Andraž Jež

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.10</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Andraž Jež</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4049</id>
    <revision>
      <id>85359</id>
      <parentid>85061</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T13:51:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>85359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10871" sha1="7297qf2c1lvjwfrdfhnxz0ijpd2f46o" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*»Takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati«: O mestu romana ''Na klancu'' v Cankarjevem opusu. [https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/gledaliski-list_na-klancu-WEB.pdf Gledališki list za predstavo SLG Celje ''Na klancu'' Ivana Cankarja v režiji Tina Grabnarja]. Celje: SLG Celje, 2026. 24–37.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

*Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228. [V pripravi.]

===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>7297qf2c1lvjwfrdfhnxz0ijpd2f46o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85360</id>
      <parentid>85359</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T13:53:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>85360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10924" sha1="s9ze062uitutgmxgxx51ymru94744qd" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*»Takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati«: O mestu romana ''Na klancu'' v Cankarjevem opusu. [https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/gledaliski-list_na-klancu-WEB.pdf Gledališki list za predstavo SLG Celje ''Na klancu'' Ivana Cankarja v režiji Tina Grabnarja]. Celje: SLG Celje, 2026. 24–37.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

*[https://omp.sazu.si/library/catalog/view/28/45/748 Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja]. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228. [V pripravi.]

===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>s9ze062uitutgmxgxx51ymru94744qd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85361</id>
      <parentid>85360</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T13:54:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>85361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10924" sha1="aq2u99phk84a2pnbvqmn76116tj9jt0" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*[https://omp.sazu.si/library/catalog/view/28/45/748 Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja]. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228. [V pripravi.]

*»Takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati«: O mestu romana ''Na klancu'' v Cankarjevem opusu. [https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/gledaliski-list_na-klancu-WEB.pdf Gledališki list za predstavo SLG Celje ''Na klancu'' Ivana Cankarja v režiji Tina Grabnarja]. Celje: SLG Celje, 2026. 24–37.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>aq2u99phk84a2pnbvqmn76116tj9jt0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85362</id>
      <parentid>85361</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T19:37:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>85362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10910" sha1="fh1axj5jnj7z9oyik5veofij9p1ilnd" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*[https://omp.sazu.si/library/catalog/view/28/45/748 Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja]. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228.

*»Takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati«: O mestu romana ''Na klancu'' v Cankarjevem opusu. [https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/gledaliski-list_na-klancu-WEB.pdf Gledališki list za predstavo SLG Celje ''Na klancu'' Ivana Cankarja v režiji Tina Grabnarja]. Celje: SLG Celje, 2026. 24–37.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>fh1axj5jnj7z9oyik5veofij9p1ilnd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kovači v partizanih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4309</id>
    <revision>
      <id>85356</id>
      <parentid>85355</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T12:25:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kovači smo */</comment>
      <origin>85356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8616" sha1="9e5kczvk41o85eapfof6etv3n1ht574" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

==Kovači smo==

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jožax Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa, s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.
**Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

* Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Šmitek) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).
* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič,

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Oton Župančič: Kovaška (''Prvi majnik'' 1901), Žebljarska
*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]
*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, 1978)
*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]], [[:s:Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

==Partizanska Kropa==

*statistika/grafikon vlog v drugi svetovni vojni

==Spomeniki==

* Župančičevo posvetilo Plamenu na plošči v avli sindikalnega doma: &quot;Plamen, ki vas ogreva, | tudi mene obseva; | vroč sem od njega in svetal, | kakor bi skupaj z vami koval. | O. Župančič &quot;Plamenu&quot; | 1947&quot; 
* Župančičevi verzi iz Žebljarske na spomeniku v Kamni Gorici: &quot;Od štirih do ene&quot; ...
* interaktivni zemljevid z označenimi spomeniki in povezavami na njihov opis na Partizanstvo.si

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

==Portreti in zgodbe==
*Blaž Ažman
*Rudi Finžgar, partizan športnik
*Mirko Šušteršič, lovec in oče padlega sina
*Ivan Bertoncelj, prvoborec
*Lojze Žabkar, partizanski duhovnik
*Kristina in Krista Šuler, pesnica in njena hči partizanka

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|}

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Stranski projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>9e5kczvk41o85eapfof6etv3n1ht574</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85357</id>
      <parentid>85356</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T12:34:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kovaška simbolika */</comment>
      <origin>85357</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9249" sha1="t8f47de5x2ae2gqqoia5zypjxu2btl9" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

==Kovači smo==

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jožax Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.
**Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

* Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Šmitek) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).
* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Oton Župančič: Kovaška (''Prvi majnik'' 1901), Žebljarska
*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]
*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, 1978)
*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]], [[:s:Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

==Partizanska Kropa==

*statistika/grafikon vlog v drugi svetovni vojni

==Spomeniki==

* Župančičevo posvetilo Plamenu na plošči v avli sindikalnega doma: &quot;Plamen, ki vas ogreva, | tudi mene obseva; | vroč sem od njega in svetal, | kakor bi skupaj z vami koval. | O. Župančič &quot;Plamenu&quot; | 1947&quot; 
* Župančičevi verzi iz Žebljarske na spomeniku v Kamni Gorici: &quot;Od štirih do ene&quot; ...
* interaktivni zemljevid z označenimi spomeniki in povezavami na njihov opis na Partizanstvo.si

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

==Portreti in zgodbe==
*Blaž Ažman
*Rudi Finžgar, partizan športnik
*Mirko Šušteršič, lovec in oče padlega sina
*Ivan Bertoncelj, prvoborec
*Lojze Žabkar, partizanski duhovnik
*Kristina in Krista Šuler, pesnica in njena hči partizanka

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|}

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Stranski projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>t8f47de5x2ae2gqqoia5zypjxu2btl9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85358</id>
      <parentid>85357</parentid>
      <timestamp>2026-07-08T12:39:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kovaška simbolika */</comment>
      <origin>85358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9248" sha1="15k77l22sec3sr6vewkd4szvk9lnfdz" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

==Kovači smo==

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.
**Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

* Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Šmitek) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).
* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Oton Župančič: Kovaška (''Prvi majnik'' 1901), Žebljarska
*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]
*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, 1978)
*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]], [[:s:Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

==Partizanska Kropa==

*statistika/grafikon vlog v drugi svetovni vojni

==Spomeniki==

* Župančičevo posvetilo Plamenu na plošči v avli sindikalnega doma: &quot;Plamen, ki vas ogreva, | tudi mene obseva; | vroč sem od njega in svetal, | kakor bi skupaj z vami koval. | O. Župančič &quot;Plamenu&quot; | 1947&quot; 
* Župančičevi verzi iz Žebljarske na spomeniku v Kamni Gorici: &quot;Od štirih do ene&quot; ...
* interaktivni zemljevid z označenimi spomeniki in povezavami na njihov opis na Partizanstvo.si

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

==Portreti in zgodbe==
*Blaž Ažman
*Rudi Finžgar, partizan športnik
*Mirko Šušteršič, lovec in oče padlega sina
*Ivan Bertoncelj, prvoborec
*Lojze Žabkar, partizanski duhovnik
*Kristina in Krista Šuler, pesnica in njena hči partizanka

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|}

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Stranski projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>15k77l22sec3sr6vewkd4szvk9lnfdz</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>