame, Cervantesovega <em>Don Kihota</em>, Calderonove drame, Miltonov ep <em>Izgubljeni raj</em>, Grimmelshausnov roman <em>Simplicius Simplicissimus</em>.</p> <p>[http://postimg.org/image/ytup4ir4p/ Časovnica]</p> <p>Glavne zvrsti v času renesanse in baroka so bile ob različnih oblikah lirske poezije zlasti novela, roman, ep, tragedija in komedija(112).</p> <h2>Lirika</h2> <h3>Francesco Petrarka (1304–1374)</h3> <p>Vsa renesančna lirika je izšla iz Petrarke, ki velja za osrednjega pesnika tega obdobja; velja za prvega evropskega humanista; njegovo književno delo je obsežno in raznovrstno; pisal je predvsem v latinščini: pisma, moralno-filozofske dialoge, traktate, zgodovinski ep <em>Africa</em>; za razvoj renesančne književnosti je najpomembnejše njegovo delo, napisano v italijanščini, <em>Canzoniere</em> (112–113).</p> <p><em>Canzoniere</em> (knjiga pesmi) je zbirka 367 pesmi; večina sonetov in kancon opeva Petrarkovo ljubezen do Laure, po Laurini smrti pa spomin nanjo. Petrarkova ljubezenska poezija je nastala iz sestavin trubadurske lirike in sladkega novega sloga; te spodbude je prevzel tako vsebinsko in oblikovno v smislu humanizma in renesanse, z bistvenimi novostmi: ljubezen mu ni več samo duhovna, ampak tudi senzualna, v obliki in slogu uveljavlja načelo lepote kot čutne harmonije (113).</p> <p>Petrarka je vplival na renesančno poezijo konec 15. stoletja, nato pa skozi celotno 16. stoletje; poseben tok te poezije se po njem imenuje petrarkizem (113).</p> <h3>Lirika 16. stoletja</h3> <p>Za liriko 16. stoletja je bil od antičnih tradicij pomembnejši vzor Petrarke in petrarkizem se je razširil po vsej renesančni Evropi (113).</p> <p>Predstavniki so bili (113–114): * v Italiji: Michelangelo Buonarroti (ljubezenski soneti v stilu petrarkizma, osebnoizpovedne in refleksivne pesmi), Vittoria Colonna (versko usmerjena lirika), Gaspara Stampa in kardinal Pietro Bembo (glava italijanskega petrarkizmam ki je tudi načelno zagovarjal posnemanje Petrarke), * v Franciji: Clément Marot, Joachim Du Bellay (član skupine Plejada; spis <em>zagovor in požlahtnitev francoskega jezika</em>; zbirka <em>Žalostinke</em>), Pierre Ronsard. <h4>Pierre Ronsard (1524–1585)</h4> <p>Leta 1550 je z drugimi pesniki ustanovil skupino Plejada, ki je namesto učene latinske književnosti zahtevala nacionalno književnost v živem jeziku, uvedbo italijanskih renesančnih pesniških oblik in posnemanje antičnih zgledov; po antičnih vzorcih je pisal ode, ob teh ekloge, pa tudi ep; pomembnejpi je bil kot pisec ljubezenskih sonetov; pogost motiv pesmi je minljivost užitkov in kratkost življenja (114).</p> <h3>Renesačno-baročna lirika v drugih književnostih</h3> <p>Španska književnost: Garcilaso de la Vega (med prvimi uvede nove teme in oblike), Louis Ponce de Leon, Juan de la Cruz.</p> <p>Portugalska književnost: petrarkizem doseže vrh pri Luisu de Camõesu (16. stoletje).</p> <p>Angleška književnost: petrarko prvi posnema Thomas Wyatt (1557), sledi mu Henry Howard Surrey (s prevodom Vergilijeve <em>Eneide</em> prvi uvede nerimani enajsterec ali blankverz v angleško književnost), Edmund Spenser (ep <em>Vilinska kraljica</em>, himne in soneti v ciklu <em>Amoretti</em>), Philip Sidney (sonetni ciklus <em>Aristofel in Stella</em>, poetika <em>Obramba poezije</em>), vrh angleško sonetno pesništvo doseže z Williamom Shakespearjem (cikel 154 sonetov; nastali pod vplivom petrarkizma, a je Shakespeare splošne motive povzel v izvirno ljubezensko in miselno izpoved).</p> <p>V poljski književnosti je Jan Kochanowski (16. stol.) je spajal renesančne in antične sestavine s krščanskimi idejami (ciklus pesmi <em>Žalostinke</em>).</p> <p>Po letu 1600 se razvije bogata baročna lirika v Italiji, Španiji, Angliji in Nemčiji; v Italiji je utemeljitelj Giambattista Marino (ep <em>Adonis</em>), v Španiji ga preseže največji baročni lirik Luis de Gongora y Argote (prvi hermetični evropski pesnik; pesnitev <em>Zgodba o Polifemu in Galateji</em>, ciklus idil <em>Samote<em>); v angleškem baroku ima najpomembnejše mesto John Donne (pridige <em>Sermons</em>, glavni predstavnik metafizične poezije, ki je baročno nasprotje čutnosti in duha); nemška književnost 17. stoletja je premogla manj vidne, a številne pesnike: Friedrich Spee, Paul Gerhardt, Paul Flaming, Angelus Silesius, za načelnega utemeljitelja nemškega literarnega baroka pa velja Martin Opitz (<em>Knjiga o nemškem pesništvu</em>). (114-116)</p> <h2>Novela</h2> <p>Je književna zvrst krajših ali srednje dolgih zgodb, vsebujočih večidel en sam dogodek s kratkim zapletom in nepričakovanim razpletom, napisanih v jedrnatem slogu brez epske širine, po vsebini stvarnih; kot strogo izoblikovano književno zvrst jo je utrdil Bocaccio, čeprav so zbirke novel obstajale že pred njim, npr. <em>Novellino</em> iz konca 13. stoletja (116).</p> <h3>Giovanni Boccaccio (1313-1375)</h3> <p>Bil je Petrarkov sodobnik, tudi sam eden prvih pospeševalcev humanizma; njegovo obsežno delo je pisano v latinščini in italijanščini in obsega ljubezenske, pastirskoalegorične, pustolovsko-ljubezenske in satirične pripovedi v prozi, pa tudi verzne epe, alegorične pesnitve in idile; od teh najbolj pomembni prozni roman <em>Filocolo</em>, epski pesnitvi <em>Filostrat</em> in <em>Tezeida</em>, idila v prozi in verzih <em>Ameto</em>; osrednje delo je zbirka novel <em>Dekameron</em> (116).</p> <h4><em>Dekameron</em></h4> <p>Nastal je okoli 1348-1353 in združuje sto novel, povezanih z okvirno pripovedjo: deset mladih Firenčanov se v času velike kuge zateče v podeželsko vilo in si krajša čas s pripovedovanjem zgodb, to so preproste anekdote, novele v pravem smislu, pa tudi kratke povesti; snov je največkrat erotična, ljubezen je včasih viteško plemenita in poduhovljena, večidel pa drzno čutna in ljudska; s pretežno drzno erotičnostjo svojih novel je Boccaccio predstavnik renesančnega individualizma (116-117).</p> <p>Že za časa življenja je Boccaccio vplival na začetnika novejše angleške književnosti Geofrreya Chaucerja (ok. 1340-1400) - njegovo obsežno delo stoji na prehodu med srednjim vekom in renesanso (pesnitev <em>Troil in Hrizeida</em>), njegovo glavno delo pa so <em>Canterburyjske zgodbe</em>, zbirka verznih novel z okvirno pripovedjo, ki pripoveduje o romarjih na grob sv. Thomasa Becketta v Canterburyju, jih nazorno označuje, nato pa niza njihove zgodbe, ki so po snovi in duhu še deloma srednjeveške, drastične, grobo šaljive (117).</p> <p>Novela se je iz Italije v druge evropske književnosti razširila v 16. stoletju, med najpomembnejšimi italijanskimi novelisti tega časa je Matteo Bandello (214 novel brez okvirne pripovedi pod naslovom <em>Novelle</em>; v Franciji je zbirko novel sestavila kraljica Margerita Navarska pod naslovom <em>Heptameron</em>: najizvirnejši dosežek evropske novelistike pa so Cervantesove <em>Zgledne novele</em>, 12 po vsebini in obliki različnih novel (117).</p> <h2>Ep</h2> <p>Renesančna epika se je razvijala v dveh smereh; prva je črpala snovi za viteške epe s pustolovsko-ljubezensko motiviko iz srednjeveških junaških epov in viteških romanov, druga je poskušala po vzoru antične epike ustvariti nacionalno ali krščansko zgodovinski ep klasičnega tipa (118).</p> <p>Viteški ep se je pojavil proti koncu 15. stoletja v Italiji, najprej v Firencah okoli Medičejcev; podlaga je bila najprej ljudska epska tradicija, ki je ohranjala snovi srednjeveških chansons de geste in viteških romanov; prenašali so jih potujoči poklicni pevci oziroma cantastorii. Začetnik tega epa v Italiji je Luigi Pulci iz Firenc (ep <em>Il Morgante</em>); pomembno novost je v razvoj novega viteškega epa uvedel Matteo Maria Boiardo, ki je v svojem epu v stancah <em>Zaljubljeni Orlando</em> združil motive karolinškega junaškega cikla z bretonskimi viteškoljubezenskimi motivi; ta epika je vrh dosegla z Ariostom (118).</p> <h4>Ludovico Ariosto, <em>Besneči Orlando</em></h4> <p>Ariostovo (1474-1533) delo obsega pesmi, satire in komedije, najpomembnejši pa je ep <em>Besneči Orlando</em>, ki je nadaljevanje Boiardovega epa; v okviru bojev med krščansko viteško vojsko Karla Velikega in poganskimi Saraceni niza neštevilne ljubezenske prigode več junakov in junakinj; dogodivščine se prepletajo na videz brez reda, viteške ljubezenske prigode so prikazane s stališča renesančnega senzualizma, individualizma in estetstva; slog je pogovorno lahkoten in igriv (118-119).</p> <p>Viteška epika je v drugi polovici 16. stoletja zaradi protireformacije, ki ni bila naklonjena individualizmu in senzualizmu viteških epov, začela upadati; okoli leta 1500, ko je bila v latinščino prevedena Aristotelova <em>Poetika</em>, so jo začeli komentirati in po njenih vzorih sestavljati nove poetike; ep je bil razglašen na najvišjo zvrst, pod pogojem, da upošteva Aristotelova in Horacijeva načela o enotnosti, sklenjeni zgradbi in verjetnosti, temu so pridružili še zahtevo, naj bo snov zgodovinska; najpomembnejša besedila so nastala po letu 1550 s Camõesovo <em>Luzijado</em> in Tassovim <em>Osvobojenim Jeruzalemom</em> (119). <h4>Luis de Camões, <em>Luzijada</em> </h4> <p>Je največji portugalski pesnik in je slaven predvsem kot avtor portugalskega nacionalnega epa; <em>Luzijada</em> je poskus regularnega zgodovinskega epa in opeva portugalsko zgodovino, junake in kralje, predvsem pa odkritje in osvojitev Indije; osrednje dogajanje je potovanje Vasca da Gama okoli Afrike in prihod v Indijo, v ta okvir oa so vložene pripovedi o prejšnjih portugalskih portugalskih junakih in kraljih; celota je posneta po Vergilijevi <em>Eneidi</em>, po zgledu italijanske viteške epike je uporabljena stanca (119).</p> <h4>Torquato Tasso, <em>Osvobojeni Jeruzalem</em></h4> <p>Torquato Tasso (1544-1595) je zadnji veliki pesnik italijanske renesanse; začel je z viteško epiko, napisal pastirsko igro <em>Aminta</em> in svoje osrednje delo, ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, sledila je še tragedija <em>Kralj Torrismondo</em>. Tasso se je načelno prilkjučil zahtevam "regularnih" teoretikov po enotnem, klasičnem epu, vendar je priporočal tudi pestrost viteške epike; njegov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em> sledi tem načelom; po snovi je krščanskozgodovinski, osrednja tema je prva križarska vojna in osvojitev Jeruzalema, a zgodovinska snov je ostala samo okvir, vanj je vpletel številne pustolovsko-ljubezenske motive (120).</p> <h4>Edmund Spenser</h4> <p>Je zadnji veliki renesančni epik (ok. 1550-1599); z delom <em>Pastirjev koledar</em> je sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom <em>Amoretti</em> pa je s Shakespearjem ustvaril najboljše sonete angleške renesanse; vrh je dosegel z nedokončanim epom <em>Vilinska kraljica</em>, ki je posvečen Elizabeti I. ; v središču so liki kralja Arturja, vilinske kraljice Gloriane in Arturjevih vitezov; srednjeveške prvine se združujejo z renesančnimi; ustvaril je posebno obliko stance, t. i. Spenserjevo kitico (120).</p> <h4>John Milton, <em>Izgubljeni raj</em></h4> <p>Baročna epika je vrh dosegla z Miltonovim <em>Izgibljenim rajem</em>; Milton je v zgodnjih letih pisal elegije in pesnitveo naravi (<em>Lycidas, L'Allegro, Il Penseroso</em>), za časa puritanske revolucije pa politične, ideološke in verske spise; v zadnjem obdobju je objavil ep <em>Izgubljeni raj</em>, nato še ep <em>Znova pridobljeni raj</em> in dramo <em>Samson Agonistes</em> (121).</p> <p>Miltonov osrednji ep <em>Izgubljeni raj</em> (1667), je zadnji pomembni evropski ep; njegova osrednja tema je po <em>Bibliji</em> posneta zgodba o Satanu, Adamu in Evi oziroma izvirnem grehu; duhovna podlaga je puritanstvo, glavna tema pa boj med dobrim in zlom; verz je blankverz (121).</p> <h2>Roman</h2> <p>Proti koncu 15. stoletja se je iz predelav prvotnih viteških romanov izoblikovala nova oblika proznega viteškega romana; najpopularnejše delo je bil roman <em>Amadis Galski</em>, ki je v prvotni obliki nastala morda že 13. stol. na Portugalskem in ga je okoli leta 1490 predelal in dopolnil Španec Montalvo (121-122).</p> <p>V srednji vek oziroma nazaj v Antiko so segali renesančni pustolovsko-ljubezenski romani (Boccacciev <em>Filocolo</em>, zvrst se je razmahnila v sredini 16. stoletja, ko so postali znani antični ljubezenski romani, zlasti Heliodorjeve <em>Etiopske zgodbe</em> - zadnji pomembnejši roman te vrste je bil Cervantesom <em>prigode Persila in Sigismunde</em>, ki je posnemal Heliodorja (122).</p> <p>Tipično renesančna zvrst je bil pastirski roman (na podlagi antičnega bukoličnega pesništva); bil je pretežno lirski, proza se je prepletala z vloženimi pesmimi; pastirji in pastirice so predstavljali resnične osebe, navadno iz dvorskoplemiškega sveta (t. i. klučni roman); tak je bil prvi roman te vrste <em>Arkadija</em> (1508) Jacopa Sannazara, zvrst se je razširila iz Italije tudi v Španijo in dosegla vrh z Jorgem de Montemayorjem, njegov roman <em>Diana</em> je s prepletanjem usod več pastirskih ljubezenskih parov in z z naslonitvijo na viteške romane dal pastirskemu romanu več pripovedne trdnosti in vplival na druge podobne romane Cervantesa (<em>Galateja</em>), Lopeja de Vege (<em>Arkadija</em>); v Franciji je na to podlago nastal roman <em>Astrée</em> avtorja Honoréja d'Urféja; angleški pastoralni roman doseže vrh z <em>Arkadijo</em> avtorja Philipa Sidneya 122).</p> <p>Izvirna podvrsta renesančnega romana je pikareskni roman ("picaro", slepar, malopridnež), ki pripoveduje o prigodah potujočega klateža; prvo delo te vrste je <em>Lazarček s Tormesa</em> neznanega avtorja; obsežnejši je bil roman <em>Gúzman de Alfarache</em> (ok. 1600) avtorja Matea Alemána (122).</p> <p>Najpomembnejša renesačna romana sta Rabelaisev <em>Gargantua in Pantagruel</em> in Cervantesov <em>Don Kihot</em>. </p> <h4>François Rabelais, <em>Gargantua in Pantagruel</em></h4> <p>Bil je privrženec humanizma, pod vplivom Erazma Rotterdamskega, pomemben zastopnik renesančnih idealov; njegov roman <em>Gargantua in Pantagruel</em> je izhajal od leta 1533 naprej in je obsegal šest knjig; izšel je iz pripovedi ljudske knjige o vitezih in velikanih <em>Kronika o velikem in orjaškem velikanu Gargantui</em>, kjer velikan Gargantua služi kralju Arturju; Rabelais je ustvaril parodično satiričen roman, ki meša fantastiko in sodobno stvarnost; združuje zelo različne prvine: deloma je parodija na viteške in pravljične fantastične zgodbe srednjega veka, alegorija, kritika srednjeveške vzgoje in sholastike, pa tudi razlaga renesančnih idealov; glavna pisateljeva poteza je drastičen, vitalen in optimistične humor (123). </p> <h4>Miguel de Cervantes Saavedra, <em>Don Kihot</em></h4> <p>Cervantesovo (1547-1616) delo obsega dramska besedila, predvsem osem kratkih mediger <em>Entremes</em> (1615), novele v zbirki <em>Zgledne novele</em>, literarno satiro v verzih in troje romanov: pastirski roman <em>Galateja</em> (1585), <em>Don Kihot</em> in <em>Prigode Persila in Sigismunde</em> (1617); z <em>Don Kihotom</em> je ustvaril prvi veliki novoveški roman, ki je izšel pod naslovom <em>Veleumni plemič don Kihot iz Manče</em> v dveh delih (prvi leta 1605, drugi 1615); celota je vrsta epizod ob glavnem junaku in njegovem oprodi Sanču Pansi, v osrednjo pripoved so vložene številne novele z motivi italijanske novelistike in pastirskih romanov; glavna ideja romana je bila na začetku predvsem parodiranje viteških romanov, a se je potem razširila v tragikomičen prikaz nekaterih temeljnih problemov družbe, človeka in idej; Don Kihot, ki je najprej komično blazna figura, postane proti koncu tragikomičen ali celo tragičen junak; zaradi problema, likov in oblike je roman vplival na književnost raszsvetljenstva, predromantike in zlasti romantike (123-124).</p> <p></p> <p>Barok je zvrsti renesančnega, viteškega, pustolovskega, ljubezenska, pastirskega in pikaresknega romana nadaljeval, a tako, da jih je spajal v novi ali jih močno spremenil; iz sestavin viteških, pastoralnih in pustolovsko-ljubezenskih romanov je nastal heroično galantni roman (prva polovica 17. stol.) z glavnima piscema La Calprenede in Madeleine de Scudery; njuna dela so psevdohistorična, postavljena v stari vek, večidel v orientalske ali grško-rimske razmere, junaki so vladarji, vojskovodje in princese; patetična heroičnost se prepleta s sentimentalno galantnostjo (124). </p> <h4>Hans Jakob Christoffel Grimmelshausen, <em>Simplicius Simplicissmus</em></h4> <p>Iz sestavin španskih pikaresknih romanov je v Nemčiji nastal nov tip baročnega potepuškega romana z glavnim predstavnikom Grimmelshausnom, ki s svojim romanom <em>Simplicius Simplicissismus</em> velja za prvega velikega nemškega pripovednika v prozi; roman je prvoosebna pripoved o prigodah najdenčka Simplicija Simplicissima v času tridesetletne vojne; avtor je združil lastne doživljaje s tradicijo španskega pikaresknega romana, ljudskih zgodb o šaljivih junakih in poučno alegoričnih spisov; roman je poln baročnih nasprotij, ki prihajajo do izraza tudi v slikovitem, drastično izrazitem, obloženem slogu (125).</p> <h2>Dramatika</h2> <p>Renesančna drama se je razvijala v 2 smereh: v Italiji in Franciji je posnemala predvsem antične zglede, medtem ko je v Španiji in Angliji deloma na podlagi srednjeveških dramskih oblik in pod vplivom antike, še bolj pa z novimi izvirnimi spodbudami nastala vrsta samostojnih, novih renesančnih dramskih oblik. V Italiji so od začetka 16. stoletja po zgledu antične dramatike gojili tragedijo in komedijo. Potem ko sta bili srednjemu veku v gledališkem smislu skoraj neznani, so v 15. stoletju začeli spet odkrivati gledališki pomen Plavtovih in Terencijevih komedij, od teh pa še Senekovih tragedij. Začeli so jih igrati najprej v latinščini, zlasti na ferrarskem dvoru, nato v italijanskih prevodih. Takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primerki komedij in tragedij po rimskih zgledih. Tragedija se je zgledovala predvsem pri Seneki, v snovi je iskala pretresljivo okrutnost, v slogu retoričnost. Prvo tragedijo je napisal Giangiorgio Trissino, najboljše delo te vrste je ustvaril Pietro Aretino (1492-1556) z delom Orazia(1546). Med mnogimi mu je sledil še Torquato Tasso s tragedijo Kralj Torrismondo. Vendar nobeno od teh del ni doseglo ravni velike dramatike. Uspešnejša je bila komedija, ki je nastajala na podlagi Plavtovih in Terencijevih iger. Od obeh je prevzemala motive, kompozicijo, odrsko tehniko,tipe. Ker je nastala iz humanističnega preučevanja in posnemanja latinskih tekstov, jo običajno imenujemo commedia erudita (učena komedija). Njen razvoj se je začel s tem, da so najprej igrali v latinščini Plavtova in Terencijeva dela, takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primeri italijanskih komedij po rimskih zgledih. Prve komedije je napisal Ariosto (La Cassaria in druge), ob njem še Bernardo Dovizi da Bibbiena (1470-1520) s komedijo Calandria (1512). Za najboljšo komedijo tega časa je obveljala Machiavellijeva Mandragola.<p/> <p>Niccolo Machiavelli (1469-1527), rojen in umrl v Firencah, politik in diplomat, je poleg zgodovinskih in političnih spisov, med katerimi je najpomembnejši Vladar (1513), napisal nekaj malega literarnih del. Med temi je osrednja komedija Mandragola (okoli leta 1520), ki je najčistejši primer nove renesančne komedije. V zgradbi, tipih in tehniki je ohranil glavne značilnosti rimske komedije, vendar na novi podlagi, dogajanje se ne plete več po muhastih pravilih nepredvidljive usode z njenimi zmešnjavami, preobrati in razpleti, ampak po zvitem človeškem načrtu: Callimaco s prebrisano intrigo prevara starega Nicia, da bi prišel do njegove žene, čedne Lukrecije. Zmago slavi brezobzirna bistrost nad omejenostjo. Ideja dela je deloma naperjena zoper cerkev in meništvo, zgodba je erotično drzna, vendar predvsem satirična.<p/> Sredi 16. stoletja sta v Italiji nastali še 2 dramski vrsti, ki sta nato vplivali na Evropo. Prva je bila pastirska (pastoralna) igra, ki je prikazovala ljubezenske zapletljaje v idiličnem, po grško-rimskem bukoličnem pesništvu posnetem okolju, podobno kot sočasni pastirski roman. Najpomembnejše delo te vrste je ustvaril Torquato Tasso z igro Aminta (1573). Sledil mu je Gian Battista Guarini (1538-1612) z igro Zvesti pastir (1590). S tem se je zvrst pastirskih iger naglo razširila in se obdržala skozi baročno dobo v 18. stoletje. Druga zvrst je commedia dell'arte, tj. komedija v improviziranem načinu. Nastala je v zgornji Italiji, najbrž iz ostankov starih antičnih komedijskih tradicij, ljudskih oblik igralstva in vplivov učene komedije. Njena značilnost so stalni komični tipi (Pantalone, Colombina), napisanega teksta ni bilo, igralci so ga nadomeščali z improviziranim dialogom, vendar po danih obrazcih. Trdno določen je bil samo zaris dogajanja. Igrale so jo potujoče skupine poklicnih igralcev, ki so jo polagoma razširili po vseh evropskih deželah. Prek njih je vplivala na francosko, nemško, angleško komedijo, vse do 18. stoletja. Njene sestavine je prevzel Moliere, še bolj pa avtorji 18. stoletja, kot sta bila Goldoni in Beaumarchais. V Španiji se je renesančna dramatika začela razvijati okoli leta 1500. Njen prvi avtor je bil Juan del Encina (ok. 1469-1529), ki velja za očeta španske drame. Prvo pomembno delo je igra Celestina ali Igra o Kalistu in Melibeji (1499) neznanega avtorja, veristično sentimentalna drama o dveh ljubimcih in zvodnici Celestini. Za nadaljnji razvoj španske dramatike so bile razmeroma nepomembne humanistične zahteve po posnemanju antične drame, npr. zahteva po treh enotnostih dogajanja, časa in prostora, ki so jo teoretiki 16. stoletja polagoma formulirali na podlagi Aristotelove Poetike. Pač pa so izvirne oblike španskega renesančnega gledališča nastajale iz naslonitve na srednjeveško dramsko tradicijo, iz misterijev, moralitet in burk, iz kratkih verističnih prikazov, pa tudi iz dramatizacij kronik, romanov in zgodb. Pomemben delež v novi dramatiki so imele še zmeraj verske teme, zlasti v t. i. autos sacramentales, ki so prikazovali verske resnice, zlasti v zvezi z naukom o zakramentih. Pa tudi sicer španska renesančna dramatika ni razvila tragedije in komedije kot 2 ločenih vrst. S skupnim pojmom comedia je označevala igre, ki so spajale tragično in komično, sicer pa bile po snovi zgodovinske, mitološke, legendarne, ljudske,... Od krajših dramskih oblik so bili značilni zlasti entremeses tj. intermezzi ali medigre, kot so imenovali kratke prizore s šaljivo snovjo iz ljudskega življenja, z drastično in veristično orisanim okoljem. Najpomembnejše medigre je ustvaril Cervantes s svojimi osmimi deli, objavljenimi leta 1615. Prvi, ki je pisal večje drame s snovjo iz starih kronik in romanc, je bil Juan de la Cueva (ok. 1550-1620). Razvoj te drame je dosegel vrh z Lopejem de Vego<p/> <h3>Lope de Vega</h3> <p>Felix Lope de Vega Carpio, rojen leta 1562 v Madridu, je bil lirik, epik in dramatik, pisal je sonete, pastirske romane, epske pesnitve in predvsem drame. Teh je napisal več kot 450, tako da velja za najplodnejšega svetovnega dramatika. Šele on je ustvaril značilnosti, ki so ostale za špansko dramatiko tudi v 17. stoletju bistvene - med glavne dramske teme je uvedel idejo časti, spojil je tragično in komično, v slogu je združil ljudsko tradicijo in metaforiko visoke poezije. Med številnimi igrami se je v evropskem gledališkem repertoarju vse do 20. stoletja obdržala predvsem Fuenteovejuna (Ovčji kal), dramska upodobitev spora med vaščani in fevdalnim gospodom, ki se konča z ubojem fevdalca in kraljevo pomilostitvijo za uporne kmete. Drama je značilna po tem, da se v njenem nacionalnem in verskem okviru kaže močan demokratičen element, kar je značilnost še drugih španskih iger renesanse in baroka. Med nasledniki Lopeja de Vege je bil najplodnejši in najpomembnejši Tirso de Molina (ok. 1571-1648). Od njegovih skoraj 400 iger se je gledališko izkazala komedija Don Gil v zelenih hlačah (1635). Razvojno znamenita je igra Seviljski zapeljivec in Kamniti gost (1630), prva obdelava don Juanovega motiva, izhodišče za poznejše tekste o don Juanu pri Molierju, Byronu, ... Splošne značilnosti španske renesančne dramatike, kot jih je utrdil Lope de Vega (mešanje tragičnih in komičnih sestavin, pestrost motivov in intrig, uporaba različnih metričnih oblik, celo sonetov, itd.) so se prenesle v dobo baroka, ko je ta dramatika dosegla vrh s Calderonom.<p/> <h3>Pedro Calderon de la Barca</h3> <p>Je največji pisec španske dramatike (1600-1681). Posvetil se je dramskemu pisanju. Zapustil je 180 iger. Med temi so tudi dela z versko, teološko in filozofsko tematiko. Znameniti so njegovi autos sacramentales, alegorične igre o dogmi katoliških zakramentov. Bolj posvetno vsebino, čeprav zmeraj prepojeno z izrazitim španskim nacionalizmom in katolištvom, imajo številne igre z zgodovinsko snovjo, z monarhično ali patriotično idejo, predvsem s tipičnim motivom časti. Njegove drame nadaljujejo izročilo španske renesančne dramatike, zlasti Lopeja de Vege, vendar v skladu s časom protireformacije in razpadanja španskega fevdalizma poudarjajo pripadnost katolištvu, zvestobo monarhu, predvsem pa idejo časti kot najpomembnejše socialnoetično načelo. Slog njegovih iger je retoričen, bogat metafor in slikovit. Vendar je bolj kot v obliki čutiti baročnost v vsebini teh iger, ki niha med patetično čustvenostjo in drastičnim občutkom za realnost, med poduhovljenostjo in krutostjo. Med dela, ki so ohranila gledališko veljavo do danes, spadajo predvsem Stanovitni princ (1629), Življenje je sen (ok.1636) kot osrednje filozofsko-moralno delo, komedija Dama - škrat (1629) in Sodnik Zalamejski (1644)<p/> <h4>Sodnik Zalamejski</h4> <p>Igra je nastala na motiv, ki ga je odrsko oblikoval že Lpoe de Vega. Po resničnem dogodku prikazuje spor med samovoljnim vojakom plemičem in kmečkim veljakom. Ko temu plemič prizadene družinsko čast, ga kmet po stari šegi kot vaški sodnik obsodi na smrt in da obesiti. Kralj stopi na kmetovo stran, čeprav je kršil monarhične zakone. Igra ima v središču idejo časti kot osrednjo življenjsko vrednoto, ob tem prikazuje konflikt pravice in samovolje na splošnoveljaven način. Baročna je v njej zmes patetične čustvenosti in drastične krutosti. Kot vse španske igre je spesnjena v verzih, osmercih.<p/> <p>V Angliji se je renesančna dramatika razvijala podobno španski, vendar v drugačnih socialnopolitičnih okvirih in z drugo ideološko podlago. Tudi v njej ni prišlo do ostrega preloma s srednjeveško dramatiko. Nove dramske oblike so nastajale na podlagi moralitet, misterijev, fars, dramatizacij novel, kronik, zgodb. V tragedijah je čutiti vpliv antične dramatike, zlasti Seneke, v komedijah Plavtov in Terencijev zgled. Vendar se vzor antične dramatike ni mogel uveljaviti v polni meri. Zahteva po 3 dramskih enotnostih ni imela posebne veljave. Drame so zajemale snov iz starih kronik, pripovedk, zgodovine, novel, epov in pesnitev. Njihova oblika je bila svobodna, namesto stroge enotnosti dogajanja v Aristotelovem smislu so obsegale veliko število dogodkov, prizorov, oseb, veliko raznoličnost prostora in časovno razsežnost dogajanja. Značilna je bila mešanica tragičnih in komičnih elementov. Pogosto sta se menjavala verz in proza, čeprav je bila večina del napisana v verzih. Verz je jambski enajsterec oziroma deseterec. Vrh je angleška renesančna dramatika dosegla s Shakespearjem. Pot so mu pripravili številni predhodniki in sodobniki. Thomas Kyd (ok. 1560-1593) je s Špansko tragedijo 81587) ustvaril prvo elizabetinsko tragedijo z razgibanim dogajanjem, polno krutosti in umorov, po motivih podobno poznejšemu Hamletu. Robert Greene je pisal tragikomedije. George Chapman (ok. 1560-1634) je zapustil komedije in tragedije. Najpomembnejši je bil Christoper Marlowe (1564-1593), ki je v igrah Tamerlan veliki, Malteški Žid (1589) in Doktor Faustus (ok.1592) predstavljal titanske renesančne junake, v drami Edward II. (1592) pa ustvaril prvo veliko angleško kraljevsko dramo ali historijo. S tem je bil neposreden predhodnik Shakespearju.<p/> <h3>William Shakespeare</h3> <p>Rodil se je leta 1564 v Stratfordu upon Avonu. Umrl je leta 1616. O njegovem življenju in osebi nimamo podrobnejših podatkov. V prvem obdobju je poleg sonetov napisal še epsko-lirski pesnitvi Venera in Adonis in Rop Lukrecije. Glavnina njegovega dela je v dramah, s katerimi je postal največji renesančni dramatik. Zapustil je 36 dram. Delijo jih na več skupin.<p/> <p>V prvo spadajo t. i. historije ali kraljevske drame, napisane po motivih zgodovinskih kronik o nacionalni državni preteklosti in njenih fevdalnih sporih: Henrik VI. v treh delih, Rihard III. (ok. 1592), Rihard II. (1595), Kralj John (ok.1596), itd. V teh delih stoji Shakespeare na strani reda, ki ga poosebljajo dobri kralji, nasproti silam nereda, kaosa in nasilja, poosebljenega v zlih vladarjih in zlasti v samopašnih fevdalcih. Izid boja med obojim je večinoma optimističen, zlo se kaznuje.<p/> <p>Druga skupina obsega komedije, ki pogosto temeljijo na motivih italijanski renesančnih novel: Komedija zmešnjav (1592), Ukročena trmoglavka, Dva gospoda iz Verone, Ljubezni trud zaman, Sen kresne noči (1595), Beneški trgovec (ok. 1596), Kakor vam drago (ok. 1599), itd. Po letu 1600 je nastala še posebna skupina mračnih komedij: Dober konec vse povrne (pred 1604), Milo za drago, ... Večina teh komedij obsega tudi sestavine drugih dramskih tipov: tragikomedije, pastoralne igre, farse, resnobne meščanske drame, tako da se oddaljujejo od tradicionalnega tipa komedije.<p/> <p>Med tragedije, ki predstavljajo osrednjo skupino, spadajo Romeo in Julija (1594-1595), Julij Cezar (15999, itd. Po letu 1600 se jim pridružijo še Hamlet (1600-1601), Othello, Kralj Lear, Macbeth, Timon Arenski (1608), itd. Bistvena značilnost tragedij je ta, da prikazujejo propad pomembne kraljevske ali plemiške osebe, ki postane žrtev svojih lastnih teženj, pri tem se izkaže neurejenost človeka in sveta sploh. Izid je pesimističen, čeprav na koncu zunanje sile spet vzpostavijo red. Snov teh tragedij je vzeta največkrat iz rimske zgodovine, iz srednjeveške angleške, danske in škotske preteklosti, deloma iz italijanskih novel.<p/> <p>Zadnjo skupino sestavljajo romantične igre ali romance: Zimska pravljica (1610-1611), Cymbeline in Vihar (1611-1612). Po tipičnih lastnostih dogajanja in junakov so napol pravljične, v izidu optimistične. Ta dela se da razvrstiti tudi razvojno v 3 obdobja: Prvo med letoma 1590 in 1600 obsega kraljevske drame in večino komedij, tako da velja za optimistično, drugo med letoma 1600 in 1608 prinaša predvsem tragedije in je izrazito tragično, pesimistično, tretje v letih 1608-1612 je obdobje romantičnih iger.<p/> <p>Shakespearjeva dramatika kaže po tradicionalni razlagi vsebinske in oblikovne poteze, značilne za angleško renesančno dramatiko v drugi polovici 16. stoletja, vendar s to posebnostjo, da jih je v svojih igrah združil na podlagi zaokroženega renesančnega nazora o naravi, svetu in človeku, ostrega obravnavanja moralnih vprašanj, izjemnega poznavanja značajev in psihologije, predvsem pa barvito nazornega prikazovanja dogodkov, okolja in človeških likov. Pripisujejo mu predvsem izjemo sposobnost, da človeško osebnost ne kaže samo z enega zornega kota, ampak zmeraj kot dinamičen preplet mnogih protislovnih potez. S temi odlikami predstavlja Shakespearjeva dramatika vrh evropske renesančne književnosti. Vendar je ni mogoče omejiti samo z renesanso, ker z nekaterimi potezami kaže že k baroku in manierizmu. Od tod razlage, da o njegove drame zlasti po letu 1600 baročne ali manieristične. Zlasti v slogu, jeziku in metaforiki je opaziti prepletanje abstraktnega in konkretnega, ki velja za manieristično. V kompoziciji dramskega dogajanja pa nesimetričnost in dekorativnost, ki sta značilni za barok. Tudi v vsebini osrednjih del je opaziti odmike od renesanse, tako da je Shakespearjevo mesto bolj v prehodu iz renesanse k novim obdobjem kot v čisti renesansi. S tega stališča lahko razdelimo 3 obdobja njegove dramatike: prvo obdobje devetdesetih let pripada še pozni renesansi, njen pečat nosijo kraljevske drame, večina svetlih komedij in prve tragedije (Romeo in Julija, ...). Drugo obdobje, ki zajema prvo desetletje 17. stoletja, je na prehodu iz renesanse v barok, ta daje nove poteze mračnim komedijam tega časa in zlasti visokim trgedijam (Hamlet, Kralj Lear,...). Tretje obdobje traja ok. leta 1610 in je čas napol baročnih dramskih romanc (Zimska pravljca, Vihar, ...).<p/> <h4>Kraljevske drame - Rihard III.</h4> <p>Po snov segajo v 14. in 15. stoletje, tj. v pozni srednji vek, to snov pa oblikujejo v renesančnem duhu. Osebe, zapletene v krute boje za fevdalno in kraljevsko oblast, prikazujejo z občudovanjem njihove izjemne moči, te boje pa razpletajo z zmago pravičnosti, umiritvijo nasprotij in vrnitvijo k redu v družbi in državi. Ta je odsev naravne harmonije, saj zagotavlja prevlado dobrega nad zlom. Med najpopularnejšimi igrami te vrste je drama Rihard III. V njenem središču je lik sprevrženega vladarja, ki pa kljub hudobiji izraža nekakšno veličino. Njegov poraz in smrt zbujata tako sočutje kot zadoščenje. Shakespeare je v teh dramah in tudi v nekaterih tragedijah (Macbeth) izbral za dramske junake zločinske osebe, v nasprotju z Aristotelovim načelom, da zle osebe niso primerne za tragedijo. Že Seneka je prav take junake postavil v sredo svojih tragedij, po njem pa še ostali renesančni dramatiki, tudi Shakespare.<p/> <h4>Komedija - Beneški trgovec</h4> <p>Ustvaril je nov tip komedije, različen od antičnih in tudi od renesančnih v Italiji. Samo v prvi, Komediji zmešnjav, se je opiral na Plavtov vzorec, v naslednjih je izdelal precej bolj kompleksno, problemsko bogato, na zunaj manj zapleteno in večinoma resnobnejšo komediografijo. Nekatere njegovih komedij, pisanih v verzih in deloma v prozi, so blizu tragikomediji. To velja ne samo za mračne komedije po letu 1600, ampak že za prejšnje, ki so po duhu še zmeraj renesančne. Takšna je poetična igra Sen kresne noči še bolj pa Beneški trgovec, postavljen v okolje sodobnih Benetk, med trgovce in židovske oderuhe. Te predstavlja Shylock, ki se hoče maščevati kristjanu, trgovcu Antoniu, za izgubo hčere, a pade v spretno nastavljeno sodnijsko past in si komaj reši glavo. V igri je le malo komičnega, nekatere osebe, zlasti Shylock, so skoraj tragične, njegov lik ni antisemitski, kot so hoteli nekateri razlagalci. Komedija je pri njem prav tako zahtevna in problemsko zapletena, kot so tragedije.<p/> <h4>Tragedije - Hamlet</h4> <p>Tragičnost Shakespearjevih tragedij ne izvira iz usode in volje bogov kot v antičnih, ampak iz čemernosti človeških značajev, ki se znajdejo v zapletenih političnih, socialnih in moralnih okoliščinah, tako da jih lahko pogubijo preprosta naključja. To je značilno že za prvo veliko tragedijo Romeo in Julija, kjer sta junaka telesno in duhovno lepa, a jima okolje ni naklonjeno. Podobno renesančno vzvišen in lep je svet v Juliju Cezarju, ki spada med najpomembnejše politične tragedije svetovne dramatike. Po letu 1600 postanejo njegovi tragični junaki problematični, v sebi razcepljeni, zaradi svoje strastnosti ali čezmernosti pogubni sebi in drugim: Ljubosumni Othello, starčevsko omejeni kralj Lear, itd. Kljub temu ohranjajo dostojanstvo pravih tragičnih junakov. Take značilnosti kaže najslavnejša teh tragedij, Hamlet. Nastala je najbrž okoli leta 1600. Uvaja torej srednje, pesimistično obdobje ustvarjanja. Domnevajo, da se opira na podobno toda izgubljeno igro Thomasa Kyda. Snov je vzeta iz srednjeveške kronike Saxa Grammatica o danskem princu, ki je hlinil blaznost, da bi maščeval očetovo smrt. Motiv je v sorodu s podobnimi motivi krvnega maščevanja v stari evropski tradiciji. To snov je obdelal v živopisnem zaporedju prizorov z danskega dvora, celoto pa razporedil okoli Hamletovega lika, ki je postavljen izrazito problemsko. Junak se mora odločiti za umor strica Klavdija, da bi s tem obnovil red v državi. Osrednji motiv je Hamletovo odlašanje, junak šele na koncu preide v dejanje. Motiv razlagajo zelo različno. Hamlet je torej tragedija novoveškega individualizma, ki se spopada s stvarnim svetom in si šele išče trdno podlago za dejanja.<p/> <h4>Romance - Vihar</h4> <p>Dramske romance iz zadnjega obdobja so maloštevilne, po motivih in idejah pa precej drugačne od komedij in tragedij. Po duhu niso več renesančne in tudi ne na prehodu iz krize renesanse proti baroku, lahko bi predstavljale začetno stopnjo baroka. Snovi ne jemljejo iz vsakdanjega življenja ali zgodovine, ampak so napol pravljične ali fantazijske, z motivi iz antičnih in srednjeveških ljubezenskih pripovedi prikazujejo boj dobrega z zlim, razplet je srečen. V Viharju igrajo veliko vlogo čarovnije, poleg plemiških ljudi nadzemeljski duhovi. Nesrečni zapleti se rešijo v skladu z višjo modrostjo Prospera. Tak razplet se zdi blizu razpletu Calderonovih iger, s tem pa baroku.<p/> <h3>Shakespearjevi sodobniki</h3> <p>Med mlajšimi sodobniki je bil najprodornejši Ben Johnson (1573-1637) s tragedijami in komedijami, ki so bile bliže antičnim zgledom, tako da velja za predhodnika klasicizma. V komediji Volpone ali lisjak (1605) je satirično prikazal novodobni lov za bogastvom. Pri mlajših sodobnikih se elizabetinska dramatika polagoma izgublja v sentimentalnost ali prehaja v barok (John Fletcher, Francis Beaumont, John Webster, itd.) V drugi polovici 17. stoletja se je angleška dramatika približala klasicizmu ali pa poskušala nove klasicistilne težnje združiti s Shakespearjevo tradicijo. To je storil zlasti John Dryden v tragedija, ki so vrh angleškega dvorskega baroka. To velja tudi za nemško dramatiko 17. stoletja. V času baroka je bil njen osrednji dramatik Andreas Gryphius.<p/> <h2>Literatura</h2> <p>Kos, Janko. <em>Pregled svetovne književnosti</em>. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2005.</p> lm4zzt0mep9x17mzhoanld45qf5izd5 72525 72524 2022-08-17T04:39:57Z Kwamikagami 3928 wikitext text/x-wiki <p>'''Renesansa '''(ok. 1350–1600) </p> <p>Renesansa je obdobje ob koncu srednjega in začetku novega veka, ko se je kultura osvobodila izrazito religioznih in cerkvenih vezi srednjega veka; glavna sprememba je ta, da v človeku ne vidi več nekaj slabega zaradi posledic izvirnega greha, s svojim razumom, čutnostjo in zmožnostmi ji je sam na sebi najvišje vrednota; renesančni kult narave, harmonije sveta (panteizem), čutnih užitkov (senzualizem), telesne in duhovne lepote (esteticizem), svobodnega razuma (racionalizem), vrednosti individua (individualizem), moči in oblasti (makiavelizem); kar temu nasprotuje, je ostanek mračnega srednjega veka (Kos 109).</p> <p>V Italiji se je renesančna kultura razmahnila že v 14. stoletju ('''zgodnja renesansa''' – Petrarka, Boccaccio), dosegla vrh okoli leta 1500 ('''visoka renesansa''' – Ariosto, Machiavelli, Bandello, Bembo, petrarkisti), in po letu 1550 začela upadati ('''pozna renesansa''' – Tasso, Guarini); v drugih evropskih deželah (v Franciji Rabelais, Du Bellay in Ronsard; na Portugalskem Camões; v Španiji Cervantes, Montemayor, Lope de Vega; v Angliji Spenser, Marlowe, Shakespeare, Johnson) se je razvila pozneje in za krajši čas, in sicer je trajala samo med letoma 1500 in 1600, ali pa samo deloma; od slovanskih književnosti sta renesanso sprejeli samo poljska in dalmatinska; okoli leta 1600 je književnost renesanse v glavnem zaključena (109–110).</p> <p>'''Humanizem'''</p> <p>Renesančna književnost je bistveno povezana z razmahom humanizma, znanstvene in literarne dejavnosti, ki je po letu 1350 odkrivala, ohranjala, komentirala in tudi posnemala antično književno zapuščino (110). V Italiji Francesco Petrarka, Giovanni Boccaccio, Lorenzo Valla, Marsilio Ficino, Giovanni Pico della Mirandola; v severni Evropi Erazem Rotterdamski, ki je poskušal združiti novi humanizem s krščanstvom, vplival je na reformacijo in se proslavil s svojo izdajo in prevodom <em>Biblije</em>, z zbirko <em>Hvalnica norosti</em>, z <em>Zaupnimi pogovori</em> in številnimi drugimi deli; v Angliji Thomas More (<em>Utopija</em>); v Nemčiji Johann Reuchlin, Ulrich Hutten z osrednjim humanističnim spisom Nemčije <em>Pisma mračnjakov</em> (110).</p> <p>Ta smer se je zlasti okrepila po letu 1500, ko so v latinščino prevedli Aristotelovo <em>Poetiko</em>, hkrati je nov pomen dobila Horacijeva <em>Pesniška umetnost</em> (111). <p>'''Barok''' (1550–1650)</p> <p>V marsičem je ta književnost le podaljšek značilnosti, ki so se pojavile v obdobju renesanse, a jih je barok stopnjeval ali pa jim dal novo vlogo; pojem barok izvira iz portugalske besede »barocco«, kar je pomenilo prvotno nepravilen, kriv biser – iz tega se je razvilo pomen nečesa izkrivljenega, pretiranega, popačenega; v ožjem pomenu je njegova glavna značilnost izredna nabreklost sloga: jezik je izumetničen, preobložen, besedni pomeni nejasni, prispodobe so zapletene, zlasti v obliki t. i. »concettov« (bistroumnih, nenavadnih besednih zvez); skupno ime za ta slogovna prizadevanja je tudi manierizem – »maniera«, način (111). V širšem pomenu se izraz baročna književnost uporablja za tista literarna dela druge polovice 16. Stol. In 17. Stol., v katerem se kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije nasprotja med telesnostjo in duhom, med askezo in poudarjenim senzualizmom, razum in ekstatičnostjo naturalizmom in sentimentalno idiličnostjo, uživanjem in minljivostjo; v tem smislu je treba v to književnost prištevati še nekatera dela pozne renesanse: Tassov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, zadnje Shakespearjeve drame, Cervantesovega <em>Don Kihota</em>, Calderonove drame, Miltonov ep <em>Izgubljeni raj</em>, Grimmelshausnov roman <em>Simplicius Simplicissimus</em>.</p> <p>[http://postimg.org/image/ytup4ir4p/ Časovnica]</p> <p>Glavne zvrsti v času renesanse in baroka so bile ob različnih oblikah lirske poezije zlasti novela, roman, ep, tragedija in komedija (112).</p> <h2>Lirika</h2> <h3>Francesco Petrarka (1304–1374)</h3> <p>Vsa renesančna lirika je izšla iz Petrarke, ki velja za osrednjega pesnika tega obdobja; velja za prvega evropskega humanista; njegovo književno delo je obsežno in raznovrstno; pisal je predvsem v latinščini: pisma, moralno-filozofske dialoge, traktate, zgodovinski ep <em>Africa</em>; za razvoj renesančne književnosti je najpomembnejše njegovo delo, napisano v italijanščini, <em>Canzoniere</em> (112–113).</p> <p><em>Canzoniere</em> (knjiga pesmi) je zbirka 367 pesmi; večina sonetov in kancon opeva Petrarkovo ljubezen do Laure, po Laurini smrti pa spomin nanjo. Petrarkova ljubezenska poezija je nastala iz sestavin trubadurske lirike in sladkega novega sloga; te spodbude je prevzel tako vsebinsko in oblikovno v smislu humanizma in renesanse, z bistvenimi novostmi: ljubezen mu ni več samo duhovna, ampak tudi senzualna, v obliki in slogu uveljavlja načelo lepote kot čutne harmonije (113).</p> <p>Petrarka je vplival na renesančno poezijo konec 15. stoletja, nato pa skozi celotno 16. stoletje; poseben tok te poezije se po njem imenuje petrarkizem (113).</p> <h3>Lirika 16. stoletja</h3> <p>Za liriko 16. stoletja je bil od antičnih tradicij pomembnejši vzor Petrarke in petrarkizem se je razširil po vsej renesančni Evropi (113).</p> <p>Predstavniki so bili (113–114): * v Italiji: Michelangelo Buonarroti (ljubezenski soneti v stilu petrarkizma, osebnoizpovedne in refleksivne pesmi), Vittoria Colonna (versko usmerjena lirika), Gaspara Stampa in kardinal Pietro Bembo (glava italijanskega petrarkizmam ki je tudi načelno zagovarjal posnemanje Petrarke), * v Franciji: Clément Marot, Joachim Du Bellay (član skupine Plejada; spis <em>zagovor in požlahtnitev francoskega jezika</em>; zbirka <em>Žalostinke</em>), Pierre Ronsard. <h4>Pierre Ronsard (1524–1585)</h4> <p>Leta 1550 je z drugimi pesniki ustanovil skupino Plejada, ki je namesto učene latinske književnosti zahtevala nacionalno književnost v živem jeziku, uvedbo italijanskih renesančnih pesniških oblik in posnemanje antičnih zgledov; po antičnih vzorcih je pisal ode, ob teh ekloge, pa tudi ep; pomembnejpi je bil kot pisec ljubezenskih sonetov; pogost motiv pesmi je minljivost užitkov in kratkost življenja (114).</p> <h3>Renesačno-baročna lirika v drugih književnostih</h3> <p>Španska književnost: Garcilaso de la Vega (med prvimi uvede nove teme in oblike), Louis Ponce de Leon, Juan de la Cruz.</p> <p>Portugalska književnost: petrarkizem doseže vrh pri Luisu de Camõesu (16. stoletje).</p> <p>Angleška književnost: petrarko prvi posnema Thomas Wyatt (1557), sledi mu Henry Howard Surrey (s prevodom Vergilijeve <em>Eneide</em> prvi uvede nerimani enajsterec ali blankverz v angleško književnost), Edmund Spenser (ep <em>Vilinska kraljica</em>, himne in soneti v ciklu <em>Amoretti</em>), Philip Sidney (sonetni ciklus <em>Aristofel in Stella</em>, poetika <em>Obramba poezije</em>), vrh angleško sonetno pesništvo doseže z Williamom Shakespearjem (cikel 154 sonetov; nastali pod vplivom petrarkizma, a je Shakespeare splošne motive povzel v izvirno ljubezensko in miselno izpoved).</p> <p>V poljski književnosti je Jan Kochanowski (16. stol.) je spajal renesančne in antične sestavine s krščanskimi idejami (ciklus pesmi <em>Žalostinke</em>).</p> <p>Po letu 1600 se razvije bogata baročna lirika v Italiji, Španiji, Angliji in Nemčiji; v Italiji je utemeljitelj Giambattista Marino (ep <em>Adonis</em>), v Španiji ga preseže največji baročni lirik Luis de Gongora y Argote (prvi hermetični evropski pesnik; pesnitev <em>Zgodba o Polifemu in Galateji</em>, ciklus idil <em>Samote<em>); v angleškem baroku ima najpomembnejše mesto John Donne (pridige <em>Sermons</em>, glavni predstavnik metafizične poezije, ki je baročno nasprotje čutnosti in duha); nemška književnost 17. stoletja je premogla manj vidne, a številne pesnike: Friedrich Spee, Paul Gerhardt, Paul Flaming, Angelus Silesius, za načelnega utemeljitelja nemškega literarnega baroka pa velja Martin Opitz (<em>Knjiga o nemškem pesništvu</em>). (114-116)</p> <h2>Novela</h2> <p>Je književna zvrst krajših ali srednje dolgih zgodb, vsebujočih večidel en sam dogodek s kratkim zapletom in nepričakovanim razpletom, napisanih v jedrnatem slogu brez epske širine, po vsebini stvarnih; kot strogo izoblikovano književno zvrst jo je utrdil Bocaccio, čeprav so zbirke novel obstajale že pred njim, npr. <em>Novellino</em> iz konca 13. stoletja (116).</p> <h3>Giovanni Boccaccio (1313-1375)</h3> <p>Bil je Petrarkov sodobnik, tudi sam eden prvih pospeševalcev humanizma; njegovo obsežno delo je pisano v latinščini in italijanščini in obsega ljubezenske, pastirskoalegorične, pustolovsko-ljubezenske in satirične pripovedi v prozi, pa tudi verzne epe, alegorične pesnitve in idile; od teh najbolj pomembni prozni roman <em>Filocolo</em>, epski pesnitvi <em>Filostrat</em> in <em>Tezeida</em>, idila v prozi in verzih <em>Ameto</em>; osrednje delo je zbirka novel <em>Dekameron</em> (116).</p> <h4><em>Dekameron</em></h4> <p>Nastal je okoli 1348-1353 in združuje sto novel, povezanih z okvirno pripovedjo: deset mladih Firenčanov se v času velike kuge zateče v podeželsko vilo in si krajša čas s pripovedovanjem zgodb, to so preproste anekdote, novele v pravem smislu, pa tudi kratke povesti; snov je največkrat erotična, ljubezen je včasih viteško plemenita in poduhovljena, večidel pa drzno čutna in ljudska; s pretežno drzno erotičnostjo svojih novel je Boccaccio predstavnik renesančnega individualizma (116-117).</p> <p>Že za časa življenja je Boccaccio vplival na začetnika novejše angleške književnosti Geofrreya Chaucerja (ok. 1340-1400) - njegovo obsežno delo stoji na prehodu med srednjim vekom in renesanso (pesnitev <em>Troil in Hrizeida</em>), njegovo glavno delo pa so <em>Canterburyjske zgodbe</em>, zbirka verznih novel z okvirno pripovedjo, ki pripoveduje o romarjih na grob sv. Thomasa Becketta v Canterburyju, jih nazorno označuje, nato pa niza njihove zgodbe, ki so po snovi in duhu še deloma srednjeveške, drastične, grobo šaljive (117).</p> <p>Novela se je iz Italije v druge evropske književnosti razširila v 16. stoletju, med najpomembnejšimi italijanskimi novelisti tega časa je Matteo Bandello (214 novel brez okvirne pripovedi pod naslovom <em>Novelle</em>; v Franciji je zbirko novel sestavila kraljica Margerita Navarska pod naslovom <em>Heptameron</em>: najizvirnejši dosežek evropske novelistike pa so Cervantesove <em>Zgledne novele</em>, 12 po vsebini in obliki različnih novel (117).</p> <h2>Ep</h2> <p>Renesančna epika se je razvijala v dveh smereh; prva je črpala snovi za viteške epe s pustolovsko-ljubezensko motiviko iz srednjeveških junaških epov in viteških romanov, druga je poskušala po vzoru antične epike ustvariti nacionalno ali krščansko zgodovinski ep klasičnega tipa (118).</p> <p>Viteški ep se je pojavil proti koncu 15. stoletja v Italiji, najprej v Firencah okoli Medičejcev; podlaga je bila najprej ljudska epska tradicija, ki je ohranjala snovi srednjeveških chansons de geste in viteških romanov; prenašali so jih potujoči poklicni pevci oziroma cantastorii. Začetnik tega epa v Italiji je Luigi Pulci iz Firenc (ep <em>Il Morgante</em>); pomembno novost je v razvoj novega viteškega epa uvedel Matteo Maria Boiardo, ki je v svojem epu v stancah <em>Zaljubljeni Orlando</em> združil motive karolinškega junaškega cikla z bretonskimi viteškoljubezenskimi motivi; ta epika je vrh dosegla z Ariostom (118).</p> <h4>Ludovico Ariosto, <em>Besneči Orlando</em></h4> <p>Ariostovo (1474-1533) delo obsega pesmi, satire in komedije, najpomembnejši pa je ep <em>Besneči Orlando</em>, ki je nadaljevanje Boiardovega epa; v okviru bojev med krščansko viteško vojsko Karla Velikega in poganskimi Saraceni niza neštevilne ljubezenske prigode več junakov in junakinj; dogodivščine se prepletajo na videz brez reda, viteške ljubezenske prigode so prikazane s stališča renesančnega senzualizma, individualizma in estetstva; slog je pogovorno lahkoten in igriv (118-119).</p> <p>Viteška epika je v drugi polovici 16. stoletja zaradi protireformacije, ki ni bila naklonjena individualizmu in senzualizmu viteških epov, začela upadati; okoli leta 1500, ko je bila v latinščino prevedena Aristotelova <em>Poetika</em>, so jo začeli komentirati in po njenih vzorih sestavljati nove poetike; ep je bil razglašen na najvišjo zvrst, pod pogojem, da upošteva Aristotelova in Horacijeva načela o enotnosti, sklenjeni zgradbi in verjetnosti, temu so pridružili še zahtevo, naj bo snov zgodovinska; najpomembnejša besedila so nastala po letu 1550 s Camõesovo <em>Luzijado</em> in Tassovim <em>Osvobojenim Jeruzalemom</em> (119). <h4>Luis de Camões, <em>Luzijada</em> </h4> <p>Je največji portugalski pesnik in je slaven predvsem kot avtor portugalskega nacionalnega epa; <em>Luzijada</em> je poskus regularnega zgodovinskega epa in opeva portugalsko zgodovino, junake in kralje, predvsem pa odkritje in osvojitev Indije; osrednje dogajanje je potovanje Vasca da Gama okoli Afrike in prihod v Indijo, v ta okvir oa so vložene pripovedi o prejšnjih portugalskih portugalskih junakih in kraljih; celota je posneta po Vergilijevi <em>Eneidi</em>, po zgledu italijanske viteške epike je uporabljena stanca (119).</p> <h4>Torquato Tasso, <em>Osvobojeni Jeruzalem</em></h4> <p>Torquato Tasso (1544-1595) je zadnji veliki pesnik italijanske renesanse; začel je z viteško epiko, napisal pastirsko igro <em>Aminta</em> in svoje osrednje delo, ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em>, sledila je še tragedija <em>Kralj Torrismondo</em>. Tasso se je načelno prilkjučil zahtevam "regularnih" teoretikov po enotnem, klasičnem epu, vendar je priporočal tudi pestrost viteške epike; njegov ep <em>Osvobojeni Jeruzalem</em> sledi tem načelom; po snovi je krščanskozgodovinski, osrednja tema je prva križarska vojna in osvojitev Jeruzalema, a zgodovinska snov je ostala samo okvir, vanj je vpletel številne pustolovsko-ljubezenske motive (120).</p> <h4>Edmund Spenser</h4> <p>Je zadnji veliki renesančni epik (ok. 1550-1599); z delom <em>Pastirjev koledar</em> je sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom <em>Amoretti</em> pa je s Shakespearjem ustvaril najboljše sonete angleške renesanse; vrh je dosegel z nedokončanim epom <em>Vilinska kraljica</em>, ki je posvečen Elizabeti I. ; v središču so liki kralja Arturja, vilinske kraljice Gloriane in Arturjevih vitezov; srednjeveške prvine se združujejo z renesančnimi; ustvaril je posebno obliko stance, t. i. Spenserjevo kitico (120).</p> <h4>John Milton, <em>Izgubljeni raj</em></h4> <p>Baročna epika je vrh dosegla z Miltonovim <em>Izgibljenim rajem</em>; Milton je v zgodnjih letih pisal elegije in pesnitveo naravi (<em>Lycidas, L'Allegro, Il Penseroso</em>), za časa puritanske revolucije pa politične, ideološke in verske spise; v zadnjem obdobju je objavil ep <em>Izgubljeni raj</em>, nato še ep <em>Znova pridobljeni raj</em> in dramo <em>Samson Agonistes</em> (121).</p> <p>Miltonov osrednji ep <em>Izgubljeni raj</em> (1667), je zadnji pomembni evropski ep; njegova osrednja tema je po <em>Bibliji</em> posneta zgodba o Satanu, Adamu in Evi oziroma izvirnem grehu; duhovna podlaga je puritanstvo, glavna tema pa boj med dobrim in zlom; verz je blankverz (121).</p> <h2>Roman</h2> <p>Proti koncu 15. stoletja se je iz predelav prvotnih viteških romanov izoblikovala nova oblika proznega viteškega romana; najpopularnejše delo je bil roman <em>Amadis Galski</em>, ki je v prvotni obliki nastala morda že 13. stol. na Portugalskem in ga je okoli leta 1490 predelal in dopolnil Španec Montalvo (121-122).</p> <p>V srednji vek oziroma nazaj v Antiko so segali renesančni pustolovsko-ljubezenski romani (Boccacciev <em>Filocolo</em>, zvrst se je razmahnila v sredini 16. stoletja, ko so postali znani antični ljubezenski romani, zlasti Heliodorjeve <em>Etiopske zgodbe</em> - zadnji pomembnejši roman te vrste je bil Cervantesom <em>prigode Persila in Sigismunde</em>, ki je posnemal Heliodorja (122).</p> <p>Tipično renesančna zvrst je bil pastirski roman (na podlagi antičnega bukoličnega pesništva); bil je pretežno lirski, proza se je prepletala z vloženimi pesmimi; pastirji in pastirice so predstavljali resnične osebe, navadno iz dvorskoplemiškega sveta (t. i. klučni roman); tak je bil prvi roman te vrste <em>Arkadija</em> (1508) Jacopa Sannazara, zvrst se je razširila iz Italije tudi v Španijo in dosegla vrh z Jorgem de Montemayorjem, njegov roman <em>Diana</em> je s prepletanjem usod več pastirskih ljubezenskih parov in z z naslonitvijo na viteške romane dal pastirskemu romanu več pripovedne trdnosti in vplival na druge podobne romane Cervantesa (<em>Galateja</em>), Lopeja de Vege (<em>Arkadija</em>); v Franciji je na to podlago nastal roman <em>Astrée</em> avtorja Honoréja d'Urféja; angleški pastoralni roman doseže vrh z <em>Arkadijo</em> avtorja Philipa Sidneya 122).</p> <p>Izvirna podvrsta renesančnega romana je pikareskni roman ("picaro", slepar, malopridnež), ki pripoveduje o prigodah potujočega klateža; prvo delo te vrste je <em>Lazarček s Tormesa</em> neznanega avtorja; obsežnejši je bil roman <em>Gúzman de Alfarache</em> (ok. 1600) avtorja Matea Alemána (122).</p> <p>Najpomembnejša renesačna romana sta Rabelaisev <em>Gargantua in Pantagruel</em> in Cervantesov <em>Don Kihot</em>. </p> <h4>François Rabelais, <em>Gargantua in Pantagruel</em></h4> <p>Bil je privrženec humanizma, pod vplivom Erazma Rotterdamskega, pomemben zastopnik renesančnih idealov; njegov roman <em>Gargantua in Pantagruel</em> je izhajal od leta 1533 naprej in je obsegal šest knjig; izšel je iz pripovedi ljudske knjige o vitezih in velikanih <em>Kronika o velikem in orjaškem velikanu Gargantui</em>, kjer velikan Gargantua služi kralju Arturju; Rabelais je ustvaril parodično satiričen roman, ki meša fantastiko in sodobno stvarnost; združuje zelo različne prvine: deloma je parodija na viteške in pravljične fantastične zgodbe srednjega veka, alegorija, kritika srednjeveške vzgoje in sholastike, pa tudi razlaga renesančnih idealov; glavna pisateljeva poteza je drastičen, vitalen in optimistične humor (123). </p> <h4>Miguel de Cervantes Saavedra, <em>Don Kihot</em></h4> <p>Cervantesovo (1547-1616) delo obsega dramska besedila, predvsem osem kratkih mediger <em>Entremes</em> (1615), novele v zbirki <em>Zgledne novele</em>, literarno satiro v verzih in troje romanov: pastirski roman <em>Galateja</em> (1585), <em>Don Kihot</em> in <em>Prigode Persila in Sigismunde</em> (1617); z <em>Don Kihotom</em> je ustvaril prvi veliki novoveški roman, ki je izšel pod naslovom <em>Veleumni plemič don Kihot iz Manče</em> v dveh delih (prvi leta 1605, drugi 1615); celota je vrsta epizod ob glavnem junaku in njegovem oprodi Sanču Pansi, v osrednjo pripoved so vložene številne novele z motivi italijanske novelistike in pastirskih romanov; glavna ideja romana je bila na začetku predvsem parodiranje viteških romanov, a se je potem razširila v tragikomičen prikaz nekaterih temeljnih problemov družbe, človeka in idej; Don Kihot, ki je najprej komično blazna figura, postane proti koncu tragikomičen ali celo tragičen junak; zaradi problema, likov in oblike je roman vplival na književnost raszsvetljenstva, predromantike in zlasti romantike (123-124).</p> <p></p> <p>Barok je zvrsti renesančnega, viteškega, pustolovskega, ljubezenska, pastirskega in pikaresknega romana nadaljeval, a tako, da jih je spajal v novi ali jih močno spremenil; iz sestavin viteških, pastoralnih in pustolovsko-ljubezenskih romanov je nastal heroično galantni roman (prva polovica 17. stol.) z glavnima piscema La Calprenede in Madeleine de Scudery; njuna dela so psevdohistorična, postavljena v stari vek, večidel v orientalske ali grško-rimske razmere, junaki so vladarji, vojskovodje in princese; patetična heroičnost se prepleta s sentimentalno galantnostjo (124). </p> <h4>Hans Jakob Christoffel Grimmelshausen, <em>Simplicius Simplicissmus</em></h4> <p>Iz sestavin španskih pikaresknih romanov je v Nemčiji nastal nov tip baročnega potepuškega romana z glavnim predstavnikom Grimmelshausnom, ki s svojim romanom <em>Simplicius Simplicissismus</em> velja za prvega velikega nemškega pripovednika v prozi; roman je prvoosebna pripoved o prigodah najdenčka Simplicija Simplicissima v času tridesetletne vojne; avtor je združil lastne doživljaje s tradicijo španskega pikaresknega romana, ljudskih zgodb o šaljivih junakih in poučno alegoričnih spisov; roman je poln baročnih nasprotij, ki prihajajo do izraza tudi v slikovitem, drastično izrazitem, obloženem slogu (125).</p> <h2>Dramatika</h2> <p>Renesančna drama se je razvijala v 2 smereh: v Italiji in Franciji je posnemala predvsem antične zglede, medtem ko je v Španiji in Angliji deloma na podlagi srednjeveških dramskih oblik in pod vplivom antike, še bolj pa z novimi izvirnimi spodbudami nastala vrsta samostojnih, novih renesančnih dramskih oblik. V Italiji so od začetka 16. stoletja po zgledu antične dramatike gojili tragedijo in komedijo. Potem ko sta bili srednjemu veku v gledališkem smislu skoraj neznani, so v 15. stoletju začeli spet odkrivati gledališki pomen Plavtovih in Terencijevih komedij, od teh pa še Senekovih tragedij. Začeli so jih igrati najprej v latinščini, zlasti na ferrarskem dvoru, nato v italijanskih prevodih. Takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primerki komedij in tragedij po rimskih zgledih. Tragedija se je zgledovala predvsem pri Seneki, v snovi je iskala pretresljivo okrutnost, v slogu retoričnost. Prvo tragedijo je napisal Giangiorgio Trissino, najboljše delo te vrste je ustvaril Pietro Aretino (1492-1556) z delom Orazia(1546). Med mnogimi mu je sledil še Torquato Tasso s tragedijo Kralj Torrismondo. Vendar nobeno od teh del ni doseglo ravni velike dramatike. Uspešnejša je bila komedija, ki je nastajala na podlagi Plavtovih in Terencijevih iger. Od obeh je prevzemala motive, kompozicijo, odrsko tehniko,tipe. Ker je nastala iz humanističnega preučevanja in posnemanja latinskih tekstov, jo običajno imenujemo commedia erudita (učena komedija). Njen razvoj se je začel s tem, da so najprej igrali v latinščini Plavtova in Terencijeva dela, takoj po letu 1500 so začeli nastajati prvi primeri italijanskih komedij po rimskih zgledih. Prve komedije je napisal Ariosto (La Cassaria in druge), ob njem še Bernardo Dovizi da Bibbiena (1470-1520) s komedijo Calandria (1512). Za najboljšo komedijo tega časa je obveljala Machiavellijeva Mandragola.<p/> <p>Niccolo Machiavelli (1469-1527), rojen in umrl v Firencah, politik in diplomat, je poleg zgodovinskih in političnih spisov, med katerimi je najpomembnejši Vladar (1513), napisal nekaj malega literarnih del. Med temi je osrednja komedija Mandragola (okoli leta 1520), ki je najčistejši primer nove renesančne komedije. V zgradbi, tipih in tehniki je ohranil glavne značilnosti rimske komedije, vendar na novi podlagi, dogajanje se ne plete več po muhastih pravilih nepredvidljive usode z njenimi zmešnjavami, preobrati in razpleti, ampak po zvitem človeškem načrtu: Callimaco s prebrisano intrigo prevara starega Nicia, da bi prišel do njegove žene, čedne Lukrecije. Zmago slavi brezobzirna bistrost nad omejenostjo. Ideja dela je deloma naperjena zoper cerkev in meništvo, zgodba je erotično drzna, vendar predvsem satirična.<p/> Sredi 16. stoletja sta v Italiji nastali še 2 dramski vrsti, ki sta nato vplivali na Evropo. Prva je bila pastirska (pastoralna) igra, ki je prikazovala ljubezenske zapletljaje v idiličnem, po grško-rimskem bukoličnem pesništvu posnetem okolju, podobno kot sočasni pastirski roman. Najpomembnejše delo te vrste je ustvaril Torquato Tasso z igro Aminta (1573). Sledil mu je Gian Battista Guarini (1538-1612) z igro Zvesti pastir (1590). S tem se je zvrst pastirskih iger naglo razširila in se obdržala skozi baročno dobo v 18. stoletje. Druga zvrst je commedia dell'arte, tj. komedija v improviziranem načinu. Nastala je v zgornji Italiji, najbrž iz ostankov starih antičnih komedijskih tradicij, ljudskih oblik igralstva in vplivov učene komedije. Njena značilnost so stalni komični tipi (Pantalone, Colombina), napisanega teksta ni bilo, igralci so ga nadomeščali z improviziranim dialogom, vendar po danih obrazcih. Trdno določen je bil samo zaris dogajanja. Igrale so jo potujoče skupine poklicnih igralcev, ki so jo polagoma razširili po vseh evropskih deželah. Prek njih je vplivala na francosko, nemško, angleško komedijo, vse do 18. stoletja. Njene sestavine je prevzel Moliere, še bolj pa avtorji 18. stoletja, kot sta bila Goldoni in Beaumarchais. V Španiji se je renesančna dramatika začela razvijati okoli leta 1500. Njen prvi avtor je bil Juan del Encina (ok. 1469-1529), ki velja za očeta španske drame. Prvo pomembno delo je igra Celestina ali Igra o Kalistu in Melibeji (1499) neznanega avtorja, veristično sentimentalna drama o dveh ljubimcih in zvodnici Celestini. Za nadaljnji razvoj španske dramatike so bile razmeroma nepomembne humanistične zahteve po posnemanju antične drame, npr. zahteva po treh enotnostih dogajanja, časa in prostora, ki so jo teoretiki 16. stoletja polagoma formulirali na podlagi Aristotelove Poetike. Pač pa so izvirne oblike španskega renesančnega gledališča nastajale iz naslonitve na srednjeveško dramsko tradicijo, iz misterijev, moralitet in burk, iz kratkih verističnih prikazov, pa tudi iz dramatizacij kronik, romanov in zgodb. Pomemben delež v novi dramatiki so imele še zmeraj verske teme, zlasti v t. i. autos sacramentales, ki so prikazovali verske resnice, zlasti v zvezi z naukom o zakramentih. Pa tudi sicer španska renesančna dramatika ni razvila tragedije in komedije kot 2 ločenih vrst. S skupnim pojmom comedia je označevala igre, ki so spajale tragično in komično, sicer pa bile po snovi zgodovinske, mitološke, legendarne, ljudske,... Od krajših dramskih oblik so bili značilni zlasti entremeses tj. intermezzi ali medigre, kot so imenovali kratke prizore s šaljivo snovjo iz ljudskega življenja, z drastično in veristično orisanim okoljem. Najpomembnejše medigre je ustvaril Cervantes s svojimi osmimi deli, objavljenimi leta 1615. Prvi, ki je pisal večje drame s snovjo iz starih kronik in romanc, je bil Juan de la Cueva (ok. 1550-1620). Razvoj te drame je dosegel vrh z Lopejem de Vego<p/> <h3>Lope de Vega</h3> <p>Felix Lope de Vega Carpio, rojen leta 1562 v Madridu, je bil lirik, epik in dramatik, pisal je sonete, pastirske romane, epske pesnitve in predvsem drame. Teh je napisal več kot 450, tako da velja za najplodnejšega svetovnega dramatika. Šele on je ustvaril značilnosti, ki so ostale za špansko dramatiko tudi v 17. stoletju bistvene - med glavne dramske teme je uvedel idejo časti, spojil je tragično in komično, v slogu je združil ljudsko tradicijo in metaforiko visoke poezije. Med številnimi igrami se je v evropskem gledališkem repertoarju vse do 20. stoletja obdržala predvsem Fuenteovejuna (Ovčji kal), dramska upodobitev spora med vaščani in fevdalnim gospodom, ki se konča z ubojem fevdalca in kraljevo pomilostitvijo za uporne kmete. Drama je značilna po tem, da se v njenem nacionalnem in verskem okviru kaže močan demokratičen element, kar je značilnost še drugih španskih iger renesanse in baroka. Med nasledniki Lopeja de Vege je bil najplodnejši in najpomembnejši Tirso de Molina (ok. 1571-1648). Od njegovih skoraj 400 iger se je gledališko izkazala komedija Don Gil v zelenih hlačah (1635). Razvojno znamenita je igra Seviljski zapeljivec in Kamniti gost (1630), prva obdelava don Juanovega motiva, izhodišče za poznejše tekste o don Juanu pri Molierju, Byronu, ... Splošne značilnosti španske renesančne dramatike, kot jih je utrdil Lope de Vega (mešanje tragičnih in komičnih sestavin, pestrost motivov in intrig, uporaba različnih metričnih oblik, celo sonetov, itd.) so se prenesle v dobo baroka, ko je ta dramatika dosegla vrh s Calderonom.<p/> <h3>Pedro Calderon de la Barca</h3> <p>Je največji pisec španske dramatike (1600-1681). Posvetil se je dramskemu pisanju. Zapustil je 180 iger. Med temi so tudi dela z versko, teološko in filozofsko tematiko. Znameniti so njegovi autos sacramentales, alegorične igre o dogmi katoliških zakramentov. Bolj posvetno vsebino, čeprav zmeraj prepojeno z izrazitim španskim nacionalizmom in katolištvom, imajo številne igre z zgodovinsko snovjo, z monarhično ali patriotično idejo, predvsem s tipičnim motivom časti. Njegove drame nadaljujejo izročilo španske renesančne dramatike, zlasti Lopeja de Vege, vendar v skladu s časom protireformacije in razpadanja španskega fevdalizma poudarjajo pripadnost katolištvu, zvestobo monarhu, predvsem pa idejo časti kot najpomembnejše socialnoetično načelo. Slog njegovih iger je retoričen, bogat metafor in slikovit. Vendar je bolj kot v obliki čutiti baročnost v vsebini teh iger, ki niha med patetično čustvenostjo in drastičnim občutkom za realnost, med poduhovljenostjo in krutostjo. Med dela, ki so ohranila gledališko veljavo do danes, spadajo predvsem Stanovitni princ (1629), Življenje je sen (ok.1636) kot osrednje filozofsko-moralno delo, komedija Dama - škrat (1629) in Sodnik Zalamejski (1644)<p/> <h4>Sodnik Zalamejski</h4> <p>Igra je nastala na motiv, ki ga je odrsko oblikoval že Lpoe de Vega. Po resničnem dogodku prikazuje spor med samovoljnim vojakom plemičem in kmečkim veljakom. Ko temu plemič prizadene družinsko čast, ga kmet po stari šegi kot vaški sodnik obsodi na smrt in da obesiti. Kralj stopi na kmetovo stran, čeprav je kršil monarhične zakone. Igra ima v središču idejo časti kot osrednjo življenjsko vrednoto, ob tem prikazuje konflikt pravice in samovolje na splošnoveljaven način. Baročna je v njej zmes patetične čustvenosti in drastične krutosti. Kot vse španske igre je spesnjena v verzih, osmercih.<p/> <p>V Angliji se je renesančna dramatika razvijala podobno španski, vendar v drugačnih socialnopolitičnih okvirih in z drugo ideološko podlago. Tudi v njej ni prišlo do ostrega preloma s srednjeveško dramatiko. Nove dramske oblike so nastajale na podlagi moralitet, misterijev, fars, dramatizacij novel, kronik, zgodb. V tragedijah je čutiti vpliv antične dramatike, zlasti Seneke, v komedijah Plavtov in Terencijev zgled. Vendar se vzor antične dramatike ni mogel uveljaviti v polni meri. Zahteva po 3 dramskih enotnostih ni imela posebne veljave. Drame so zajemale snov iz starih kronik, pripovedk, zgodovine, novel, epov in pesnitev. Njihova oblika je bila svobodna, namesto stroge enotnosti dogajanja v Aristotelovem smislu so obsegale veliko število dogodkov, prizorov, oseb, veliko raznoličnost prostora in časovno razsežnost dogajanja. Značilna je bila mešanica tragičnih in komičnih elementov. Pogosto sta se menjavala verz in proza, čeprav je bila večina del napisana v verzih. Verz je jambski enajsterec oziroma deseterec. Vrh je angleška renesančna dramatika dosegla s Shakespearjem. Pot so mu pripravili številni predhodniki in sodobniki. Thomas Kyd (ok. 1560-1593) je s Špansko tragedijo 81587) ustvaril prvo elizabetinsko tragedijo z razgibanim dogajanjem, polno krutosti in umorov, po motivih podobno poznejšemu Hamletu. Robert Greene je pisal tragikomedije. George Chapman (ok. 1560-1634) je zapustil komedije in tragedije. Najpomembnejši je bil Christoper Marlowe (1564-1593), ki je v igrah Tamerlan veliki, Malteški Žid (1589) in Doktor Faustus (ok.1592) predstavljal titanske renesančne junake, v drami Edward II. (1592) pa ustvaril prvo veliko angleško kraljevsko dramo ali historijo. S tem je bil neposreden predhodnik Shakespearju.<p/> <h3>William Shakespeare</h3> <p>Rodil se je leta 1564 v Stratfordu upon Avonu. Umrl je leta 1616. O njegovem življenju in osebi nimamo podrobnejših podatkov. V prvem obdobju je poleg sonetov napisal še epsko-lirski pesnitvi Venera in Adonis in Rop Lukrecije. Glavnina njegovega dela je v dramah, s katerimi je postal največji renesančni dramatik. Zapustil je 36 dram. Delijo jih na več skupin.<p/> <p>V prvo spadajo t. i. historije ali kraljevske drame, napisane po motivih zgodovinskih kronik o nacionalni državni preteklosti in njenih fevdalnih sporih: Henrik VI. v treh delih, Rihard III. (ok. 1592), Rihard II. (1595), Kralj John (ok.1596), itd. V teh delih stoji Shakespeare na strani reda, ki ga poosebljajo dobri kralji, nasproti silam nereda, kaosa in nasilja, poosebljenega v zlih vladarjih in zlasti v samopašnih fevdalcih. Izid boja med obojim je večinoma optimističen, zlo se kaznuje.<p/> <p>Druga skupina obsega komedije, ki pogosto temeljijo na motivih italijanski renesančnih novel: Komedija zmešnjav (1592), Ukročena trmoglavka, Dva gospoda iz Verone, Ljubezni trud zaman, Sen kresne noči (1595), Beneški trgovec (ok. 1596), Kakor vam drago (ok. 1599), itd. Po letu 1600 je nastala še posebna skupina mračnih komedij: Dober konec vse povrne (pred 1604), Milo za drago, ... Večina teh komedij obsega tudi sestavine drugih dramskih tipov: tragikomedije, pastoralne igre, farse, resnobne meščanske drame, tako da se oddaljujejo od tradicionalnega tipa komedije.<p/> <p>Med tragedije, ki predstavljajo osrednjo skupino, spadajo Romeo in Julija (1594-1595), Julij Cezar (15999, itd. Po letu 1600 se jim pridružijo še Hamlet (1600-1601), Othello, Kralj Lear, Macbeth, Timon Arenski (1608), itd. Bistvena značilnost tragedij je ta, da prikazujejo propad pomembne kraljevske ali plemiške osebe, ki postane žrtev svojih lastnih teženj, pri tem se izkaže neurejenost človeka in sveta sploh. Izid je pesimističen, čeprav na koncu zunanje sile spet vzpostavijo red. Snov teh tragedij je vzeta največkrat iz rimske zgodovine, iz srednjeveške angleške, danske in škotske preteklosti, deloma iz italijanskih novel.<p/> <p>Zadnjo skupino sestavljajo romantične igre ali romance: Zimska pravljica (1610-1611), Cymbeline in Vihar (1611-1612). Po tipičnih lastnostih dogajanja in junakov so napol pravljične, v izidu optimistične. Ta dela se da razvrstiti tudi razvojno v 3 obdobja: Prvo med letoma 1590 in 1600 obsega kraljevske drame in večino komedij, tako da velja za optimistično, drugo med letoma 1600 in 1608 prinaša predvsem tragedije in je izrazito tragično, pesimistično, tretje v letih 1608-1612 je obdobje romantičnih iger.<p/> <p>Shakespearjeva dramatika kaže po tradicionalni razlagi vsebinske in oblikovne poteze, značilne za angleško renesančno dramatiko v drugi polovici 16. stoletja, vendar s to posebnostjo, da jih je v svojih igrah združil na podlagi zaokroženega renesančnega nazora o naravi, svetu in človeku, ostrega obravnavanja moralnih vprašanj, izjemnega poznavanja značajev in psihologije, predvsem pa barvito nazornega prikazovanja dogodkov, okolja in človeških likov. Pripisujejo mu predvsem izjemo sposobnost, da človeško osebnost ne kaže samo z enega zornega kota, ampak zmeraj kot dinamičen preplet mnogih protislovnih potez. S temi odlikami predstavlja Shakespearjeva dramatika vrh evropske renesančne književnosti. Vendar je ni mogoče omejiti samo z renesanso, ker z nekaterimi potezami kaže že k baroku in manierizmu. Od tod razlage, da o njegove drame zlasti po letu 1600 baročne ali manieristične. Zlasti v slogu, jeziku in metaforiki je opaziti prepletanje abstraktnega in konkretnega, ki velja za manieristično. V kompoziciji dramskega dogajanja pa nesimetričnost in dekorativnost, ki sta značilni za barok. Tudi v vsebini osrednjih del je opaziti odmike od renesanse, tako da je Shakespearjevo mesto bolj v prehodu iz renesanse k novim obdobjem kot v čisti renesansi. S tega stališča lahko razdelimo 3 obdobja njegove dramatike: prvo obdobje devetdesetih let pripada še pozni renesansi, njen pečat nosijo kraljevske drame, večina svetlih komedij in prve tragedije (Romeo in Julija, ...). Drugo obdobje, ki zajema prvo desetletje 17. stoletja, je na prehodu iz renesanse v barok, ta daje nove poteze mračnim komedijam tega časa in zlasti visokim trgedijam (Hamlet, Kralj Lear,...). Tretje obdobje traja ok. leta 1610 in je čas napol baročnih dramskih romanc (Zimska pravljca, Vihar, ...).<p/> <h4>Kraljevske drame - Rihard III.</h4> <p>Po snov segajo v 14. in 15. stoletje, tj. v pozni srednji vek, to snov pa oblikujejo v renesančnem duhu. Osebe, zapletene v krute boje za fevdalno in kraljevsko oblast, prikazujejo z občudovanjem njihove izjemne moči, te boje pa razpletajo z zmago pravičnosti, umiritvijo nasprotij in vrnitvijo k redu v družbi in državi. Ta je odsev naravne harmonije, saj zagotavlja prevlado dobrega nad zlom. Med najpopularnejšimi igrami te vrste je drama Rihard III. V njenem središču je lik sprevrženega vladarja, ki pa kljub hudobiji izraža nekakšno veličino. Njegov poraz in smrt zbujata tako sočutje kot zadoščenje. Shakespeare je v teh dramah in tudi v nekaterih tragedijah (Macbeth) izbral za dramske junake zločinske osebe, v nasprotju z Aristotelovim načelom, da zle osebe niso primerne za tragedijo. Že Seneka je prav take junake postavil v sredo svojih tragedij, po njem pa še ostali renesančni dramatiki, tudi Shakespare.<p/> <h4>Komedija - Beneški trgovec</h4> <p>Ustvaril je nov tip komedije, različen od antičnih in tudi od renesančnih v Italiji. Samo v prvi, Komediji zmešnjav, se je opiral na Plavtov vzorec, v naslednjih je izdelal precej bolj kompleksno, problemsko bogato, na zunaj manj zapleteno in večinoma resnobnejšo komediografijo. Nekatere njegovih komedij, pisanih v verzih in deloma v prozi, so blizu tragikomediji. To velja ne samo za mračne komedije po letu 1600, ampak že za prejšnje, ki so po duhu še zmeraj renesančne. Takšna je poetična igra Sen kresne noči še bolj pa Beneški trgovec, postavljen v okolje sodobnih Benetk, med trgovce in židovske oderuhe. Te predstavlja Shylock, ki se hoče maščevati kristjanu, trgovcu Antoniu, za izgubo hčere, a pade v spretno nastavljeno sodnijsko past in si komaj reši glavo. V igri je le malo komičnega, nekatere osebe, zlasti Shylock, so skoraj tragične, njegov lik ni antisemitski, kot so hoteli nekateri razlagalci. Komedija je pri njem prav tako zahtevna in problemsko zapletena, kot so tragedije.<p/> <h4>Tragedije - Hamlet</h4> <p>Tragičnost Shakespearjevih tragedij ne izvira iz usode in volje bogov kot v antičnih, ampak iz čemernosti človeških značajev, ki se znajdejo v zapletenih političnih, socialnih in moralnih okoliščinah, tako da jih lahko pogubijo preprosta naključja. To je značilno že za prvo veliko tragedijo Romeo in Julija, kjer sta junaka telesno in duhovno lepa, a jima okolje ni naklonjeno. Podobno renesančno vzvišen in lep je svet v Juliju Cezarju, ki spada med najpomembnejše politične tragedije svetovne dramatike. Po letu 1600 postanejo njegovi tragični junaki problematični, v sebi razcepljeni, zaradi svoje strastnosti ali čezmernosti pogubni sebi in drugim: Ljubosumni Othello, starčevsko omejeni kralj Lear, itd. Kljub temu ohranjajo dostojanstvo pravih tragičnih junakov. Take značilnosti kaže najslavnejša teh tragedij, Hamlet. Nastala je najbrž okoli leta 1600. Uvaja torej srednje, pesimistično obdobje ustvarjanja. Domnevajo, da se opira na podobno toda izgubljeno igro Thomasa Kyda. Snov je vzeta iz srednjeveške kronike Saxa Grammatica o danskem princu, ki je hlinil blaznost, da bi maščeval očetovo smrt. Motiv je v sorodu s podobnimi motivi krvnega maščevanja v stari evropski tradiciji. To snov je obdelal v živopisnem zaporedju prizorov z danskega dvora, celoto pa razporedil okoli Hamletovega lika, ki je postavljen izrazito problemsko. Junak se mora odločiti za umor strica Klavdija, da bi s tem obnovil red v državi. Osrednji motiv je Hamletovo odlašanje, junak šele na koncu preide v dejanje. Motiv razlagajo zelo različno. Hamlet je torej tragedija novoveškega individualizma, ki se spopada s stvarnim svetom in si šele išče trdno podlago za dejanja.<p/> <h4>Romance - Vihar</h4> <p>Dramske romance iz zadnjega obdobja so maloštevilne, po motivih in idejah pa precej drugačne od komedij in tragedij. Po duhu niso več renesančne in tudi ne na prehodu iz krize renesanse proti baroku, lahko bi predstavljale začetno stopnjo baroka. Snovi ne jemljejo iz vsakdanjega življenja ali zgodovine, ampak so napol pravljične ali fantazijske, z motivi iz antičnih in srednjeveških ljubezenskih pripovedi prikazujejo boj dobrega z zlim, razplet je srečen. V Viharju igrajo veliko vlogo čarovnije, poleg plemiških ljudi nadzemeljski duhovi. Nesrečni zapleti se rešijo v skladu z višjo modrostjo Prospera. Tak razplet se zdi blizu razpletu Calderonovih iger, s tem pa baroku.<p/> <h3>Shakespearjevi sodobniki</h3> <p>Med mlajšimi sodobniki je bil najprodornejši Ben Johnson (1573-1637) s tragedijami in komedijami, ki so bile bliže antičnim zgledom, tako da velja za predhodnika klasicizma. V komediji Volpone ali lisjak (1605) je satirično prikazal novodobni lov za bogastvom. Pri mlajših sodobnikih se elizabetinska dramatika polagoma izgublja v sentimentalnost ali prehaja v barok (John Fletcher, Francis Beaumont, John Webster, itd.) V drugi polovici 17. stoletja se je angleška dramatika približala klasicizmu ali pa poskušala nove klasicistilne težnje združiti s Shakespearjevo tradicijo. To je storil zlasti John Dryden v tragedija, ki so vrh angleškega dvorskega baroka. To velja tudi za nemško dramatiko 17. stoletja. V času baroka je bil njen osrednji dramatik Andreas Gryphius.<p/> <h2>Literatura</h2> <p>Kos, Janko. <em>Pregled svetovne književnosti</em>. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2005.</p> 32lzmd261s003k039ekc1os1hpbb0jw Razporedi prijavljenih za izpite 0 2964 72515 72514 2022-08-16T12:00:53Z 46.123.232.18 /* Besedotvorje SKJ, ustni nekomisijski izpiti 18. 8. 2022 v predavalnici 209 */ wikitext text/x-wiki ==Besedotvorje SKJ, ustni nekomisijski izpiti 18. 8. 2022 v predavalnici 209== K ustnemu izpitu lahko pristopijo tisti, ki so na pisnem delu zbrali najmanj 60 %. Prosim, da vpišete osebno ali skrivno ime. Četrtek, 18. 8. 2022: 8.00: N.L. 8.15: E. B. 8.30: 8.45: 9.00: K. G. 9.15: Z. K. 9.30: S. D. 9.45: A. D. 10.00: R. J. 10.15: N. P. 10.30: L. B. 10.45: P. M. Ustni del komisijskih izpitov bo v ponedeljek, 22. 8., v kabinetu 218a, ura pa bo sporočena kasneje. 1dq9mdk8sc8gakhrhdlbxjtiarhtys0 72516 72515 2022-08-16T12:10:04Z 188.230.217.93 /* Besedotvorje SKJ, ustni nekomisijski izpiti 18. 8. 2022 v predavalnici 209 */ wikitext text/x-wiki ==Besedotvorje SKJ, ustni nekomisijski izpiti 18. 8. 2022 v predavalnici 209== K ustnemu izpitu lahko pristopijo tisti, ki so na pisnem delu zbrali najmanj 60 %. Prosim, da vpišete osebno ali skrivno ime. Četrtek, 18. 8. 2022: 8.00: N.L. 8.15: E. B. 8.30: 8.45: S. Z. 9.00: K. G. 9.15: Z. K. 9.30: S. D. 9.45: A. D. 10.00: R. J. 10.15: N. P. 10.30: L. B. 10.45: P. M. Ustni del komisijskih izpitov bo v ponedeljek, 22. 8., v kabinetu 218a, ura pa bo sporočena kasneje. co1wtdm02p6o61xjnqszy5fxpk5k6kr 72517 72516 2022-08-16T12:17:40Z SašoStolnik 3332 wikitext text/x-wiki ==Besedotvorje SKJ, ustni nekomisijski izpiti 18. 8. 2022 v predavalnici 209== K ustnemu izpitu lahko pristopijo tisti, ki so na pisnem delu zbrali najmanj 60 %. Prosim, da vpišete osebno ali skrivno ime. Četrtek, 18. 8. 2022: 8.00: N.L. 8.15: E. B. 8.30: S. S. 8.45: S. Z. 9.00: K. G. 9.15: Z. K. 9.30: S. D. 9.45: A. D. 10.00: R. J. 10.15: N. P. 10.30: L. B. 10.45: P. M. Ustni del komisijskih izpitov bo v ponedeljek, 22. 8., v kabinetu 218a, ura pa bo sporočena kasneje. 314mebzpyuspbngz76wnagbkizwif9h TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22 0 3749 72518 72321 2022-08-16T16:41:21Z Jurij5 2599 /* Seznam */ wikitext text/x-wiki == Osnovna navodila za urejanje == === Temeljna pravila === *Wikipedija je enciklopedija. *Stališče Wikipedije je nepristransko. *Na Wikipediji se navaja preverljive in ugledne vire. ''Več: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_pravil Seznam pravil]'' Wikipedija ni mesto za izvirno oz. lastno raziskovanje in vrednotenje. Navajanje virov je zato ključnega pomena, saj je to edini način, da dokažete, da ne gre za izvirno pisanje. Kopiranje stavka za stavkom ni dovoljeno (razen krajših dobesednih citatov z navedenim virom); treba je povzemati in nato navesti vir. Glej npr. [[w:Lumen fidei]]. '''Opomba:''' Uporabljamo lahko tujejezične članke na Wikipediji, a teh člankov v svojih prispevkih ne citiramo (npr. * Wikipedia, ''Epistle to Titus'', pridobljeno 11. 7. 2022). Če uporabljamo tujejezične članke na Wikipediji, citiramo tiste prispevke, ki so v njih navedeni. === Stuktura prispevka po poglavjih in podpoglavjih === * Nastanek: Avtorstvo, Zgodovinske okoliščine, Naslovnik * Vsebina: Struktura, Povzetek, Splošna analiza sporočila (ovrednotenje z navedki) * Slogovne posebnosti: ... * Glavne teme (teološki poudarki na podlagi ključnih besed): ... * Seznam virov === Pisanje prispevka === Prispevke bomo pisali na straneh za urejanje na Wikiviru, do katerih pridete s klikom na povezavo v tabeli spodaj (drugi stolpec). Na strani za urejanje v vrstici zgoraj kliknete "Uredi" in že lahko začnete s pisanjem. Prispevki bodo po pregledu naloženi na ustrezen članek na Wikipediji. Če vam je laže, lahko vse skupaj naprej spišete v Wordu in nato na Wikivir samo prekopirate – dobro je, da so prispevki zbrani Wikiviru, saj to omogoča primerjanje in lažjo prenašanje na Wikipedijo. Poskrbite, da bodo za lažjo preglednost odstavki in naslovi poglavij ločeni s praznimi vrsticami in da bo citiranje dosledno. Citirate lahko tako, da vire v poglavju Seznam virov oštevilčite, v besedilu pa se ob navajanju sklicujete na številko, ki ji v oklepaju dodate stran v knjigi, če ta obstaja, kot na primer spodaj (pika pride za oklepajem): <small>'''Primer z dobesednim citatom:''' "Ali naj se čudimo ravnodušnosti nad propadajočimi človeškimi usodami, če se ravnodušno obnašamo celo do tega, kaj je človeško in kaj ni?" (1, stran 84). '''Primer s povzemanjem:''' Če smo brezbrižni do tega, kaj je človeško, nas po papeževih besedah ne sme presenetiti tudi brezbrižnost nad človeško bedo (1, stran 84). # Benedikt XVI. (2000). Caritas in veritate (Ljubezen v resnici). Ljubljana: Družina. (Oblika po želji oz. kot ste vajeni)</small> Če želite, se lahko poigrate z oblikovanjem (v urejevalni vrstici kliknite "Napredno"). == Seznam == Prispevek si rezervirate s podpisom v tabeli. To naredimo s klikom na "Uredi" v vrstici zgoraj in objavo sprememb. {| class="wikitable" |+ Pisma Nove zaveze |- ! Pismo oz. pisma !! Povezava na stran za urejanje na Wikiviru !! Povezava na članek na Wikipediji !! Študent/ka |- | 1-3 Jn || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-3 Jn|1-3 Jn]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janezova_pisma Janezova pisma] || D. D. |- | Rim || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Rim|Rim]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 1 Kor || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1 Kor|1 Kor]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 2 Kor || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 2 Kor|2 Kor]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Gal || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Gal|Gal]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pismo_Gala%C4%8Danom Pismo Galačanom] || Besedilo celice |- | Ef || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Ef|Ef]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Flp || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Flp|Flp]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Kol, Flm || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Kol, Flm|Kol, Flm]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 1-2 Tes || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Tes|1-2 Tes]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 1-2 Tim || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Tim|1-2 Tim]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Tit || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Tit|Tit]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pismo_Titu Pismo Titu] || Benjamin Šivec |- | Hebr || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Hebr|Hebr]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Jak || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Jak|Jak]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakobovo_pismo Jakobovo pismo] || Besedilo celice |- | 1-2 Pt || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Pt|1-2 Pt]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Jud || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Jud|Jud]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Judovo_pismo Judovo pismo] || Nadine Radesky |} mxwlq7qdbryus7al5mfagd7i8o7t0qj 72521 72518 2022-08-16T20:08:37Z Jurij5 2599 /* Seznam */ wikitext text/x-wiki == Osnovna navodila za urejanje == === Temeljna pravila === *Wikipedija je enciklopedija. *Stališče Wikipedije je nepristransko. *Na Wikipediji se navaja preverljive in ugledne vire. ''Več: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_pravil Seznam pravil]'' Wikipedija ni mesto za izvirno oz. lastno raziskovanje in vrednotenje. Navajanje virov je zato ključnega pomena, saj je to edini način, da dokažete, da ne gre za izvirno pisanje. Kopiranje stavka za stavkom ni dovoljeno (razen krajših dobesednih citatov z navedenim virom); treba je povzemati in nato navesti vir. Glej npr. [[w:Lumen fidei]]. '''Opomba:''' Uporabljamo lahko tujejezične članke na Wikipediji, a teh člankov v svojih prispevkih ne citiramo (npr. * Wikipedia, ''Epistle to Titus'', pridobljeno 11. 7. 2022). Če uporabljamo tujejezične članke na Wikipediji, citiramo tiste prispevke, ki so v njih navedeni. === Stuktura prispevka po poglavjih in podpoglavjih === * Nastanek: Avtorstvo, Zgodovinske okoliščine, Naslovnik * Vsebina: Struktura, Povzetek, Splošna analiza sporočila (ovrednotenje z navedki) * Slogovne posebnosti: ... * Glavne teme (teološki poudarki na podlagi ključnih besed): ... * Seznam virov === Pisanje prispevka === Prispevke bomo pisali na straneh za urejanje na Wikiviru, do katerih pridete s klikom na povezavo v tabeli spodaj (drugi stolpec). Na strani za urejanje v vrstici zgoraj kliknete "Uredi" in že lahko začnete s pisanjem. Prispevki bodo po pregledu naloženi na ustrezen članek na Wikipediji. Če vam je laže, lahko vse skupaj naprej spišete v Wordu in nato na Wikivir samo prekopirate – dobro je, da so prispevki zbrani Wikiviru, saj to omogoča primerjanje in lažjo prenašanje na Wikipedijo. Poskrbite, da bodo za lažjo preglednost odstavki in naslovi poglavij ločeni s praznimi vrsticami in da bo citiranje dosledno. Citirate lahko tako, da vire v poglavju Seznam virov oštevilčite, v besedilu pa se ob navajanju sklicujete na številko, ki ji v oklepaju dodate stran v knjigi, če ta obstaja, kot na primer spodaj (pika pride za oklepajem): <small>'''Primer z dobesednim citatom:''' "Ali naj se čudimo ravnodušnosti nad propadajočimi človeškimi usodami, če se ravnodušno obnašamo celo do tega, kaj je človeško in kaj ni?" (1, stran 84). '''Primer s povzemanjem:''' Če smo brezbrižni do tega, kaj je človeško, nas po papeževih besedah ne sme presenetiti tudi brezbrižnost nad človeško bedo (1, stran 84). # Benedikt XVI. (2000). Caritas in veritate (Ljubezen v resnici). Ljubljana: Družina. (Oblika po želji oz. kot ste vajeni)</small> Če želite, se lahko poigrate z oblikovanjem (v urejevalni vrstici kliknite "Napredno"). == Seznam == Prispevek si rezervirate s podpisom v tabeli. To naredimo s klikom na "Uredi" v vrstici zgoraj in objavo sprememb. {| class="wikitable" |+ Pisma Nove zaveze |- ! Pismo oz. pisma !! Povezava na stran za urejanje na Wikiviru !! Povezava na članek na Wikipediji !! Študent/ka |- | 1-3 Jn || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-3 Jn|1-3 Jn]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janezova_pisma Janezova pisma] || D. D. |- | Rim || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Rim|Rim]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 1 Kor || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1 Kor|1 Kor]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 2 Kor || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 2 Kor|2 Kor]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Gal || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Gal|Gal]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pismo_Gala%C4%8Danom Pismo Galačanom] || Besedilo celice |- | Ef || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Ef|Ef]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Flp || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Flp|Flp]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Kol, Flm || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Kol, Flm|Kol, Flm]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | 1-2 Tes || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Tes|1-2 Tes]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/1._pismo_Tesaloni%C4%8Danom 1 Tes], [https://sl.wikipedia.org/wiki/2._pismo_Tesaloni%C4%8Danom 2 Tes] || S. K. |- | 1-2 Tim || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Tim|1-2 Tim]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Tit || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Tit|Tit]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pismo_Titu Pismo Titu] || Benjamin Šivec |- | Hebr || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Hebr|Hebr]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Jak || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Jak|Jak]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakobovo_pismo Jakobovo pismo] || Besedilo celice |- | 1-2 Pt || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Pt|1-2 Pt]] || Besedilo celice || Besedilo celice |- | Jud || [[TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: Jud|Jud]] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Judovo_pismo Judovo pismo] || Nadine Radesky |} q4ok1a614lupivuh6ihiufzyrdfuxes TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Tes 0 3775 72520 2022-08-16T20:06:54Z Jurij5 2599 Nova stran z vsebino: PRVO PISMO TESALONIČANOM UVOD/NASTANEK IN ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE Prvo pismo Tesaloničanom je najstarejše pismo apostola Pavla in hkrati najzgodnejši krščanski spis Nove zaveze. Pismo je nastalo okoli leta 50-51 med Pavlovim drugim misijonski potovanjem. Pavel je skupaj s svojima spremljevalcema Silo in Timotejem z ladjo iz Troade priplul v Neapolo, ki je bilo pristanišče rimskega mesta Filipi, s tem je tudi stopil na evropsko celino. Po uspešnem oznanjeva... wikitext text/x-wiki PRVO PISMO TESALONIČANOM UVOD/NASTANEK IN ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE Prvo pismo Tesaloničanom je najstarejše pismo apostola Pavla in hkrati najzgodnejši krščanski spis Nove zaveze. Pismo je nastalo okoli leta 50-51 med Pavlovim drugim misijonski potovanjem. Pavel je skupaj s svojima spremljevalcema Silo in Timotejem z ladjo iz Troade priplul v Neapolo, ki je bilo pristanišče rimskega mesta Filipi, s tem je tudi stopil na evropsko celino. Po uspešnem oznanjevanju v Filipih, je bil prisiljen mesto zapustiti. S svojima spremljevalcema se je odpravil v 150 km oddaljeno Tesaloniko (Solun), ki je bil v tistem času cvetoče trgovsko mesto in pristanišče. Mesto je doživljalo velik priliv tujega prebivalstva, imelo je močno judovsko skupnost z vsaj eno shodnico. Zaradi mešanega prebivalstva je bilo prisotno tudi veliko kultov, kar pričajo arheološke najdbe in zgodovinski zapisi. Častili so rimske bogove, kakor tudi množico vzhodnih božanstev (npr. Kabira, Izida, Searpis in Oziris). Pavel je po prihodu tri sobote zapored v shodnici oznanjeval evangelij, najprej Judom, nato pa poganom, pri katerih je bil bolj uspešen. Težko je natančno določiti Pavlov čas bivanja v mestu, ostal naj bi vsaj nekaj mesecev, največ pol leta. V tem času je dobil precej pomoči od Filipljanov (Flp 4,16). Zaradi uspešnega oznanjevanja pri poganih, si je nakopal jezo pri Judih, zato je moral v naglici mesto zapustiti. Tak odhod je pustil stvari nedokončane, pojasnjuje pa nam Pavlovo močno željo po vnovičnem obisku Tesalonike: „Mi pa, bratje, za kratek čas zapuščeni od vas kot sirote, po obličju, ne pa v srcu, smo zelo hrepeneli po vas in si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje.“ (2,17). Pavel je odpotoval v Berojo, vendar pa so Judje iz Tesalonike tudi tja prišli nasprotovat njegovemu pridiganju. Tam sta ostala Sila in Timotej, Pavel pa je preko Aten odšel v Korint. Kmalu je tja prišel tudi Timotej s spodbudnimi novicami o zvestobi in upanju novonastale krščanske skupnosti v Tesaloniki. Pavla je to spodbudilo, da je tja poslal svoje prvo pismo. AVTENTIČNOST Prvo pismo Tesaloničanom štejemo med avtentična ali protopavlinska pisma, kar pomeni da je avtorstvo brez resnega dvoma pripisano Pavlu. ZVRST IN STRUKTURA/ZGRADBA Pismo odraža klasično antično obliko, čeprav nima jasne epistolarne strukture. Zdi se, da je Pavel pismo napisal v prepričanju, da bo ponovno srečal skupnost, ki ji piše in ji tako osebno pojasnil določena vprašanja. Pismo vsebuje pet poglavij, uvod in zaključek sta razširjena, kjer se Pavel zahvaljuje za vero skupnosti in jih spodbuja, osrednji del pa je razdeljen na dva dela in sicer prvi, spodbudni del (2,1–3,13) in drugi, etično-teološki del (4,1–5,11). Oba dela se zaključita z molitvijo. Pismo se začne z nagovorom (1,1-2), po uvodni zahvali (1,3-10) sledi opis Pavlovega oznanjevanja in življenja v Tesaloniki ter odziv vernikov (2,1-16). Pavel nato izrazi zaskrbljenost ob ločitvi od Tesaloničanov in jim nameni molitev (2,17–3,13). Sledi pouk v veri in nravnosti (4,1–5,24). Teme, ki se tu pojavijo so: čistost in ljubezen, usoda še živečih ob paruziji, čuječnost v pričakovanju Gospodovega dne, različna navodila in zaključna molitev. Pismo se zaključi s pozdravom in blagoslovom (5,23-28). VSEBINA/SPOROČILO V prvih treh poglavjih je prikazan odnos med Pavlom in tistimi Tesaloničani, ki so sprejeli vero. Spremenili so svoje življenje po evangeljskem oznanilu in pričakujejo prihod Božjega Sina, ki ga je Bog obudil od mrtvih. Pavel je prepričan, da je ta sprememba v njihovem življenju delo iste Božje pobude, ki je iz ljubezni izvolila Izraela, sam pa si nikoli ni prizadeval za osebne uspehe in vsekakor ni hotel ugajati ljudem. Beseda, ki jo je izrekel, je bila v resnici Božja beseda in moč, ki je pogane spremenila. „Odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu“ (1,9) Božja beseda ni govorjenje človeka, ampak je beseda in poseg Boga. Bog deluje po Svetem Duhu, tako Pavel pojasni paradoksno krščansko izkušnjo, da navkljub preganjanjem in preizkušnjam sprejemamo odrešenjske besede. „Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom“ (1,6). Delovanje Svetega Duha se namreč ne omejuje na nastanek verskega občestva, ampak razodeva svojo učinkovitost tudi v bojih in preizkušnjah. Prav zaradi tega Pavel Tesaloničane spodbuja k še bolj dejavni veri, ljubezni in upanju. Apostol omeni tudi preganjanja, ki so jih zadela zaradi zveličavnih sadov, saj so Judje povsod skušali zatreti krščansko evangelizacijo. Nenazadnje se tudi sam proti svoji volji ni mogel vrniti k Tesaloničanom. Osrednje sporočilo je v osnovi eshatološko. Ne omeji se samo na natančna navodila. „Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti, kakor drugi, ki nimajo upanja.“ (4,13). Eshatologija spremlja celotno pismo, poudarek je na besedni zvezi Gospodov dan. V Stari zavezi je tak dan napovedan, ko se bo Bog razodel kot sodnik pravičnih in brezbožnih, Pavel ga razume kot Kristusov dan. Ta dan bo Kristus prišel v slavi kot Božji Sin, rešil bo verne in pogubil hudobne. Prav zato Pavel kristjane opozarja, da morajo biti vedno pripravljeni in biti v nenehnem pričakovanju tega dne. „Saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. “ (5,2). Prve krščanske generacije so verovale, da bo Gospod prišel vsak čas. Zaradi nejasnih predstav o posmrtnem življenju in negotovosti glede natančnega trenutka Kristusovega drugega prihoda oziroma paruzije, so bili nekateri prestrašeni in v skrbeh zaradi tistih, ki so umrli v čakanju ter tako niso doživeli ponovnega Kristusovega prihoda. Pavel jih pomiri in jim pojasni povezavo med Kristusovim vstajenjem in krščanskim upanjem. „Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom“ (4,16-17). Tesaloničani so ugibali o času paruzije in iz tega izvedli praktične posledice, zlasti to, da so prenehali z delom. Pavel jih na to opozori in sam ne uči, da je paruzija blizu, saj je bistvo kristjana v trdnem upanju. Pismo se zaključi s sklepnimi navodili in pozdravi. Tesaloničane naslavlja z brati in jih opomni k zavedanju svojih predstojnikom, do katerih naj kažejo spoštovanje ter ljubezen. Živijo naj v medsebojnem miru, opozarjajo naj tiste, ki nočejo delati, nikoli pa se ne smejo maščevati, ampak naj si prizadevajo za splošno dobro. Nenazadnje jih pozove k veselju, molitvi, zahvali in sprejemanju dobrega ter vzdržnosti od zla. „Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.“ (5,21-22). DRUGO PISMO TESALONIČANOM UVOD/NASTANEK IN ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE Drugo pismo Tesaloničanom je pismo apostola Pavla v Novi zavezi. Po izročilu je Pavel drugo pismo poslal kmalu po prvem (50-51), verjetno čez nekaj mesecev. Nekateri domnevajo, da je drugo pismo nastalo pred prvim pismom. Od 19.st. naprej je več raziskovalcev Nove zaveze skušalo dokazati, da to ni pristen Pavlov spis, ampak psevdoepigraf, ki pa je nastal precej pozneje. Pismo bi lahko napisal nekdo od Pavlovih učencev ali pa kakšen posnemovalec, ki ga je Pavel navdihnil pri slogu in vsebini, saj je pismo z literarnega vidika precej podobno prvemu pismu Tesaloničanom. Obstajajo tudi nekatere razlike, predvsem v eshatološkem nauku, vendar pa si pismi ne nasprotujeta, temveč se dopolnjujeta. AVTENTIČNOST Danes je splošno sprejeto mnenje, da je drugo pismo Tesaloničanom devteropavlinsko pismo, kar pomeni, da ni avtentično oziroma ga ne moremo z gotovostjo pripisati apostolu Pavlu. ZVRST IN STRUKTURA/ZGRADBA Literarno je velik del pisma je povzetek prvega pisma Tesaloničanom, razen odlomka, kjer Pavel razvija nauk, ki je značilen samo za drugo pismo Tesaloničanom (2,1-12). Obe pismi imata sicer vzporedno zgradbo, saj vsakemu odlomku in v istem zaporedju 1 Tes ustreza odlomek 2 Tes. Pavel v prvem pismu opozarja na možnost skorajšnjega nastopa Gospodovega dne in posledice, ki bodo zadele grešnike, v drugem pismu pa opisuje zapovrstnost obdobij človeške zgodovine pred razodetjem poveličanega Kristusa. Pismo vsebuje tri poglavja in sicer po uvodnem pozdravu (1,1-2) sledi zahvala Bogu (1,3-4). Osrednji del govori o drugem Kristusovem prihodu in pravilnem krščanskem vedenju (1,5–3,15). Teme, ki se tu pojavijo so: Božja nagrada in kazen, molitev za Tesolaničane, paruzija in njena znamenja, poziv k stanovitnosti in svarilo pred lenobo. VSEBINA/SPOROČILO V svojem bistvu je drugo pismo Tesaloničanom odgovor na težave v krščanski skupnosti. Ta je postala nestrpna, saj Gospodov dan ni nastopil tako hitro, kot so pričakovali, nekateri pa so se obnašali kot da je Gospodov dan že prišel. Sklicevali so se na napačno razumljen nauk. Živeli pa so tudi neredno, zanemarjali so svoje vsakodnevne dolžnosti in v lenobi opuščali delo. „Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja.“ (3,10-11). Zaradi tega avtor natančno opiše vse, kar se bo zgodilo pred Gospodovim prihodom. Po uvodnem pozdravu in zahvali je potek poslednjih dogodkov v pismu povzet na naslednji način: Na tem svetu satan že deluje, saj so znamenja tega preganjanja, ki jih trpijo kristjani. „Tako se lahko ponašamo z vami po Božjih Cerkvah zaradi vaše stanovitnosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate.“ (1,4) Preden nastopi Gospodov dan, bo satan sebe razodel in se dal častiti. „Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje češčenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog.“ (2,4). Svet je torej razdeljen na verne in brezbožne, vendar pa bo brezboštvo še večje, laž in krivica pa se bosta razširili, prišel bo čas apostazije. „Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni“ (2,10). Kot največjo nevarnost avtor izpostavi blodnjavo. „Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo laži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti.“ (2,11-12). Kot zadnje dejanje eshatologije je dogodek Kristusovega prihoda in končna zmaga nad zlom. „In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda.“ (2,8). Drugo pismo Tesaloničanom je vsekakor prvo pismo, ki obravnava eshatološka vprašanja na način apokaliptičnih predstav, ki bodo v krščanstvu prisotne vse do današnjega dne. Avtor v drugem poglavja tudi spodbuja vernike k trdni veri ter jih opogumlja. Po pozivu k molitvi za širjenje evangelija sledi še opomin proti lenobi. Kot zgled postavi svoje življenje, ko je še bival v njihovi skupnosti. Vernike naslavlja z brati in jim svetuje, naj se nikoli ne naveličajo delati dobro. Povabi jih, da tudi med seboj delujejo pravično. Tistega, ki tem navodilom ni poslušen, naj zapostavijo v opomin, nikakor pa ga ne smejo imeti za sovražnika. Pismo se konča z blagoslovom in pozdravom. LITERATURA – Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov: študijska izdaja. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2007. – Brown, E. Raymond. Uvod v Novo zavezo. Celje: MD, 2008. – George, Augustin, Grelot Pierre in drugi. Uvod v Sveto pismo Nove zaveze. Celje: MD, 1982. – Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov. Ljubljana: Teološka fakulteta. 7e2g7eefzouraqaavmrhrlsns39skg9