Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 4303 85308 85306 2026-07-02T12:46:50Z Hladnikm 30 85308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} {{v delu}} *Uvod *Citati iz govorov {| |[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]] |} Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.<ref>»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])</ref> Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.<ref>Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.</ref> Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj. Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. ==Dražgoška bitka== [kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?] ==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve== O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,<ref>Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju "ostankov jugoslovanske vojske" v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.</ref> raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. ===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah=== [[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]] Vandzeitung / Stenski časopis Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo. Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. To je nov zločin! Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela. V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo. Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo. Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti! Kdor gre proti nam, bo pogubljen! ===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki=== '''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so: Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline. 9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva. 9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže. Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja. Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše. Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo. Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske. 9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka. 10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h. 9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942]) ===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942=== Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota! "Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. "Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah. "Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega. "Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec … "Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. "Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […] Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942] ===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]=== Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942. ===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]=== *[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]] ... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]] ==Obnova vasi== Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje. <!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --> Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja. Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev. Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša. Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh. Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti. Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov. Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico. Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani. Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949). Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij. Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949). Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko. Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje. Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih. Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju. Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih. ==Proslave do 1958== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]] |[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]] |[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]] |} '''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf ''Borec'' 1951]) '''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. '''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.) '''1954''' Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale. '''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB. Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14 dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem. Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal. Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.) '''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.]) '''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. == Proslave Po stezah partizanske Jelovice== {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |} {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]] |žig 1961 |[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)] |} '''1958''' 2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. {| |[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]] |} '''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana". Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«. Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost. Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ... Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska. Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« ([https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.]) {| |[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]] |[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf] |} »12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.]) '''1960''' '''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960]) {| |[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]] |} '''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960]) '''1961''' Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije. '''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961]) '''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961]) '''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj, četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) {| |[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]] |[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]] |} '''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3] '''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3] '''1965''' '''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4]) '''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf] *[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]</s> '''1967''' '''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev spada v sklop proslav 25-letnice vstaje in vsakoletne množične smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje. Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto. Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf] '''1968''' '''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih, utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije. Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15 kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih. Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf] '''1969''' '''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme »Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] '''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij. V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič, osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4] '''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba".''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«. Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15] '''1970''' '''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi. Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]</s> '''1971''' '''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4] '''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo. Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje. Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51] '''1972''' '''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko zapišemo, da nam je bil jasni zimski dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje. Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti. Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba pripraviti okrepčila, treba je pripeljati športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj primeren je prostor za novo šolo. Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo. Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje. Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili brezbrižni do skupnosti. Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. Kljub udeležbi mnogih nekdanjih borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb. Zdaj, ko je proslava za nami, bodo pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]</s> Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti: Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36] '''1973''' '''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12] *[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18] *[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30] '''1974''' *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf TV-15_1974_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48] ==Načrti za spomenik in postavitev spomenika 1975== Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)<ref>[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]</ref> [slika osnutka spomenika 1956] '''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2]) '''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino. Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig. Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] "V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika." ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]) *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45] ==Obisk Tita 1976== [[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]] (Milena) [fotografije iz arhiva ZB] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52] ==Proslave med 1977 in 1991== *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47] *'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev) *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34] *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko tekmovalcev v Dražgošah *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25] ==Proslave po osamosvojitvi == {| |[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]] |} {| |[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]] |[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]] |} {| |[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]] |} {| |[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]] |[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]] |} {| |[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]] |[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |} {| |[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]] |[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |} {| |[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]] |} ===Vabila=== *2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ] * ... ==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva== Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.<ref>»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]</ref> Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic. Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.<ref>[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]</ref> Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) <!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --> Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.<ref>Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])</ref> Oddaljimo se od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci. Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je "manj strašna noč v črne zemlje krilu" kot "so pod svetlim soncem sužni dnevi" (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: :»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&ndash;59) Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.<ref>"V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju." (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) </ref> Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o "Lažgošah", ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada. Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov. {| |[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]] |} Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno "resnico o Dražgošah". O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem. Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,<ref>Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.</ref> Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti "domoljubi" k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani "farške Dražgoše" namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni. ==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''== Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. # 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec # 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ # 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.<ref>Ivan Jan ga navaja med "preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo."</ref> | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. # 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1. # 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca<ref>Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.</ref> # 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka # 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman # 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo # 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu # 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora # 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra # 1969 Milan Žakelj (pred šolo) # 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK # 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL # 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]</ref> # 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar # 1974 Martin Košir # 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše # 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &ndash; odkritje spomenika 22. 7. # 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu # 1978 Leopold Pernuš # 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko # 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko # 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov # 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku # 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije # 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije # 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije # 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS # 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije # 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora # 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju'' # 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli'' # 1993 Ivan Dolničar # 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]] # 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]] # 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] # 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov # 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu # 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]] # 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov # 2001 Blaž Kavčič # 2002 Milan Kučan # 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ # 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]] # 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]] # 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]] # 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]] # 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]] # 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev« # 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]] # 2011 Milan Kučan # 2012 Danilo Türk # 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]] # 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]] # 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik # 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik # 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]] # 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka # 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ # 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik # 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB # 2022 Milan Kučan # 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister # 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta # 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ # 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade # 2027 ==Pohodne poti v Dražgoše== Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas, postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije. Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane. Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane, kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM (Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo. Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v Dražgošah. Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje. Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu namenu«. Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke, napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega, mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec. Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog 2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino. * 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah * 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &ndash; 5000 pohodnikov: # Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa # Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža # Bohinj: odred Tomaža Godca # Kranj: odred Iva Slavca - Jokla # Radovljica: odred Staneta Žagarja # Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana # Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje # Železniki: četa Blaža Ostrovrharja # Žiri: Žirovska četa * pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše * pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše * pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš * 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli * 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš * 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna * 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope. * 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega * 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam * po poti gorenjskega odreda (iz Krope) * Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni * Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej * Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič * Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki) * Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani) * Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka) * Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ?? * kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri * Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše ===Viri=== *Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975. *[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.] ==Dražgoški spomeniki== Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000. Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno. Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki. Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba. Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. [Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?] {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]] |} {| |[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]] |} {| |[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]] |} {| |[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |} {| |[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]] |[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]] |} *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000 Tik za mejo KS Dražgoše so še *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954 *trije spomeniki v Lajšah: **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976 {| |[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]] |[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]] |[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]] |} {| |[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]] |} '''Poimenovanje''' *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah ==Umetniške upodobitve== *Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6] *Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib]) *France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca] * kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961 * še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?) *načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah) *Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976) *[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice) *[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978] *Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984) * [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.] ==Literatura o Dražgošah== *slike naslovnic brošur ** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958 ** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}} ** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}} ** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}} ** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu) ** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca) ** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}} ** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}} ** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}} *Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961) *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975) *Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str. *Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992 *Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16. *Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144. *Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini) * Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4. *Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966. * Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska "Kalávrita". ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90. * Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977. *Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41. *Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978. *Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem). *Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987. *Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989. *''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994. *Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.) *Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992. *Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007. *Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.<ref>Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.</ref> *Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96. *Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016. *Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. *''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka) *Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010. *Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}} *Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015. *Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016. *Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube] <!-- '''Sovražno do partizanov''' *1994 Družina, Nova zaveza, Korenine … Dežman, Velikonja, Kavčič F. *Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002. *Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024 *Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. *Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--> {{v delu}} ===Video=== *[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021] * ... ==Partnerji== *ZZB in področne ZB *PZS, planinska društva *občine: Železniki ... *Društvo veteranov Sever *Zveza rezervnih častnikov *mediji * ... ==Opombe== {{sklici}} <hr> Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. hndsw6i90ibbtlkbcoke7whzhoxftlx 85309 85308 2026-07-02T15:30:09Z Hladnikm 30 85309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} {{v delu}} *Uvod *Citati iz govorov {| |[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]] |} Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.<ref>»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])</ref> Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.<ref>Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.</ref> Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj. Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. ==Dražgoška bitka== [kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?] ==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve== O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,<ref>Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju "ostankov jugoslovanske vojske" v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.</ref> raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. ===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah=== [[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]] Vandzeitung / Stenski časopis Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo. Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. To je nov zločin! Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela. V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo. Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo. Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti! Kdor gre proti nam, bo pogubljen! ===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki=== '''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so: Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline. 9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva. 9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže. Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja. Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše. Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo. Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske. 9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka. 10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h. 9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942]) ===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942=== Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota! "Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. "Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah. "Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega. "Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec … "Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. "Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […] Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942] ===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]=== Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942. ===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]=== *[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]] ... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]] ==Obnova vasi== Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje. <!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --> Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja. Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev. Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša. Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh. Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti. Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov. Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico. Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani. Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949). Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij. Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949). Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko. Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje. Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih. Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju. Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih. ==Proslave do 1958== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]] |[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]] |[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]] |} '''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf ''Borec'' 1951]) '''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. '''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.) '''1954''' Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale. '''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB. Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14 dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem. Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal. Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.) '''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.]) '''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. == Proslave Po stezah partizanske Jelovice== {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |} {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]] |žig 1961 |[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)] |} '''1958''' 2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. {| |[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]] |} '''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana". Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«. Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost. Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ... Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska. Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« ([https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.]) {| |[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]] |[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf] |} »12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.]) '''1960''' '''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960]) {| |[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]] |} '''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960]) '''1961''' Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije. '''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961]) '''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961]) '''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj, četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) {| |[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]] |[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]] |} '''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3] '''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3] '''1965''' '''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4]) '''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf] *[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]</s> '''1967''' '''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev spada v sklop proslav 25-letnice vstaje in vsakoletne množične smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje. Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto. Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf] '''1968''' '''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih, utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije. Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15 kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih. Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf] '''1969''' '''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme »Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] '''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij. V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič, osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4] '''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba".''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«. Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15] '''1970''' '''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi. Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]</s> '''1971''' '''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4] '''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo. Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje. Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51] '''1972''' '''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko zapišemo, da nam je bil jasni zimski dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje. Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti. Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba pripraviti okrepčila, treba je pripeljati športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj primeren je prostor za novo šolo. Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo. Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje. Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili brezbrižni do skupnosti. Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. Kljub udeležbi mnogih nekdanjih borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb. Zdaj, ko je proslava za nami, bodo pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]</s> Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti: Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36] '''1973''' '''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12] <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]</s> '''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30] '''1974''' '''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.''' V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v številu ni vedno bistvena! Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek. Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf TV-15_1974_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48] ==Načrti za spomenik in postavitev spomenika 1975== Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)<ref>[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]</ref> [slika osnutka spomenika 1956] '''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2]) '''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino. Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig. Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] "V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika." ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]) *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45] ==Obisk Tita 1976== [[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]] (Milena) [fotografije iz arhiva ZB] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52] ==Proslave med 1977 in 1991== *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47] *'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev) *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34] *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko tekmovalcev v Dražgošah *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25] ==Proslave po osamosvojitvi == {| |[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]] |} {| |[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]] |[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]] |} {| |[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]] |} {| |[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]] |[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]] |} {| |[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]] |[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |} {| |[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]] |[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |} {| |[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]] |} ===Vabila=== *2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ] * ... ==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva== Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.<ref>»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]</ref> Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic. Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.<ref>[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]</ref> Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) <!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --> Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.<ref>Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])</ref> Oddaljimo se od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci. Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je "manj strašna noč v črne zemlje krilu" kot "so pod svetlim soncem sužni dnevi" (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: :»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&ndash;59) Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.<ref>"V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju." (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) </ref> Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o "Lažgošah", ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada. Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov. {| |[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]] |} Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno "resnico o Dražgošah". O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem. Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,<ref>Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.</ref> Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti "domoljubi" k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani "farške Dražgoše" namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni. ==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''== Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. # 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec # 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ # 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.<ref>Ivan Jan ga navaja med "preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo."</ref> | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. # 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1. # 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca<ref>Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.</ref> # 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka # 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman # 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo # 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu # 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora # 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra # 1969 Milan Žakelj (pred šolo) # 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK # 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL # 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]</ref> # 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar # 1974 Martin Košir # 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše # 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &ndash; odkritje spomenika 22. 7. # 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu # 1978 Leopold Pernuš # 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko # 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko # 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov # 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku # 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije # 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije # 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije # 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS # 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije # 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora # 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju'' # 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli'' # 1993 Ivan Dolničar # 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]] # 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]] # 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] # 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov # 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu # 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]] # 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov # 2001 Blaž Kavčič # 2002 Milan Kučan # 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ # 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]] # 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]] # 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]] # 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]] # 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]] # 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev« # 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]] # 2011 Milan Kučan # 2012 Danilo Türk # 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]] # 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]] # 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik # 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik # 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]] # 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka # 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ # 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik # 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB # 2022 Milan Kučan # 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister # 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta # 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ # 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade # 2027 ==Pohodne poti v Dražgoše== Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas, postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije. Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane. Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane, kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM (Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo. Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v Dražgošah. Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje. Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu namenu«. Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke, napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega, mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec. Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog 2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino. * 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah * 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &ndash; 5000 pohodnikov: # Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa # Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža # Bohinj: odred Tomaža Godca # Kranj: odred Iva Slavca - Jokla # Radovljica: odred Staneta Žagarja # Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana # Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje # Železniki: četa Blaža Ostrovrharja # Žiri: Žirovska četa * pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše * pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše * pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš * 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli * 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš * 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna * 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope. * 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega * 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam * po poti gorenjskega odreda (iz Krope) * Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni * Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej * Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič * Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki) * Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani) * Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka) * Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ?? * kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri * Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše ===Viri=== *Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975. *[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.] ==Dražgoški spomeniki== Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000. Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno. Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki. Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba. Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. [Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?] {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]] |} {| |[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]] |} {| |[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]] |} {| |[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |} {| |[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]] |[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]] |} *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000 Tik za mejo KS Dražgoše so še *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954 *trije spomeniki v Lajšah: **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976 {| |[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]] |[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]] |[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]] |} {| |[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]] |} '''Poimenovanje''' *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah ==Umetniške upodobitve== *Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6] *Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib]) *France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca] * kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961 * še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?) *načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah) *Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976) *[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice) *[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978] *Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984) * [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.] ==Literatura o Dražgošah== *slike naslovnic brošur ** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958 ** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}} ** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}} ** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}} ** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu) ** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca) ** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}} ** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}} ** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}} *Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961) *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975) *Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str. *Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992 *Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16. *Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144. *Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini) * Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4. *Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966. * Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska "Kalávrita". ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90. * Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977. *Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41. *Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978. *Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem). *Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987. *Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989. *''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994. *Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.) *Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992. *Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007. *Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.<ref>Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.</ref> *Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96. *Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016. *Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. *''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka) *Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010. *Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}} *Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015. *Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016. *Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube] <!-- '''Sovražno do partizanov''' *1994 Družina, Nova zaveza, Korenine … Dežman, Velikonja, Kavčič F. *Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002. *Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024 *Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. *Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--> {{v delu}} ===Video=== *[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021] * ... ==Partnerji== *ZZB in področne ZB *PZS, planinska društva *občine: Železniki ... *Društvo veteranov Sever *Zveza rezervnih častnikov *mediji * ... ==Opombe== {{sklici}} <hr> Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. 0ailo483d58vtu6q5gqomfvuyzwvqwg 85310 85309 2026-07-02T15:40:41Z Hladnikm 30 85310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} {{v delu}} *Uvod *Citati iz govorov {| |[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]] |} Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.<ref>»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])</ref> Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.<ref>Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.</ref> Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj. Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. ==Dražgoška bitka== [kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?] ==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve== O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,<ref>Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju "ostankov jugoslovanske vojske" v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.</ref> raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. ===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah=== [[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]] Vandzeitung / Stenski časopis Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo. Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. To je nov zločin! Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela. V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo. Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo. Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti! Kdor gre proti nam, bo pogubljen! ===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki=== '''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so: Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline. 9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva. 9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže. Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja. Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše. Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo. Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske. 9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka. 10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h. 9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942]) ===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942=== Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota! "Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. "Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah. "Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega. "Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec … "Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. "Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […] Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942] ===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]=== Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942. ===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]=== *[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]] ... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]] ==Obnova vasi== Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje. <!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --> Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja. Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev. Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša. Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh. Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti. Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov. Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico. Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani. Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949). Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij. Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949). Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko. Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje. Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih. Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju. Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih. ==Proslave do 1958== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]] |[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]] |[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]] |} '''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf ''Borec'' 1951]) '''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. '''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.) '''1954''' Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale. '''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB. Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14 dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem. Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal. Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.) '''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.]) '''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. == Proslave Po stezah partizanske Jelovice== {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |} {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]] |žig 1961 |[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)] |} '''1958''' 2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. {| |[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]] |} '''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana". Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«. Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost. Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ... Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska. Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« ([https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.]) {| |[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]] |[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf] |} »12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.]) '''1960''' '''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960]) {| |[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]] |} '''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960]) '''1961''' Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije. '''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961]) '''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961]) '''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj, četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) {| |[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]] |[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]] |} '''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3] '''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3] '''1965''' '''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4]) '''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf] *[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]</s> '''1967''' '''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev spada v sklop proslav 25-letnice vstaje in vsakoletne množične smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje. Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto. Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf] '''1968''' '''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih, utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije. Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15 kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih. Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf] '''1969''' '''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme »Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] '''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij. V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič, osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4] '''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba".''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«. Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15] '''1970''' '''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi. Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]</s> '''1971''' '''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4] '''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo. Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje. Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51] '''1972''' '''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko zapišemo, da nam je bil jasni zimski dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje. Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti. Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba pripraviti okrepčila, treba je pripeljati športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj primeren je prostor za novo šolo. Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo. Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje. Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili brezbrižni do skupnosti. Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. Kljub udeležbi mnogih nekdanjih borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb. Zdaj, ko je proslava za nami, bodo pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]</s> Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti: Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36] '''1973''' '''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12] <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]</s> '''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30] '''1974''' '''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.''' V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v številu ni vedno bistvena! Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek. Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] (s sliko) '''Na Bičkovi skali.''' Vsakoletne prireditve »Po poteh partilzanske Jelovice« smo se taborniki in tabornice odreda Bičkova skala tudi letos udeležili, kakor že vseh dosedanjih. Dne 13. januarja smo se zbrali pred os- novno šolo Franceta Bevka, hukajoč si v roke, kajti bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Avtobus ni in ni hotel pripeljati, Končno se je le prikazal in kot bi migniQ smo se spravili vanj. Spotoma smo pobrali še tabornice in tabornike Savskega odreda. Po dolgotrajni vožnj,i, ki smo jo v glavnem prespali, smo končno le zagledali Dražgoše, obsijane s son- cem. Najprej smo se napotili k dražgoški osnovni šoli, pred katero je bila otvorit- vena slovesnost. Po krajšem nagovoru so se proti spomeniku Cankarjevemu bataljonu napotile delegacije - med njimi tudi naša - in položile vence. In nato smo odšli proti Bičkovi slrnli, katere ime nosi naš partizanski odred. Ker se nismo hoteli preveč napreza. ti, smo jo hoteli ubrati po bližnjici. Našo namero je preprečil vojak. Ubogali smo ga, kajti varnost je varnost. Tako smo do Bičkove skale gazili visok sneg. Udiralo se nam je pod nogamri in prašilo se je okoli nas, da je biro vse belo. Do podnožja skale je še nekako šlo, toda morali smo se prebiti tudi čez z gru- ščem pokrito reber. Le s težavo smo se dokopali do vrha, kjer smo položili venec in imeli krajšo komemoracijo. Potem smo se vrnili v vas in si ogledali tekače, udeležence letošnjega tek· movanja »Po poteh partizanske Jelovice«, organiziranega v počastitev dvaintridesete obletnice legendarne dražgoške bitke. Tudi v nižje ležečo vas Lajše smo šli, kjer smo se v tamkajšnji gostilni za silo ogreli. Po dveh urah smo se odpra- vili nazaj. Pričakal nas je Blaž. »Le kam ste izginili?« nam je rekel. »Iskali so vas od RTV Ljubljana!« Bilo nam je žal, da smo bili odsotni. Toda - po toči zvoniti je prepozno, kot pravi pregovor. Sicer pa se je približal tudi čas odhoda. V avtobus smo vzeli še makedonske in bosanske smučarje ter se odpeljali. Malo smo se resda stisnili, za- to pa je bila pot proti domu le bolj w· sela in kratkočasna. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (s sliko) Ivo Kržišnik: '''Glas svobodne Jelovice.''' Tisočletna škofja Loka je pred kratkim praznovala svoj občinski praznik_, ki ga je posvetila spominu na junaško bitko Cankarjevega bataljona meseca januarja 1942 v Dražgošah. V številne proslave in tekmovanja v počastitev tega praznika se že četrto leto zapored vklju- čujejo tudi škofjeloški tal;)Ornik~ s sv_C!· jim tradicionalnim ZJimsk1m onentac1Jskim tekmovanjem »Glas svobodne Jelovice«. Letos so se za to tekmovanje še po· sebno skrbno pripravili, na pomoč pa sta jim priskočila tudi odsek za narod- no obrambo in splošni ljudski odpor pri občinski skupščini škofja Loka, ki je priskrbel nepogrešljive zveze UKV - ter občinska skupščina ZMS škofja Loka, ki je darovala dragocen prehodni pokal za zmagovalca. Uspeh -ni izostal. Na startu se je 5. januarja zbralo rekordno število ekip. Prišlo jih je kar sedemindvajset, skoraj iz vse Slovenije. Taborniki iz Nove Gorice, Murske Sobote iil Novega mesta so prišli že v petek, iz Lju?ljane: Vrain.- skega, Tržiča, žirov, GorenJe vasi pa ~o prispeli tik pred začetkom tekmovanJa. Sodelovale so tudi štiri domače ekipe odreda Svobodni Kamnitnik. Ekipe so bile razdeljene v dve starostni skupini, prva do petnajstega leta starosti in druga od petnajst let napre_j. Te~moval~ so lahko moške, ženske ah mesane ekipe; vsaka je štela štiri člane. Sklepni del tekmoval?e poti - tekmovanje sem le spremlJal - sem prehodil s fanti ki so narekovali peklensko hitrost Povedati moram namreč, da je bila to ekipa piratov, lan~~oletnih. re- publiških prvakov na repubhskem orientacijskem tekmovanju in udeležencev centralnega orientacijskega tekmovanja. Miha Boris, Janko in Andrej so bili tako v~šči v orientiranju, da se jim kar nisem mogel načuditi,. Po kratkem opi- su kontrolne točke - vpisati so jo ma:, rali v poseben dnevnik - smo odšli proti peti kontroli, ki je bila na drugem bregu Sore. Ker ni bilo daleč naokrog nobenega mostu, smo se odločili, da jo prebredemo in tako najhitreje najdemo peto kontrolno točko. čeprav se je mrz- la voda kar zažirala v naše noge, smo tudi to oviro preskočili in se kaj hitro znaš1i pri Matjažu in Milošu, ki sta si grela prezeble roke pri ml:-jhnem ognJ1;1 pri studenčku. Tekmovalci so zabelez1• li značilnosti mesta, kjer je bila peta kontrolna točka, in potem smo jo hitro mahnili naprej. Na Hribcu, pri lepi cerkvici smo našli šesto kontrolno točko. Toda - . kontrola je bila »mrtva«, saj smo našli poleg kontrolne zastavice sa- mo geslo: 9. januar - občinski praznik škofje Loke. S tem je bila naša pot praktično sklenjena, kajti v dobrih petih minutah smo bili že na cilju, ki je bil v taborniškem domu. Jaz sem se pošteno upehan, najprej napil toplega čaja, ki ga je pripravila Meta. Fantje so medtem reševa1i test iz prve pomoči in topografije. Povedali so mi, da jim je šel kar dobro od rok in sedaj so si želeli sa- mo še to, da bi se čim bolje odrezali. Zanje je bilo namreč tekmovanje kon- čano. Ni pa bilo končano za druge, ki so se bolj ali manj zadovoljni vračali na cilj. Zadnja ekipa je prispela ob pol štirih popoldne in tedaj so pričeli z iz• računavanjem rezultatov. Ker je bilo tekmovalcev veliko, se je napovedana slovesna razglasitev rezultatov pomak- nila kar za debelo uro naprej. Prehodna pokala sta osvojila ekipa odreda »Svobodni Kamnitnik« iz škofja Loke pri starejših in ekipa »Savskega odreda« iz Ljubljane pri mlajših, Letošnje tekmovanje za prehodni pokal Jelovice je odlično uspelo, saj so se ekipe srčno borile. V neugodnem me- glenem vremenu pa so morale pokazati tudi, da zares obvladajo osnove ori• entacije, da so vzdržljive in da jih ne morejo ustaviti naravne ovire. Vse to pa je pomemben činitelj našega splošnega ljudskega odpora. :Zal so se tekmovanja udeležile le taborniške ekipe in zato si bo organizator v prihodnje prizadeval pritegniti k tekmovanju »Glas svobodne Jelovice« tudi ekipe planincev, JLA ter druge. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf TV-15_1974_5] (o tabornikih) *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48] ==Načrti za spomenik in postavitev spomenika 1975== Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)<ref>[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]</ref> [slika osnutka spomenika 1956] '''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2]) '''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino. Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig. Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] "V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika." ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]) *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45] ==Obisk Tita 1976== [[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]] (Milena) [fotografije iz arhiva ZB] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52] ==Proslave med 1977 in 1991== *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47] *'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev) *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34] *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko tekmovalcev v Dražgošah *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25] ==Proslave po osamosvojitvi == {| |[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]] |} {| |[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]] |[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]] |} {| |[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]] |} {| |[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]] |[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]] |} {| |[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]] |[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |} {| |[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]] |[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |} {| |[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]] |} ===Vabila=== *2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ] * ... ==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva== Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.<ref>»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]</ref> Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic. Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.<ref>[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]</ref> Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) <!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --> Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.<ref>Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])</ref> Oddaljimo se od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci. Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je "manj strašna noč v črne zemlje krilu" kot "so pod svetlim soncem sužni dnevi" (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: :»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&ndash;59) Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.<ref>"V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju." (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) </ref> Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o "Lažgošah", ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada. Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov. {| |[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]] |} Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno "resnico o Dražgošah". O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem. Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,<ref>Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.</ref> Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti "domoljubi" k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani "farške Dražgoše" namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni. ==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''== Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. # 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec # 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ # 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.<ref>Ivan Jan ga navaja med "preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo."</ref> | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. # 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1. # 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca<ref>Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.</ref> # 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka # 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman # 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo # 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu # 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora # 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra # 1969 Milan Žakelj (pred šolo) # 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK # 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL # 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]</ref> # 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar # 1974 Martin Košir # 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše # 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &ndash; odkritje spomenika 22. 7. # 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu # 1978 Leopold Pernuš # 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko # 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko # 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov # 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku # 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije # 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije # 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije # 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS # 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije # 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora # 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju'' # 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli'' # 1993 Ivan Dolničar # 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]] # 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]] # 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] # 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov # 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu # 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]] # 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov # 2001 Blaž Kavčič # 2002 Milan Kučan # 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ # 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]] # 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]] # 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]] # 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]] # 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]] # 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev« # 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]] # 2011 Milan Kučan # 2012 Danilo Türk # 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]] # 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]] # 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik # 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik # 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]] # 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka # 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ # 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik # 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB # 2022 Milan Kučan # 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister # 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta # 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ # 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade # 2027 ==Pohodne poti v Dražgoše== Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas, postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije. Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane. Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane, kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM (Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo. Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v Dražgošah. Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje. Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu namenu«. Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke, napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega, mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec. Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog 2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino. * 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah * 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &ndash; 5000 pohodnikov: # Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa # Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža # Bohinj: odred Tomaža Godca # Kranj: odred Iva Slavca - Jokla # Radovljica: odred Staneta Žagarja # Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana # Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje # Železniki: četa Blaža Ostrovrharja # Žiri: Žirovska četa * pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše * pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše * pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš * 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli * 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš * 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna * 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope. * 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega * 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam * po poti gorenjskega odreda (iz Krope) * Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni * Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej * Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič * Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki) * Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani) * Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka) * Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ?? * kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri * Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše ===Viri=== *Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975. *[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.] ==Dražgoški spomeniki== Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000. Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno. Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki. Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba. Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. [Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?] {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]] |} {| |[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]] |} {| |[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]] |} {| |[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |} {| |[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]] |[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]] |} *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000 Tik za mejo KS Dražgoše so še *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954 *trije spomeniki v Lajšah: **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976 {| |[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]] |[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]] |[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]] |} {| |[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]] |} '''Poimenovanje''' *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah ==Umetniške upodobitve== *Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6] *Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib]) *France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca] * kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961 * še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?) *načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah) *Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976) *[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice) *[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978] *Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984) * [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.] ==Literatura o Dražgošah== *slike naslovnic brošur ** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958 ** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}} ** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}} ** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}} ** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu) ** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca) ** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}} ** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}} ** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}} *Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961) *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975) *Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str. *Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992 *Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16. *Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144. *Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini) * Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4. *Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966. * Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska "Kalávrita". ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90. * Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977. *Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41. *Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978. *Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem). *Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987. *Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989. *''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994. *Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.) *Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992. *Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007. *Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.<ref>Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.</ref> *Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96. *Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016. *Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. *''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka) *Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010. *Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}} *Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015. *Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016. *Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube] <!-- '''Sovražno do partizanov''' *1994 Družina, Nova zaveza, Korenine … Dežman, Velikonja, Kavčič F. *Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002. *Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024 *Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. *Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--> {{v delu}} ===Video=== *[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021] * ... ==Partnerji== *ZZB in področne ZB *PZS, planinska društva *občine: Železniki ... *Društvo veteranov Sever *Zveza rezervnih častnikov *mediji * ... ==Opombe== {{sklici}} <hr> Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. 96eelgitx2azw33wr4jkfpw5mj922zd 85311 85310 2026-07-02T16:05:59Z Hladnikm 30 85311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} {{v delu}} *Uvod *Citati iz govorov {| |[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]] |} Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.<ref>»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])</ref> Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.<ref>Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.</ref> Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj. Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. ==Dražgoška bitka== [kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?] ==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve== O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,<ref>Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju "ostankov jugoslovanske vojske" v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.</ref> raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. ===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah=== [[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]] Vandzeitung / Stenski časopis Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo. Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. To je nov zločin! Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela. V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo. Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo. Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti! Kdor gre proti nam, bo pogubljen! ===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki=== '''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so: Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline. 9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva. 9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže. Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja. Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše. Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo. Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske. 9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka. 10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h. 9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942]) ===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942=== Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota! "Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. "Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah. "Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega. "Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec … "Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. "Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […] Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942] ===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]=== Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942. ===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]=== *[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]] ... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]] ==Obnova vasi== Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje. <!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --> Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja. Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev. Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša. Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh. Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti. Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov. Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico. Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani. Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949). Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij. Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949). Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko. Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje. Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih. Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju. Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih. ==Proslave do 1958== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]] |[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]] |[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]] |} '''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf ''Borec'' 1951]) '''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. '''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.) '''1954''' Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale. '''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB. Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14 dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem. Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal. Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.) '''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.]) '''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. == Proslave Po stezah partizanske Jelovice== {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |} {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]] |žig 1961 |[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)] |} '''1958''' 2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. {| |[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]] |} '''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana". Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«. Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost. Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ... Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska. Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« ([https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.]) {| |[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]] |[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf] |} »12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.]) '''1960''' '''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960]) {| |[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]] |} '''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960]) '''1961''' Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije. '''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961]) '''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961]) '''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj, četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) {| |[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]] |[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]] |} '''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3] '''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3] '''1965''' '''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4]) '''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf] *[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]</s> '''1967''' '''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev spada v sklop proslav 25-letnice vstaje in vsakoletne množične smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje. Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto. Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf] '''1968''' '''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih, utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije. Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15 kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih. Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf] '''1969''' '''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme »Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] '''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij. V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič, osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4] '''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba".''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«. Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15] '''1970''' '''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi. Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]</s> '''1971''' '''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4] '''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo. Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje. Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51] '''1972''' '''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko zapišemo, da nam je bil jasni zimski dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje. Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti. Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba pripraviti okrepčila, treba je pripeljati športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj primeren je prostor za novo šolo. Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo. Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje. Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili brezbrižni do skupnosti. Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. Kljub udeležbi mnogih nekdanjih borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb. Zdaj, ko je proslava za nami, bodo pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]</s> Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti: Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36] '''1973''' '''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12] <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]</s> '''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30] '''1974''' '''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.''' V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v številu ni vedno bistvena! Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek. Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] (s sliko) '''Na Bičkovi skali.''' Vsakoletne prireditve »Po poteh partilzanske Jelovice« smo se taborniki in tabornice odreda Bičkova skala tudi letos udeležili, kakor že vseh dosedanjih. Dne 13. januarja smo se zbrali pred os- novno šolo Franceta Bevka, hukajoč si v roke, kajti bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Avtobus ni in ni hotel pripeljati, Končno se je le prikazal in kot bi migniQ smo se spravili vanj. Spotoma smo pobrali še tabornice in tabornike Savskega odreda. Po dolgotrajni vožnj,i, ki smo jo v glavnem prespali, smo končno le zagledali Dražgoše, obsijane s son- cem. Najprej smo se napotili k dražgoški osnovni šoli, pred katero je bila otvorit- vena slovesnost. Po krajšem nagovoru so se proti spomeniku Cankarjevemu bataljonu napotile delegacije - med njimi tudi naša - in položile vence. In nato smo odšli proti Bičkovi slrnli, katere ime nosi naš partizanski odred. Ker se nismo hoteli preveč napreza. ti, smo jo hoteli ubrati po bližnjici. Našo namero je preprečil vojak. Ubogali smo ga, kajti varnost je varnost. Tako smo do Bičkove skale gazili visok sneg. Udiralo se nam je pod nogamri in prašilo se je okoli nas, da je biro vse belo. Do podnožja skale je še nekako šlo, toda morali smo se prebiti tudi čez z gru- ščem pokrito reber. Le s težavo smo se dokopali do vrha, kjer smo položili venec in imeli krajšo komemoracijo. Potem smo se vrnili v vas in si ogledali tekače, udeležence letošnjega tek· movanja »Po poteh partizanske Jelovice«, organiziranega v počastitev dvaintridesete obletnice legendarne dražgoške bitke. Tudi v nižje ležečo vas Lajše smo šli, kjer smo se v tamkajšnji gostilni za silo ogreli. Po dveh urah smo se odpra- vili nazaj. Pričakal nas je Blaž. »Le kam ste izginili?« nam je rekel. »Iskali so vas od RTV Ljubljana!« Bilo nam je žal, da smo bili odsotni. Toda - po toči zvoniti je prepozno, kot pravi pregovor. Sicer pa se je približal tudi čas odhoda. V avtobus smo vzeli še makedonske in bosanske smučarje ter se odpeljali. Malo smo se resda stisnili, za- to pa je bila pot proti domu le bolj w· sela in kratkočasna. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (s sliko) Ivo Kržišnik: '''Glas svobodne Jelovice.''' Tisočletna škofja Loka je pred kratkim praznovala svoj občinski praznik_, ki ga je posvetila spominu na junaško bitko Cankarjevega bataljona meseca januarja 1942 v Dražgošah. V številne proslave in tekmovanja v počastitev tega praznika se že četrto leto zapored vklju- čujejo tudi škofjeloški tal;)Ornik~ s sv_C!· jim tradicionalnim ZJimsk1m onentac1Jskim tekmovanjem »Glas svobodne Jelovice«. Letos so se za to tekmovanje še po· sebno skrbno pripravili, na pomoč pa sta jim priskočila tudi odsek za narod- no obrambo in splošni ljudski odpor pri občinski skupščini škofja Loka, ki je priskrbel nepogrešljive zveze UKV - ter občinska skupščina ZMS škofja Loka, ki je darovala dragocen prehodni pokal za zmagovalca. Uspeh -ni izostal. Na startu se je 5. januarja zbralo rekordno število ekip. Prišlo jih je kar sedemindvajset, skoraj iz vse Slovenije. Taborniki iz Nove Gorice, Murske Sobote iil Novega mesta so prišli že v petek, iz Lju?ljane: Vrain.- skega, Tržiča, žirov, GorenJe vasi pa ~o prispeli tik pred začetkom tekmovanJa. Sodelovale so tudi štiri domače ekipe odreda Svobodni Kamnitnik. Ekipe so bile razdeljene v dve starostni skupini, prva do petnajstega leta starosti in druga od petnajst let napre_j. Te~moval~ so lahko moške, ženske ah mesane ekipe; vsaka je štela štiri člane. Sklepni del tekmoval?e poti - tekmovanje sem le spremlJal - sem prehodil s fanti ki so narekovali peklensko hitrost Povedati moram namreč, da je bila to ekipa piratov, lan~~oletnih. re- publiških prvakov na repubhskem orientacijskem tekmovanju in udeležencev centralnega orientacijskega tekmovanja. Miha Boris, Janko in Andrej so bili tako v~šči v orientiranju, da se jim kar nisem mogel načuditi,. Po kratkem opi- su kontrolne točke - vpisati so jo ma:, rali v poseben dnevnik - smo odšli proti peti kontroli, ki je bila na drugem bregu Sore. Ker ni bilo daleč naokrog nobenega mostu, smo se odločili, da jo prebredemo in tako najhitreje najdemo peto kontrolno točko. čeprav se je mrz- la voda kar zažirala v naše noge, smo tudi to oviro preskočili in se kaj hitro znaš1i pri Matjažu in Milošu, ki sta si grela prezeble roke pri ml:-jhnem ognJ1;1 pri studenčku. Tekmovalci so zabelez1• li značilnosti mesta, kjer je bila peta kontrolna točka, in potem smo jo hitro mahnili naprej. Na Hribcu, pri lepi cerkvici smo našli šesto kontrolno točko. Toda - . kontrola je bila »mrtva«, saj smo našli poleg kontrolne zastavice sa- mo geslo: 9. januar - občinski praznik škofje Loke. S tem je bila naša pot praktično sklenjena, kajti v dobrih petih minutah smo bili že na cilju, ki je bil v taborniškem domu. Jaz sem se pošteno upehan, najprej napil toplega čaja, ki ga je pripravila Meta. Fantje so medtem reševa1i test iz prve pomoči in topografije. Povedali so mi, da jim je šel kar dobro od rok in sedaj so si želeli sa- mo še to, da bi se čim bolje odrezali. Zanje je bilo namreč tekmovanje kon- čano. Ni pa bilo končano za druge, ki so se bolj ali manj zadovoljni vračali na cilj. Zadnja ekipa je prispela ob pol štirih popoldne in tedaj so pričeli z iz• računavanjem rezultatov. Ker je bilo tekmovalcev veliko, se je napovedana slovesna razglasitev rezultatov pomak- nila kar za debelo uro naprej. Prehodna pokala sta osvojila ekipa odreda »Svobodni Kamnitnik« iz škofja Loke pri starejših in ekipa »Savskega odreda« iz Ljubljane pri mlajših, Letošnje tekmovanje za prehodni pokal Jelovice je odlično uspelo, saj so se ekipe srčno borile. V neugodnem me- glenem vremenu pa so morale pokazati tudi, da zares obvladajo osnove ori• entacije, da so vzdržljive in da jih ne morejo ustaviti naravne ovire. Vse to pa je pomemben činitelj našega splošnega ljudskega odpora. :Zal so se tekmovanja udeležile le taborniške ekipe in zato si bo organizator v prihodnje prizadeval pritegniti k tekmovanju »Glas svobodne Jelovice« tudi ekipe planincev, JLA ter druge. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (o tabornikih) <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4]</s> '''ZRVS Radovljica.''' Govorili so tudi o prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. Pokrovitelj bo Mitja Ribičič. Organiziral jo bo občinski odbor ZRVS Radovljica v sodelovanju s športnimi organizacijami in smučarskim klubom Radovljica, za sodelovanje pa bodo prosili tudi RO ZRVS. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42] '''Svobodna Jelovica 1975.''' Tokratna prireditev bo še sploh izredno množična, saj se je bo ude1ežilo več koit 4.000 tek.!no'l-,'11- cev in udeJ.ežencev pohoaov., To bo poleg vsega drugega tudi prva pni;reditev v letu 1975 -v okviru »Jugoslovans,ke,ga spDilll:nskega smuča.rnkega pokala« ki bo potekal pod pok;roviteljstivom gener~la a1rmad:e NiJko,1a Ljubičica. KO't je znan:;, ta pokal obsega »i'gma.n.ski pohod«, »Memorial 26 padlih v Mruropa,1ju«, »Mavrovski memorial« in »Po stezah partizanske Jelovice«, v letu 1975 pa bo dobtl še peto pl'i;red;tev .:_ »Sinjarvinsk:i memodal« v Zabljaku v spomi111 na tez.ke bc1e črnog-orskih partizanov v letu 1942. Nekaj novosti pa bo tudi na 18. priredl"tvi Po site,:ui.h partiza.rns,ke Jelovice. V tekmovalnem deiliu bo prvič še mednairodn.i biatlon - smuška tek ter stre.Ijanje s posebnimi puškami za biatlon -, na katerega so vabljene reprezentance šestih tuJih držav, t:ekmova.li pa bosta seveda turu na:ša državna reprezentanca. te,r reprezentanca Jugo.siLcwanske ljudske arma,de. Med pohodi pa bodo tokrat imeli svojega turu rezervni vojiaški starešine; udelefile 1Se ga bodo ek:;pe iiz večjega dela , s1oven.skih občinskih organizacij ZRVS. Najbrž ni treba posebej poveda:ti, da bodo manjikale ekipe iz tiS>tih d1e~ov Slovenije, kjer je smučarsikii šport s1abo razvit aLi ga sploh ni; nemogoče bi b:Jo od tamkajšnjih rezervnih starešin zahtevati, da se posebej opremi\jo ln izurijo samo za udeležbo na tej pr~1reddtrvi. Zato pa bo precej občinskih 01rganiza.cij, kaj!Plllk predvsem gorel!lj&kih, po,Sila,lo Po nekaj - e!Ci;p. ·h1ko Jtll t,o prav gotovo za<lost.i, da bo tudi ta pohod reizervniih vojaških starešin, kil bo imel ·trne »PO POTI HEROJA KEBETA«, zanimiv. G1avni orgamiza.tor prireditve je koordinacij&'r.i odbor pri republiški konfe,renoi SZDL Slovenije. Poleg rezervnih vodaških stauešd.in se bodo prireditve udeležili tudi člani drug'h organiz&cij in društev. Planinci se bodo povezali s planinci ,z ctrugih republik terr pri,pra,v,ili pohode p,r1:1k Jelov,ice, pove,peli pa se bodo tudi na okoliiške vrhave Ratitovec, Ko\Jlič, Pa,rttzansiJ<;:i v,rh, B1egoš iltn. Prireditve se bodo ude,le,tiui bab-o,rn'ki, ki bodi:> šli na pohode, p,ripmvili pa bodo tooi zimske n.a,stope v duhu svojega programa v-z.goje - taborni ogenj, igluje, vaje v orientiranju .pel. f'rav pc,seb-n.o \Jbeležj~ pa rele dati prtrediitvi s1oveil1ski sindikati, ki bodo skušali priva,bi,ti k udeležbi ne le člane deLO'Vnih kolektivov, temveč k,s,r ceJe njihove družine. Kot zmera,j do,s.lej boota sodelov-.i,Li Jugoslovanska ljuuska armada ter mili:ca. Poleg vseh si tudi Alpski lemlSlki cen.ter pnizadeva, da bi s svojim na.- st,o,pom pope5ltril prireditev; radi bi spustili p:i,d1a,Jce, ki so dobro ie;urjend, venda,r nimaijio primernrih leta!, ki bd lahko 17'.,;letela s snežne steze; venc;iar bodo za letalo prosili rmše vojno letalstv'O. Pri u,delei',encih, predvsem seveda tistih, ki se bodo udeleiii,hl pohodov, Je seveda največj,i problem primerna smučarska opr~ ma. Med tekmovalci teh t.efuiv . ni, saj se večinoma aktivno ukvarjajo s, športa, v kaJkršn.ih bodo tekmovali, in jdm pra'V€ , opreme kajp.aik ne manjka. Vsi drugi pa so večtnoma »ama.terjii«, n.edeljskli smuča;rji, pa imajo zato le opremo za smuko in veleslafom, se praVJi težke mDderne čevlje ter varnootne vezi, ki čevlju ne dopuščajo rn'ti milimetr, da bi re ločil od smul"ike. S tako opremo pa je te:Žlko iti na turne pohode, hoditi s smučmi na nog1ah navkre• be-r . . . Zato bo pač 01'.lVOljen,o v ta,kih primerih smuči sneti ter si jih naložiti na rame. Prav gotovo pa b'.Xio momli V'Sli prisrojIJJi dejavniki - od proizvaja.Jcev smučarsike wreme, posredn'kcw in prodaialcev in dn republike - razmi,s,1iti, kako hi bilo mo~ zdaj dra,g;o opremo za turno smučar nje bolj pl'i•bii,žaiti kupcu, saj se bodo končne kmisti pokazale kot na dolgem seznamu - korist bo imel nedetlJski sanučarr, ko · mu bo postala dostopna nova oblika rekrea,w,vnega športa, koris>t bodo imele delovne organizacije, kjer je ta nedeljski smučar zaposlen, korist bomo imeli pri pripravah na ljudsko obrambo, ko bomo dobili še enega borca na smučeh, in še in še .. Ceprav običajno k.a,r pravin10, da je priredttev v Dražgošah, pa v resniai poteka na širšem območju Jelovice. saj zajema kraje Bohinjsko Bi<Sltnco, LalllOoVO, Kropo, Dražgoše, Rud1110, Zeleznike, Selca Polj;ane in Škofjo Loko. In ker je prav zdaj 6ais da se ekipe prijavijo od.boru te prired'.tve, bo,mo na kratko nakazali" tekmo=ja in pohode, ki se bodo zvrstli,li 11. in 12. januarja. V škofji Loki se bo v soboto, 11. janua,rja, ob 9. uri začelo l. medn.a,rodno tekmovanje v biatlonu, 11. republiško prvenstvo v biatlonu iln 5. jugoslovanski memo- !'!ialni pokal pod geslom »MEMORIAL STRELJANIH TALCEV«, na katerega so vah1'jene ekipe iz čSSR, ZSSR. Romunije, Poljske, Madža,rske, Bolgarije in Italije. Ob istem času bo v Lancovem start smuškega teka učencev i.ll1 učen.k iz športnih društev osnovnih in srednjih šol· Gorenjske ter start veleslaloma učencev in ,učenk iz istjh špo,rtIlih društev; ti dve tekmo,vanJi se bosta imenavaU »z MNOZičNIM šPORTOM SE PRIPRAVLJAMO ZA OBRAMBO DOMOVINE,<. Ob 10. uri bo v Draižgošah na Slemenu startalo tekmouanje v veleslalomu im kategorizacijo za cicibane in cicibanke. taborniki pa bodo prikazali ureditev zimskega tabora ter druge svoje spretnosti in znan.je. To bo tekmo,vanje z imenom »SPOZNAVAJMO SLAVNA MESTA IZ NOB«. Ravno takrat se bodo v Kropi z;a. čeli s.muški skoki na 40-metrskrt skakalnici za člane in mladince, v poljanah pa se bo po 15-metnki slmkalnici pognal prvi mlajši pioniu; uro kasneje boo,o n~, 3'l-metrski skakalnici začeli skakati sta,rejš1 pionirji. Tekmovain,je v skO'ki.h bo nostliO ime >>SPOMIN NA BOJE NOV V POWANSKI DOLINI«. V Rudnem pa se bo ž;e ob 8. uri t~sto soboto začelo sankaško tek.moW!iilije »SANKA• NJE - REKREACIJA DElWVNEGA čLQ.. VEKA« za vse kategorij,e s tekmovalnimi sa."lllli na progi Laniliša-Rud:no. Sobohno popoldne bo v znamenju par• tizanskih mitingav. V železn:::kih bosta dva za tekmovalce, udeležence pohodov, ki bodo naslednjega dne, za šolsko mladino in domačine. Imeli bodo kuJturni program ter iiakurili kresove, tedaj pa bodo tudi podek]j nagrade in priznanja najbol,išim ciciba_,;om, sanka,čem in biatloncem. V Kro. ipi bosta miti.nga 21a pa1t,n1Jlje enot te,ri.tmi>a1• ne obrambe, JLA, milice, 2',a. občinske ekipe ZRVS, ki se bodo p,omerile prihodtnjega dne, ter prav tako za šolsko mladino drn prebivalstvo. V Bohinj,ski Bi,strici pa bosta mi,tJnga za ud_'?ležence turne:4a smuča,r.skega pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«, ki bo v nedeljo. USPEŠEN PRIKAZ ZNANJA, PRIDOBLJENEGA V šOLI z Nekega četrtka so pobočja Rakitne OZl• vela. S snegom pokrite okoliške planjave so v jutranjem mrazu premotili dijaki gradbene tehniške šole. Okoli dvesto mla• dink in mladincev je tega dne prišlo na Rakitno. In kakšen je bil njihov namen? 2eleli so v praksi preizkusiti to, kar so se učili v šoli. Znanje v glavah in skice na papirju so želeli prenesti v naravo. In to jim je v veliki meri uspelo. Jesenska praktična vaja je uspela. Uspeha pa niso bili veseli le dijaki, temveč tudi profesor• ji; predvsem tov. Lipovec, profesor pouka o obrambi in zaščiti na gradbeni tehniški šoli. Prav tako pes,tcer kot sobotni del pri. reditve, dn1gačA Pa še bo}j množičen bo nedel1;,ski del. Zjutraj ob 7. uri se bo v Kropi najprej zače1a strokovna anaLir.m takUčne naloge na temo »Dražgoška bitka v današnjih razmerah bojevanja«, ob osmih pa bodo že sitartale patrulje enot teri•torialne obrambe, JLA 1n milice na tekmo• vanje »V POHODU PRIPRI\ VI.JENI ZA BOJ«. Uro za,tem, torej ob devetih, bo sta,rt za pohod »PO PCYI'I HEROJA KEBETA« občinskih ekip rezervniih voj,ašklh starešin Slovenije. Ekipe rezervnih sta,rešim bod,o imele cilj v Dražgošah, vmes pa bodo imele še dve delovrni točkd - stre- ~janje ter reševanje taktične naloge, vezane na zimsko bojevanje. N'a otlju j,ih bodo pričakova,li med 11. in 12. uro. Ob istem času bodo v Dražgošah čakale na znak za start smučarske patrulje športnih 1n družbenih orga,nizacij; pol l.lJre za njimi bo start za so,lo teke članic in mladink, veteranov in slabovidnih. Ob 10. uri bodo taborniku prikazali svoj,e spretnosti na snegu, ob 12.30 pa bo vaja padalcev - smučz1rjev iz Alpske.ga leta-lske,ga ce!Iltra Lesce z zračnim prikazom dražgoške bitke. Fotograf je prišel na Rakitno prav gotovo prepozno. Slikal je lahko le fante in dekleta, Id so bili že pripravljeni, da se vrnejo domov. V jutranjih urah se je torej okoli dvesto mladih zbralo na večji jasi sredi rakitniških gozdov. Razdeljeni so bili v sedem vodov. Prva njihova naloga je bila na jasi postaviti zasedo, ki naj bi bila taka, da bi iz nje prizadeli sovražniku čimvečje iz. gube, poleg ,tega pa bi bil varen tudi umik napadalcev. Seveda, če bi se bilo treba umakniti. ZVEZA SOCIALI.STIČNE MLADINE V JLA Mladi v uniformi imajo iste cilje Načrt statuta orgarnizacije socialistične mladine v JLA je v večini enot naše armade že obdelan. Mladi vojaki so večinoma že seznanjeni z na• čeli Zveze socialistične mla• dine. Zato tudi z zanima• njem pričakujejo zvezni kon• gres mladih, ki bo konec no• vembra. Ta predkongresni čas smo izkoristili za pogo• sestankih razpravljali o vseh vprašanjih življenja in dela v naši enoti in tako še več prispevali k njenemu uspeš• nemu delu. Obenem bi lahko razširili tudi stike z mladimi iz Ilirske Bistrice. Za tiste, ki niso člani ZK, bo delo v ZSM dobra priprava za ta velik korak.« DANILO PERUš: »Mislim, da se bom z aktivnim delom v zvezi socialistične mladine lahko veliko naučil in te iz. kušnje koristno uporabil, ko se bom vrnil domov in tam nadaljeval z delom.« Po posvetovanju je bilo sklenjeno, kako naj zasedo postavijo. V zasedo je šel prvi vod, drugi dijaki pa so si jo ogledali in jo ocenili skozi oči sovražnika. Ogled je moral biti zelo natančen, saj je bilo treba videti, ali je zaseda postavljena pravilno. Vse napake, ki so jih opazili pri postavitvi zasede, so si zabeležili in jih bodo v na• slednjih urah obravnavali v šoli. Po končanem ogledu zasede je bil pri• ka.zan tudi napad iz zasede. Tokrat se je oglasilo tudi orožje. Po nekajminutnem ognju je sledil še juriš na sovražnika. Bil je uničen. Zatem so imeli orientacijski pohod. štirinajst skupin je odšJo s pomočjo skice, na katerih so bili podatki, in s pomočjo busol po azimutu. Pohod je obsegal po• bočja in doline Rakitrne. Tudi tokrat mla• di niso ,ra:wčarruli. Nelkaiteri so prišli, resda precej upehani na cilj celo predčasno, drugi so zamudili morda kakšno minuto. Toda priMi so vsi. In zopet smo lahko ugotavljali, da znajo znanje, pridobljeno v šoli, uspešno uporabiti tudi na težkem terenu, kot je to Rakitna. Svoj program pa je določen tudi za Bohinj,sl~o BiJstrico. Od tod bodo četrt čez osem krenili z vlakom vsi udeleženci pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV« - 200 plan:\11.Cev, 200 ta,borniJ!rov, 100 vojakov-planincev, 100 _pripadntlkov enot teritorialne obrambe irn 150 kadetov•miličrukov. Izstopili bodo v- So~ki ter od tam krenili na turni smučarski pohod prek Rov. mrice v Dražgoše. V Rudnem se bo ob osmih začelo sankaško telkmovainje vseh kategorij tekmovalcev z navadnimi in sa• motežn:mi sanmi, ob 10. uri pa pohod »PRENAšAJMO TRADICIJE NOB NA MLA• DE«, ki se ga bodo udeležiili člani mruženj borcev s prapori ter mladina; njihov cilj bo v Dražgošah. vor z vojaki-mladirnci v enoti MIHAJW PEJOVSKI: »tI)o.. 2ivojina Zdravkovica v Ilir· bro bi bilo, da se v delo ski Bistrici. vključi čimveč mladih, saj Mladi v armadi torej prav tako angažirano spremljajo načrte in cilje zveze sociali· stične mladine kot njihovi tovariši po vsej Jugoslaviji. Obenem pa se želijo v delo svoje organizacije tudi aktivno vključiti. S formiranjem organizacije ZSMJ v JLA jim bo to popolnoma 9mogočeno. Kaj mladi v U[)Jiformaih pri- bi to pomagalo k še večji čakujejo od svoje nove or• · enotnosti in bojni pripravljeganizacije? nosti enot. Na sestankih bi BOZO Mišic: »Delo si lahko rešili mnogo vprašanj predstavljam tako, da bi na brez pomoči starešin.« PETAR NJKOLic Ilirska Bistrica Na vrsti je bil še zadnji del jesenske vaje. Prof. Lipovec je prikazal različna eksplozivna sredstva. Tako smo videli, ka• ko eksplodirajo mine, ki so aktivirane na mehanski oziroma električni način. S tem se je vaja tudi končala. In program za Selce? Ob devetih bodo Il'.l pohod »V ,NARAVI ZBIRAJMO MOčI ZA DELO« krenHi člani sindikalnih orga. nizacij z družinami; hod:ili bodo · v smeri čez Ka,liše proti Dražgošam. Ob pol dese• tih pa se bo začel poJ:J.od »bRAZGOšKA BITKA« za šolsko mladino. Odšli bodo čez Kališe in Sleme v Dražgoše. S tem bodo tekmovanja in pohodi pri kraju. Vse poti bodo vodile v Dražgoše in tako bo tam ob 13.30 osrednj.a proslavaz g,ovorom in kulturnim programom, ob pol treh pa bodo razglasiJli rezultate tekmova,nj ter podelili priznanja in nagrade na,jbolje uvrščenim tekmovalcem, ekipam in p:,,:,ruljam. MIROSLAV ULčAR [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48] ==Načrti za spomenik in postavitev spomenika 1975== Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)<ref>[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]</ref> [slika osnutka spomenika 1956] '''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2]) '''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino. Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig. Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] "V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika." ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]) Najbrž najpomembnejši kulturno-politični dogodek pa bo, ko bodo v času osrednje proslave v Dražgošah slovesno postavili temeljni kamen za spomenik Cankarjevemu bataljonu. Ideja za to je prišla z republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in so jo vsi organizatorji prireditve toplo pozdravili. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45] ==Obisk Tita 1976== [[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]] (Milena) [fotografije iz arhiva ZB] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52] ==Proslave med 1977 in 1991== *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47] *'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev) *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34] *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko tekmovalcev v Dražgošah *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25] ==Proslave po osamosvojitvi == {| |[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]] |} {| |[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]] |[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]] |} {| |[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]] |} {| |[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]] |[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]] |} {| |[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]] |[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |} {| |[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]] |[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |} {| |[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]] |} ===Vabila=== *2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ] * ... ==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva== Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.<ref>»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]</ref> Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic. Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.<ref>[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]</ref> Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) <!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --> Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.<ref>Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])</ref> Oddaljimo se od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci. Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je "manj strašna noč v črne zemlje krilu" kot "so pod svetlim soncem sužni dnevi" (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: :»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&ndash;59) Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.<ref>"V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju." (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) </ref> Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o "Lažgošah", ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada. Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov. {| |[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]] |} Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno "resnico o Dražgošah". O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem. Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,<ref>Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.</ref> Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti "domoljubi" k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani "farške Dražgoše" namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni. ==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''== Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. # 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec # 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ # 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.<ref>Ivan Jan ga navaja med "preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo."</ref> | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. # 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1. # 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca<ref>Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.</ref> # 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka # 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman # 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo # 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu # 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora # 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra # 1969 Milan Žakelj (pred šolo) # 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK # 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL # 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]</ref> # 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar # 1974 Martin Košir # 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše # 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &ndash; odkritje spomenika 22. 7. # 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu # 1978 Leopold Pernuš # 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko # 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko # 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov # 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku # 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije # 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije # 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije # 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS # 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije # 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora # 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju'' # 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli'' # 1993 Ivan Dolničar # 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]] # 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]] # 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] # 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov # 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu # 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]] # 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov # 2001 Blaž Kavčič # 2002 Milan Kučan # 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ # 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]] # 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]] # 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]] # 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]] # 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]] # 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev« # 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]] # 2011 Milan Kučan # 2012 Danilo Türk # 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]] # 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]] # 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik # 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik # 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]] # 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka # 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ # 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik # 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB # 2022 Milan Kučan # 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister # 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta # 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ # 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade # 2027 ==Pohodne poti v Dražgoše== Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas, postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije. Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane. Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane, kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM (Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo. Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v Dražgošah. Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje. Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu namenu«. Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke, napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega, mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec. Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog 2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino. * 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah * 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &ndash; 5000 pohodnikov: # Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa # Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža # Bohinj: odred Tomaža Godca # Kranj: odred Iva Slavca - Jokla # Radovljica: odred Staneta Žagarja # Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana # Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje # Železniki: četa Blaža Ostrovrharja # Žiri: Žirovska četa * pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše * pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše * pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš * 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli * 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš * 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna * 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope. * 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega * 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam * po poti gorenjskega odreda (iz Krope) * Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni * Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej * Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič * Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki) * Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani) * Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka) * Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ?? * kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri * Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše ===Viri=== *Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975. *[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.] ==Dražgoški spomeniki== Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000. Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno. Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki. Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba. Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. [Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?] {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]] |} {| |[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]] |} {| |[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]] |} {| |[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |} {| |[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]] |[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]] |} *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000 Tik za mejo KS Dražgoše so še *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954 *trije spomeniki v Lajšah: **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976 {| |[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]] |[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]] |[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]] |} {| |[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]] |} '''Poimenovanje''' *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah ==Umetniške upodobitve== *Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6] *Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib]) *France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca] * kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961 * še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?) *načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah) *Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976) *[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice) *[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978] *Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984) * [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.] ==Literatura o Dražgošah== *slike naslovnic brošur ** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958 ** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}} ** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}} ** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}} ** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu) ** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca) ** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}} ** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}} ** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}} *Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961) *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975) *Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str. *Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992 *Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16. *Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144. *Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini) * Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4. *Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966. * Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska "Kalávrita". ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90. * Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977. *Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41. *Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978. *Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem). *Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987. *Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989. *''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994. *Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.) *Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992. *Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007. *Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.<ref>Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.</ref> *Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96. *Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016. *Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. *''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka) *Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010. *Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}} *Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015. *Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016. *Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube] <!-- '''Sovražno do partizanov''' *1994 Družina, Nova zaveza, Korenine … Dežman, Velikonja, Kavčič F. *Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002. *Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024 *Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. *Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--> {{v delu}} ===Video=== *[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021] * ... ==Partnerji== *ZZB in področne ZB *PZS, planinska društva *občine: Železniki ... *Društvo veteranov Sever *Zveza rezervnih častnikov *mediji * ... ==Opombe== {{sklici}} <hr> Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. 4t5dkjpzy2f07m57hj8pt0voybf3m5r 85312 85311 2026-07-02T16:18:16Z Hladnikm 30 85312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} {{v delu}} *Uvod *Citati iz govorov {| |[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]] |} Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.<ref>»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])</ref> Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.<ref>Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.</ref> Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj. Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. ==Dražgoška bitka== [kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?] ==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve== O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,<ref>Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju "ostankov jugoslovanske vojske" v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.</ref> raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. ===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah=== [[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]] Vandzeitung / Stenski časopis Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo. Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. To je nov zločin! Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela. V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo. Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo. Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti! Kdor gre proti nam, bo pogubljen! ===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki=== '''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so: Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline. 9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva. 9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže. Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja. Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše. Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo. Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske. 9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka. 10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h. 9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942]) ===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942=== Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota! "Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. "Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah. "Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega. "Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec … "Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. "Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […] Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942] ===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]=== Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942. ===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]=== *[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]] ... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]] ==Obnova vasi== Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje. <!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --> Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja. Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev. Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša. Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh. Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti. Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov. Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico. Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani. Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949). Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij. Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949). Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko. Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje. Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih. Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju. Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih. ==Proslave do 1958== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]] |[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]] |[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]] |} '''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf ''Borec'' 1951]) '''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. '''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.) '''1954''' Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale. '''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB. Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14 dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem. Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal. Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.) '''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.]) '''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. == Proslave Po stezah partizanske Jelovice== {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]] |} {| |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]] |žig 1961 |[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)] |} '''1958''' 2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. {| |[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]] |} '''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana". Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«. Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost. Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ... Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska. Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« ([https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.]) {| |[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]] |[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf] |} »12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.]) '''1960''' '''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960]) {| |[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]] |} '''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960]) '''1961''' Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije. '''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961]) '''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961]) '''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj, četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) {| |[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]] |[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]] |[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]] |} '''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3] '''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3] '''1965''' '''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4]) '''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf] *[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]</s> '''1967''' '''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev spada v sklop proslav 25-letnice vstaje in vsakoletne množične smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje. Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto. Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf] '''1968''' '''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih, utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije. Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15 kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih. Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf] '''1969''' '''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme »Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] '''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij. V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič, osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4] '''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba".''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«. Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15] '''1970''' '''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi. Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]</s> '''1971''' '''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4] '''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo. Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje. Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51] '''1972''' '''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko zapišemo, da nam je bil jasni zimski dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje. Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti. Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba pripraviti okrepčila, treba je pripeljati športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj primeren je prostor za novo šolo. Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo. Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani. Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje. Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili brezbrižni do skupnosti. Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. Kljub udeležbi mnogih nekdanjih borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb. Zdaj, ko je proslava za nami, bodo pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3] <s>*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]</s> Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti: Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36] '''1973''' '''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12] <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]</s> '''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30] '''1974''' '''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.''' V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v številu ni vedno bistvena! Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek. Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] (s sliko) '''Na Bičkovi skali.''' Vsakoletne prireditve »Po poteh partilzanske Jelovice« smo se taborniki in tabornice odreda Bičkova skala tudi letos udeležili, kakor že vseh dosedanjih. Dne 13. januarja smo se zbrali pred os- novno šolo Franceta Bevka, hukajoč si v roke, kajti bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Avtobus ni in ni hotel pripeljati, Končno se je le prikazal in kot bi migniQ smo se spravili vanj. Spotoma smo pobrali še tabornice in tabornike Savskega odreda. Po dolgotrajni vožnj,i, ki smo jo v glavnem prespali, smo končno le zagledali Dražgoše, obsijane s son- cem. Najprej smo se napotili k dražgoški osnovni šoli, pred katero je bila otvorit- vena slovesnost. Po krajšem nagovoru so se proti spomeniku Cankarjevemu bataljonu napotile delegacije - med njimi tudi naša - in položile vence. In nato smo odšli proti Bičkovi slrnli, katere ime nosi naš partizanski odred. Ker se nismo hoteli preveč napreza. ti, smo jo hoteli ubrati po bližnjici. Našo namero je preprečil vojak. Ubogali smo ga, kajti varnost je varnost. Tako smo do Bičkove skale gazili visok sneg. Udiralo se nam je pod nogamri in prašilo se je okoli nas, da je biro vse belo. Do podnožja skale je še nekako šlo, toda morali smo se prebiti tudi čez z gru- ščem pokrito reber. Le s težavo smo se dokopali do vrha, kjer smo položili venec in imeli krajšo komemoracijo. Potem smo se vrnili v vas in si ogledali tekače, udeležence letošnjega tek· movanja »Po poteh partizanske Jelovice«, organiziranega v počastitev dvaintridesete obletnice legendarne dražgoške bitke. Tudi v nižje ležečo vas Lajše smo šli, kjer smo se v tamkajšnji gostilni za silo ogreli. Po dveh urah smo se odpra- vili nazaj. Pričakal nas je Blaž. »Le kam ste izginili?« nam je rekel. »Iskali so vas od RTV Ljubljana!« Bilo nam je žal, da smo bili odsotni. Toda - po toči zvoniti je prepozno, kot pravi pregovor. Sicer pa se je približal tudi čas odhoda. V avtobus smo vzeli še makedonske in bosanske smučarje ter se odpeljali. Malo smo se resda stisnili, za- to pa je bila pot proti domu le bolj w· sela in kratkočasna. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (s sliko) Ivo Kržišnik: '''Glas svobodne Jelovice.''' Tisočletna škofja Loka je pred kratkim praznovala svoj občinski praznik_, ki ga je posvetila spominu na junaško bitko Cankarjevega bataljona meseca januarja 1942 v Dražgošah. V številne proslave in tekmovanja v počastitev tega praznika se že četrto leto zapored vklju- čujejo tudi škofjeloški tal;)Ornik~ s sv_C!· jim tradicionalnim ZJimsk1m onentac1Jskim tekmovanjem »Glas svobodne Jelovice«. Letos so se za to tekmovanje še po· sebno skrbno pripravili, na pomoč pa sta jim priskočila tudi odsek za narod- no obrambo in splošni ljudski odpor pri občinski skupščini škofja Loka, ki je priskrbel nepogrešljive zveze UKV - ter občinska skupščina ZMS škofja Loka, ki je darovala dragocen prehodni pokal za zmagovalca. Uspeh -ni izostal. Na startu se je 5. januarja zbralo rekordno število ekip. Prišlo jih je kar sedemindvajset, skoraj iz vse Slovenije. Taborniki iz Nove Gorice, Murske Sobote iil Novega mesta so prišli že v petek, iz Lju?ljane: Vrain.- skega, Tržiča, žirov, GorenJe vasi pa ~o prispeli tik pred začetkom tekmovanJa. Sodelovale so tudi štiri domače ekipe odreda Svobodni Kamnitnik. Ekipe so bile razdeljene v dve starostni skupini, prva do petnajstega leta starosti in druga od petnajst let napre_j. Te~moval~ so lahko moške, ženske ah mesane ekipe; vsaka je štela štiri člane. Sklepni del tekmoval?e poti - tekmovanje sem le spremlJal - sem prehodil s fanti ki so narekovali peklensko hitrost Povedati moram namreč, da je bila to ekipa piratov, lan~~oletnih. re- publiških prvakov na repubhskem orientacijskem tekmovanju in udeležencev centralnega orientacijskega tekmovanja. Miha Boris, Janko in Andrej so bili tako v~šči v orientiranju, da se jim kar nisem mogel načuditi,. Po kratkem opi- su kontrolne točke - vpisati so jo ma:, rali v poseben dnevnik - smo odšli proti peti kontroli, ki je bila na drugem bregu Sore. Ker ni bilo daleč naokrog nobenega mostu, smo se odločili, da jo prebredemo in tako najhitreje najdemo peto kontrolno točko. čeprav se je mrz- la voda kar zažirala v naše noge, smo tudi to oviro preskočili in se kaj hitro znaš1i pri Matjažu in Milošu, ki sta si grela prezeble roke pri ml:-jhnem ognJ1;1 pri studenčku. Tekmovalci so zabelez1• li značilnosti mesta, kjer je bila peta kontrolna točka, in potem smo jo hitro mahnili naprej. Na Hribcu, pri lepi cerkvici smo našli šesto kontrolno točko. Toda - . kontrola je bila »mrtva«, saj smo našli poleg kontrolne zastavice sa- mo geslo: 9. januar - občinski praznik škofje Loke. S tem je bila naša pot praktično sklenjena, kajti v dobrih petih minutah smo bili že na cilju, ki je bil v taborniškem domu. Jaz sem se pošteno upehan, najprej napil toplega čaja, ki ga je pripravila Meta. Fantje so medtem reševa1i test iz prve pomoči in topografije. Povedali so mi, da jim je šel kar dobro od rok in sedaj so si želeli sa- mo še to, da bi se čim bolje odrezali. Zanje je bilo namreč tekmovanje kon- čano. Ni pa bilo končano za druge, ki so se bolj ali manj zadovoljni vračali na cilj. Zadnja ekipa je prispela ob pol štirih popoldne in tedaj so pričeli z iz• računavanjem rezultatov. Ker je bilo tekmovalcev veliko, se je napovedana slovesna razglasitev rezultatov pomak- nila kar za debelo uro naprej. Prehodna pokala sta osvojila ekipa odreda »Svobodni Kamnitnik« iz škofja Loke pri starejših in ekipa »Savskega odreda« iz Ljubljane pri mlajših, Letošnje tekmovanje za prehodni pokal Jelovice je odlično uspelo, saj so se ekipe srčno borile. V neugodnem me- glenem vremenu pa so morale pokazati tudi, da zares obvladajo osnove ori• entacije, da so vzdržljive in da jih ne morejo ustaviti naravne ovire. Vse to pa je pomemben činitelj našega splošnega ljudskega odpora. :Zal so se tekmovanja udeležile le taborniške ekipe in zato si bo organizator v prihodnje prizadeval pritegniti k tekmovanju »Glas svobodne Jelovice« tudi ekipe planincev, JLA ter druge. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (o tabornikih) <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4]</s> '''ZRVS Radovljica.''' Govorili so tudi o prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. Pokrovitelj bo Mitja Ribičič. Organiziral jo bo občinski odbor ZRVS Radovljica v sodelovanju s športnimi organizacijami in smučarskim klubom Radovljica, za sodelovanje pa bodo prosili tudi RO ZRVS. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42] '''Svobodna Jelovica 1975.''' Tokratna prireditev bo še sploh izredno množična, saj se je bo ude1ežilo več kot 4.000 tekmovalcev in udeležencev pohodov. To bo poleg vsega drugega tudi prva prireditev v letu 1975 v okviru »Jugoslovanskega spDilll:nskega smučarskega pokala« ki bo potekal pod pokroviteljstivom generala armade Nikola Ljubičića. Kot je znano, ta pokal obsega »igmanski pohod«, »Memorial 26 padlih v Mrkopalju«, »Mavrovski memorial« in »Po stezah partizanske Jelovice«, v letu 1975 pa bo dobil še peto prireditev: »Sinjajevinski memorial« v Žabljaku v spomin na težke borbe črnogorskih partizanov v letu 1942. Nekaj novosti pa bo tudi na 18. prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. V tekmovalnem delu bo prvič še mednairodni biatlon - smuška tek ter streljanje s posebnimi puškami za biatlon -, na katerega so vabljene reprezentance šestih tujih držav, tekmovali pa bosta seveda tudi naša državna reprezentanca ter reprezentanca Jugoslovanske ljudske armade. Med pohodi pa bodo tokrat imeli svojega tudi rezervni vojaški starešine; udeležile se ga bodo ekipe iz večjega dela slovenskih občinskih organizacij ZRVS. Najbrž ni treba posebej povedati, da bodo manjkale ekipe iz tistih delov Slovenije, kjer je smučarski šport slabo razvit ali ga sploh ni; nemogoče bi bilo od tamkajšnjih rezervnih starešin zahtevati, da se posebej opremijo in izurijo samo za udeležbo na tej prireditrvi. Zato pa bo precej občinskih organizacij, kajpak predvsem gorenjskih, poslalo po nekaj ekip. ·h1ko Jtll t,o prav gotovo za<lost.i, da bo tudi ta pohod reizervniih vojaških starešin, kil bo imel ·trne »PO POTI HEROJA KEBETA«, zanimiv. Glavni organizator prireditve je koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL Slovenije. Poleg rezervnih vodaških stauešd.in se bodo prireditve udeležili tudi člani drug'h organiz&cij in društev. Planinci se bodo povezali s planinci ,z ctrugih republik terr pri,pra,v,ili pohode p,r1:1k Jelov,ice, pove,peli pa se bodo tudi na okoliiške vrhave Ratitovec, Ko\Jlič, Pa,rttzansiJ<;:i v,rh, B1egoš iltn. Prireditve se bodo ude,le,tiui bab-o,rn'ki, ki bodi:> šli na pohode, p,ripmvili pa bodo tooi zimske n.a,stope v duhu svojega programa v-z.goje - taborni ogenj, igluje, vaje v orientiranju .pel. f'rav pc,seb-n.o \Jbeležj~ pa rele dati prtrediitvi s1oveil1ski sindikati, ki bodo skušali priva,bi,ti k udeležbi ne le člane deLO'Vnih kolektivov, temveč k,s,r ceJe njihove družine. Kot zmera,j do,s.lej boota sodelov-.i,Li Jugoslovanska ljuuska armada ter mili:ca. Poleg vseh si tudi Alpski lemlSlki cen.ter pnizadeva, da bi s svojim nastopom pope5ltril prireditev; radi bi spustili p:i,d1a,Jce, ki so dobro ie;urjend, vendar nimaijio primernrih leta!, ki bd lahko 17'.,;letela s snežne steze; venc;iar bodo za letalo prosili rmše vojno letalstv'O. Pri u,delei',encih, predvsem seveda tistih, ki se bodo udeleiii,hl pohodov, Je seveda največj,i problem primerna smučarska opr~ ma. Med tekmovalci teh t.efuiv . ni, saj se večinoma aktivno ukvarjajo s, športa, v kaJkršn.ih bodo tekmovali, in jdm pra'V€ , opreme kajp.aik ne manjka. Vsi drugi pa so večtnoma »amaterji«, n.edeljskli smuča;rji, pa imajo zato le opremo za smuko in veleslafom, se praVJi težke mDderne čevlje ter varnootne vezi, ki čevlju ne dopuščajo rn'ti milimetr, da bi re ločil od smul"ike. S tako opremo pa je te:Žlko iti na turne pohode, hoditi s smučmi na nog1ah navkre• be-r . . . Zato bo pač 01'.lVOljen,o v ta,kih primerih smuči sneti ter si jih naložiti na rame. Prav gotovo pa b'.Xio momli V'Sli prisrojIJJi dejavniki - od proizvaja.Jcev smučarsike wreme, posredn'kcw in prodaialcev in dn republike - razmi,s,1iti, kako hi bilo mo~ zdaj dra,g;o opremo za turno smučar nje bolj pl'i•bii,žaiti kupcu, saj se bodo končne kmisti pokazale kot na dolgem seznamu - korist bo imel nedetlJski sanučarr, ko · mu bo postala dostopna nova oblika rekrea,w,vnega športa, koris>t bodo imele delovne organizacije, kjer je ta nedeljski smučar zaposlen, korist bomo imeli pri pripravah na ljudsko obrambo, ko bomo dobili še enega borca na smučeh, in še in še .. Ceprav običajno k.a,r pravin10, da je priredttev v Dražgošah, pa v resniai poteka na širšem območju Jelovice. saj zajema kraje Bohinjsko Bi<Sltnco, LalllOoVO, Kropo, Dražgoše, Rud1110, Zeleznike, Selca Polj;ane in Škofjo Loko. In ker je prav zdaj 6ais da se ekipe prijavijo od.boru te prired'.tve, bo,mo na kratko nakazali" tekmo=ja in pohode, ki se bodo zvrstli,li 11. in 12. januarja. V škofji Loki se bo v soboto, 11. janua,rja, ob 9. uri začelo l. medn.a,rodno tekmovanje v biatlonu, 11. republiško prvenstvo v biatlonu iln 5. jugoslovanski memo- !'!ialni pokal pod geslom »MEMORIAL STRELJANIH TALCEV«, na katerega so vah1'jene ekipe iz čSSR, ZSSR. Romunije, Poljske, Madža,rske, Bolgarije in Italije. Ob istem času bo v Lancovem start smuškega teka učencev i.ll1 učen.k iz športnih društev osnovnih in srednjih šol· Gorenjske ter start veleslaloma učencev in ,učenk iz istjh špo,rtIlih društev; ti dve tekmo,vanJi se bosta imenavaU »z MNOZičNIM šPORTOM SE PRIPRAVLJAMO ZA OBRAMBO DOMOVINE,<. Ob 10. uri bo v Dražgošah na Slemenu startalo tekmouanje v veleslalomu im kategorizacijo za cicibane in cicibanke. taborniki pa bodo prikazali ureditev zimskega tabora ter druge svoje spretnosti in znanje. To bo tekmovanje z imenom »SPOZNAVAJMO SLAVNA MESTA IZ NOB«. Ravno takrat se bodo v Kropi začeli smuški skoki na 40-metrskrt skakalnici za člane in mladince, v poljanah pa se bo po 15-metnki slmkalnici pognal prvi mlajši pionir; uro kasneje boo,o n~, 3'l-metrski skakalnici začeli skakati sta,rejš1 pionirji. Tekmovain,je v skO'ki.h bo nostliO ime >>SPOMIN NA BOJE NOV V POljaNSKI DOLINI«. V Rudnem pa se bo ž;e ob 8. uri t~sto soboto začelo sankaško tek.moW!iilije »SANKA• NJE - REKREACIJA DElWVNEGA čLovea« za vse kategorij,e s tekmovalnimi sa."lllli na progi Laniliša-Rud:no. Sobohno popoldne bo v znamenju par• tizanskih mitingav. V železn:::kih bosta dva za tekmovalce, udeležence pohodov, ki bodo naslednjega dne, za šolsko mladino in domačine. Imeli bodo kuJturni program ter iiakurili kresove, tedaj pa bodo tudi podek]j nagrade in priznanja najbol,išim ciciba_,;om, sanka,čem in biatloncem. V Kro. ipi bosta miti.nga 21a pa1t,n1Jlje enot te,ri.tmi>a1• ne obrambe, JLA, milice, 2',a. občinske ekipe ZRVS, ki se bodo p,omerile prihodtnjega dne, ter prav tako za šolsko mladino drn prebivalstvo. V Bohinj,ski Bi,strici pa bosta mi,tJnga za ud_'?ležence turne:4a smuča,r.skega pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«, ki bo v nedeljo. USPEŠEN PRIKAZ ZNANJA, PRIDOBLJENEGA V šOLI z Nekega četrtka so pobočja Rakitne OZl• vela. S snegom pokrite okoliške planjave so v jutranjem mrazu premotili dijaki gradbene tehniške šole. Okoli dvesto mla• dink in mladincev je tega dne prišlo na Rakitno. In kakšen je bil njihov namen? 2eleli so v praksi preizkusiti to, kar so se učili v šoli. Znanje v glavah in skice na papirju so želeli prenesti v naravo. In to jim je v veliki meri uspelo. Jesenska praktična vaja je uspela. Uspeha pa niso bili veseli le dijaki, temveč tudi profesor• ji; predvsem tov. Lipovec, profesor pouka o obrambi in zaščiti na gradbeni tehniški šoli. Prav tako pes,tcer kot sobotni del pri. reditve, dn1gačA Pa še bo}j množičen bo nedel1;,ski del. Zjutraj ob 7. uri se bo v Kropi najprej zače1a strokovna anaLir.m takUčne naloge na temo »Dražgoška bitka v današnjih razmerah bojevanja«, ob osmih pa bodo že sitartale patrulje enot teri•torialne obrambe, JLA 1n milice na tekmo• vanje »V POHODU PRIPRI\ VI.JENI ZA BOJ«. Uro za,tem, torej ob devetih, bo sta,rt za pohod »PO PCYI'I HEROJA KEBETA« občinskih ekip rezervniih voj,ašklh starešin Slovenije. Ekipe rezervnih sta,rešim bod,o imele cilj v Dražgošah, vmes pa bodo imele še dve delovrni točkd - stre- ~janje ter reševanje taktične naloge, vezane na zimsko bojevanje. N'a otlju j,ih bodo pričakova,li med 11. in 12. uro. Ob istem času bodo v Dražgošah čakale na znak za start smučarske patrulje športnih 1n družbenih orga,nizacij; pol l.lJre za njimi bo start za so,lo teke članic in mladink, veteranov in slabovidnih. Ob 10. uri bodo taborniku prikazali svoj,e spretnosti na snegu, ob 12.30 pa bo vaja padalcev - smučz1rjev iz Alpske.ga leta-lske,ga ce!Iltra Lesce z zračnim prikazom dražgoške bitke. Fotograf je prišel na Rakitno prav gotovo prepozno. Slikal je lahko le fante in dekleta, Id so bili že pripravljeni, da se vrnejo domov. V jutranjih urah se je torej okoli dvesto mladih zbralo na večji jasi sredi rakitniških gozdov. Razdeljeni so bili v sedem vodov. Prva njihova naloga je bila na jasi postaviti zasedo, ki naj bi bila taka, da bi iz nje prizadeli sovražniku čimvečje iz. gube, poleg ,tega pa bi bil varen tudi umik napadalcev. Seveda, če bi se bilo treba umakniti. ZVEZA SOCIALI.STIČNE MLADINE V JLA Mladi v uniformi imajo iste cilje Načrt statuta orgarnizacije socialistične mladine v JLA je v večini enot naše armade že obdelan. Mladi vojaki so večinoma že seznanjeni z na• čeli Zveze socialistične mla• dine. Zato tudi z zanima• njem pričakujejo zvezni kon• gres mladih, ki bo konec no• vembra. Ta predkongresni čas smo izkoristili za pogo• sestankih razpravljali o vseh vprašanjih življenja in dela v naši enoti in tako še več prispevali k njenemu uspeš• nemu delu. Obenem bi lahko razširili tudi stike z mladimi iz Ilirske Bistrice. Za tiste, ki niso člani ZK, bo delo v ZSM dobra priprava za ta velik korak.« DANILO PERUš: »Mislim, da se bom z aktivnim delom v zvezi socialistične mladine lahko veliko naučil in te iz. kušnje koristno uporabil, ko se bom vrnil domov in tam nadaljeval z delom.« Po posvetovanju je bilo sklenjeno, kako naj zasedo postavijo. V zasedo je šel prvi vod, drugi dijaki pa so si jo ogledali in jo ocenili skozi oči sovražnika. Ogled je moral biti zelo natančen, saj je bilo treba videti, ali je zaseda postavljena pravilno. Vse napake, ki so jih opazili pri postavitvi zasede, so si zabeležili in jih bodo v na• slednjih urah obravnavali v šoli. Po končanem ogledu zasede je bil pri• ka.zan tudi napad iz zasede. Tokrat se je oglasilo tudi orožje. Po nekajminutnem ognju je sledil še juriš na sovražnika. Bil je uničen. Zatem so imeli orientacijski pohod. štirinajst skupin je odšJo s pomočjo skice, na katerih so bili podatki, in s pomočjo busol po azimutu. Pohod je obsegal po• bočja in doline Rakitrne. Tudi tokrat mla• di niso ,ra:wčarruli. Nelkaiteri so prišli, resda precej upehani na cilj celo predčasno, drugi so zamudili morda kakšno minuto. Toda priMi so vsi. In zopet smo lahko ugotavljali, da znajo znanje, pridobljeno v šoli, uspešno uporabiti tudi na težkem terenu, kot je to Rakitna. Svoj program pa je določen tudi za Bohinj,sl~o BiJstrico. Od tod bodo četrt čez osem krenili z vlakom vsi udeleženci pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV« - 200 plan:\11.Cev, 200 ta,borniJ!rov, 100 vojakov-planincev, 100 _pripadntlkov enot teritorialne obrambe irn 150 kadetov•miličrukov. Izstopili bodo v- So~ki ter od tam krenili na turni smučarski pohod prek Rov. mrice v Dražgoše. V Rudnem se bo ob osmih začelo sankaško telkmovainje vseh kategorij tekmovalcev z navadnimi in sa• motežn:mi sanmi, ob 10. uri pa pohod »PRENAšAJMO TRADICIJE NOB NA MLA• DE«, ki se ga bodo udeležiili člani mruženj borcev s prapori ter mladina; njihov cilj bo v Dražgošah. vor z vojaki-mladirnci v enoti MIHAJW PEJOVSKI: »tI)o.. 2ivojina Zdravkovica v Ilir· bro bi bilo, da se v delo ski Bistrici. vključi čimveč mladih, saj Mladi v armadi torej prav tako angažirano spremljajo načrte in cilje zveze sociali· stične mladine kot njihovi tovariši po vsej Jugoslaviji. Obenem pa se želijo v delo svoje organizacije tudi aktivno vključiti. S formiranjem organizacije ZSMJ v JLA jim bo to popolnoma 9mogočeno. Kaj mladi v U[)Jiformaih pri- bi to pomagalo k še večji čakujejo od svoje nove or• · enotnosti in bojni pripravljeganizacije? nosti enot. Na sestankih bi BOZO Mišic: »Delo si lahko rešili mnogo vprašanj predstavljam tako, da bi na brez pomoči starešin.« PETAR NJKOLic Ilirska Bistrica Na vrsti je bil še zadnji del jesenske vaje. Prof. Lipovec je prikazal različna eksplozivna sredstva. Tako smo videli, ka• ko eksplodirajo mine, ki so aktivirane na mehanski oziroma električni način. S tem se je vaja tudi končala. In program za Selce? Ob devetih bodo Il'.l pohod »V ,NARAVI ZBIRAJMO MOčI ZA DELO« krenHi člani sindikalnih orga. nizacij z družinami; hod:ili bodo · v smeri čez Ka,liše proti Dražgošam. Ob pol dese• tih pa se bo začel poJ:J.od »bRAZGOšKA BITKA« za šolsko mladino. Odšli bodo čez Kališe in Sleme v Dražgoše. S tem bodo tekmovanja in pohodi pri kraju. Vse poti bodo vodile v Dražgoše in tako bo tam ob 13.30 osrednj.a proslavaz g,ovorom in kulturnim programom, ob pol treh pa bodo razglasiJli rezultate tekmova,nj ter podelili priznanja in nagrade na,jbolje uvrščenim tekmovalcem, ekipam in p:,,:,ruljam. MIROSLAV ULčAR [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] <s>[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48]</s> ==Načrti za spomenik in postavitev spomenika 1975== Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)<ref>[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]</ref> [slika osnutka spomenika 1956] '''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2]) '''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino. Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig. Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2] "V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika." ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]) Najbrž najpomembnejši kulturno-politični dogodek pa bo, ko bodo v času osrednje proslave v Dražgošah slovesno postavili temeljni kamen za spomenik Cankarjevemu bataljonu. Ideja za to je prišla z republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in so jo vsi organizatorji prireditve toplo pozdravili. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45] ==Obisk Tita 1976== [[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]] (Milena) [fotografije iz arhiva ZB] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39] *[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52] ==Proslave med 1977 in 1991== *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7] *[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26] *[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35] *[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46] *[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38] *[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47] *'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev) *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40] *[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42] *[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9] *[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34] *[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko tekmovalcev v Dražgošah *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13] *[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4] *[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25] ==Proslave po osamosvojitvi == {| |[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]] |[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]] |} {| |[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]] |} {| |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]] |[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]] |} {| |[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]] |[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]] |} {| |[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]] |[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]] |} {| |[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]] |[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]] |} {| |[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]] |[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |} {| |[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]] |[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]] |[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]] |} ===Vabila=== *2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ] * ... ==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva== Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.<ref>»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]</ref> Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic. Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.<ref>[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]</ref> Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) <!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --> Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.<ref>Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])</ref> Oddaljimo se od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci. Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je "manj strašna noč v črne zemlje krilu" kot "so pod svetlim soncem sužni dnevi" (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: :»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&ndash;59) Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.<ref>"V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju." (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) </ref> Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o "Lažgošah", ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada. Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov. {| |[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]] |} Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno "resnico o Dražgošah". O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem. Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,<ref>Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.</ref> Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti "domoljubi" k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani "farške Dražgoše" namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni. ==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''== Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. # 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec # 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ # 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.<ref>Ivan Jan ga navaja med "preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo."</ref> | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. # 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1. # 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca<ref>Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.</ref> # 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka # 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman # 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo # 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu # 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora # 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra # 1969 Milan Žakelj (pred šolo) # 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK # 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL # 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]</ref> # 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar # 1974 Martin Košir # 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše # 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &ndash; odkritje spomenika 22. 7. # 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu # 1978 Leopold Pernuš # 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko # 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko # 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov # 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku # 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije # 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije # 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije # 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije # 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS # 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije # 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora # 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju'' # 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli'' # 1993 Ivan Dolničar # 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]] # 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]] # 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]] # 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov # 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu # 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]] # 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov # 2001 Blaž Kavčič # 2002 Milan Kučan # 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ # 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]] # 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]] # 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]] # 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]] # 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]] # 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev« # 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]] # 2011 Milan Kučan # 2012 Danilo Türk # 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]] # 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]] # 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik # 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik # 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]] # 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka # 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ # 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik # 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB # 2022 Milan Kučan # 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister # 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta # 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ # 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade # 2027 ==Pohodne poti v Dražgoše== Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas, postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije. Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane. Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane, kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM (Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo tovarištvo med starejšo in mlado generacijo. Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v Dražgošah. Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje. Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu namenu«. Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke, napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega, mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec. Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog 2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino. * 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah * 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &ndash; 5000 pohodnikov: # Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa # Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža # Bohinj: odred Tomaža Godca # Kranj: odred Iva Slavca - Jokla # Radovljica: odred Staneta Žagarja # Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana # Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje # Železniki: četa Blaža Ostrovrharja # Žiri: Žirovska četa * pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše * pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše * pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš * 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli * 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš * 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna * 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope. * 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega * 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam * po poti gorenjskega odreda (iz Krope) * Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni * Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej * Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič * Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki) * Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani) * Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka) * Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ?? * kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri * Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše ===Viri=== *Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975. *[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.] ==Dražgoški spomeniki== Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000. Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno. Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki. Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba. Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. [Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?] {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]] |} {| |[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]] |} {| |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]] |[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]] |} {| |[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]] |} {| |[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]] |[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]] |} {| |[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]] |[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]] |} *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ? *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000 Tik za mejo KS Dražgoše so še *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981 *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954 *trije spomeniki v Lajšah: **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962 **[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976 {| |[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]] |[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]] |[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]] |} {| |[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]] |[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]] |} '''Poimenovanje''' *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah ==Umetniške upodobitve== *Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6] *Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib]) *France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca] * kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961 * še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?) *načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah) *Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976) *[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice) *[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979] *[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978] *Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984) * [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.] ==Literatura o Dražgošah== *slike naslovnic brošur ** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958 ** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}} ** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}} ** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}} ** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu) ** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca) ** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}} ** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}} ** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}} *Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961) *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975) *Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979) *Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str. *Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992 *Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16. *Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144. *Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini) * Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4. *Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966. * Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska "Kalávrita". ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90. * Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977. *Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41. *Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978. *Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem). *Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987. *Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989. *''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994. *Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.) *Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992. *Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007. *Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.<ref>Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.</ref> *Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96. *Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016. *Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. *''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka) *Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010. *Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}} *Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015. *Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016. *Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube] <!-- '''Sovražno do partizanov''' *1994 Družina, Nova zaveza, Korenine … Dežman, Velikonja, Kavčič F. *Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002. *Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024 *Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. *Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--> {{v delu}} ===Video=== *[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021] * ... ==Partnerji== *ZZB in področne ZB *PZS, planinska društva *občine: Železniki ... *Društvo veteranov Sever *Zveza rezervnih častnikov *mediji * ... ==Opombe== {{sklici}} <hr> Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. qz26uv4cc2t6ma8pbv2lfs9qp7fwfmw