Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.11 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2647 85424 85419 2026-07-18T13:09:38Z Hladnikm 30 85424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' | title_orig = '''Triglavske partizanske plošče''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = predobjava oz. gradivo za objavo v zborniku ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav ''Triglav 240'', ur. Matija Zorn idr., Ljubljana: ZRC SAZU, 2018, 213–223. | media_type = | udk = || predmetne-oznake = | cobiss = }} :<small>V petkilometrskem pasu okrog Triglava je pet partizanskih spominskih plošč, ki od drugih po Sloveniji odstopajo z manjšim deležem vpisanosti v Register kulturne dediščine in večjim deležem vandaliziranja, ki se je dogajalo ob slovenski osamosvojitvi.</small> :<small>'''Ključne besede:''' [[:w:partizanski spomenik|spominske plošče]], [[:w:druga svetovna vojna|druga svetovna vojna]], [[:w:partizani|slovenski partizani]], [[:w:Triglav|Triglav]], [[:w:Register nepremične kulturne dediščine|Register kulturne dediščine]], [[:w:vandalizem|vandaliziranje]], [[:w:Geopedia|Geopedia]]</small> '''Partisan memorial plaques on Triglav''' :<small>'''Keywords:''' [[:w:en:Commemorative plaque|memorial plaques]], [[:w:en:World War II|World War II]], [[:w:en:Talk:Slovene Partisans|Slovene partisans]], [[:w:en:Triglav|Triglav]], National Registry of Cultural Heritage, [[:w:e:vandalism|vandalism]], Geopedia</small> :<small>Within the 5-kilometre circle around mount Triglav, there are 5 [[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|partisan memorial plaques]]. They differ from others in Slovenia in terms of lesser representation in the National registry of cultural heritage. They were also more ferquently vandalised at the time of Slovene secession from Yugoslavia.</small> ==Uvod== Prispevek izhaja iz [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 popisovanja slovenskih partizanskih spominskih obeležij za Geopedijo,] ki se je začelo leta 2013 iz zasebne pobude ob začudenju, da taka podatkovna zbirka ne obstaja. Pridružili so se študenti zgodovine, nekatere področne organizacije Zveze borcev in drugi zavzeti posamezniki, vsega skupaj nekaj deset oseb. Podatke o spomenikih zajemamo iz [http://rkd.situla.org/ Registra kulturne dediščine] (RKD), ki vsebuje med 2600 in 2900 obeležij, iz občinskih publikacij in odlokov, iz arhivov ZB, časopisnih člankov, spletnih virov in s terena. Trenutno je v zbirki 2800 spomenikov od predvidenih 4000,<ref>Predvidevanja so bila preskromna: trenutno (22. 8. 2021) je v zbirki 6475 obeležij, vseh bo najbrž okrog 7000.</ref> najizčrpneje so popisani na Gorenjskem. Podatke lahko vpisuje kdor koli, ki se registrira. V visokogorju (nad 1500 m) ni veliko spominskih obeležij iz časa druge svetovne vojne, precej bolj na gosto so posejana v sredogorju. V krogu pet kilometrov zračne črte od vrha Triglava je partizanskih plošč pet ([http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1935_x410857.536133301_y137803.646636856_s17_b4 Triglav] 2864 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1936_x411809.693176757_y137842.260965241_s17_b4 Kredarica] 2515 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1372_x406034.375_y138492.375_s15_b4 Zadnjica] 700 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x411274.187_y140813.886_s15_b4 Vrata] 1009 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1956_x415380.787727356_y135963.613616943_s15_b4 Srenjski preval] 1860 m), od tega na višinah le tri. V krogu 10 km se v višinah pokažejo še [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1021_x403804.179_y143949.1915_s15_b4 Vršič] (1600 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s15_b4 Škrlatica] (2740 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1967_x420869.281982422_y139185.531089783_s15_b2 planina Klek] (1580 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1957_x417033.348272461_y137411.545577118_s15_b2 Mrežce] (1840 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1838_x417985.022_y137205.16_s15_b2 Lipanca] (1600 m), malo nižje pa Rudno polje (1350 m), Pri rupah (1355 m), Uskovnica (1160 m), Vogar (1090 m, 950 m). Zunaj kroga 10 km so ob planinskih poteh nad 1000 metri še spomenik v Tilčevem rovtu pod Jerebikovcem (1340 m), na Mežakli (spomenik, 1150 m, in bolnica, 1120 m, na Zakopih), pokljuški spomeniki (Meja dolina, 1340 m, Jerhanka, 1200 m, dva na Goreljku, 1280 m, Konjska dolina, 1400, pod Berjanco, 1100 m, Turn, 1225m), na Komni (1500 m) in na planini Bareča dolina (1100 m). Nižje ležeči so malo poznani spomenik alpinistu partizanu Miranu Cizlju nad Martuljkom (860 m) in prgišče pokljuških spomenikov: po trije so na Gorjušah in Spodnjih Gorjušah, dva na Koprivniku in eden na planini Za jamo (vsi okrog 1000 m). Če bi vzeli za okvir širše območje Triglavskega narodnega parka, bi našli še kakšno visokogorsko partizansko obeležje (npr. na Krnski škrbini, 2060 m); ker pa plošče na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem na Geopediji še niso sistematično popisane, jih puščam ob strani, toliko pa je že evidentiranih, da je očitno, kako partizanska obeležja v krnskem visokogorju RKD sistematično izpušča za razliko od obeležij prve svetovne vojne (zlasti italijanskih), ki so v RKD vpisana. Ta nenavadna selekcija sporoča, da so zahodni Julijci za slovensko državo kulturno pomembni le zaradi italijanskih grobov, ne pa zaradi partizanskih grobov. Kot da bi druge svetovne vojne na tem področju ne bilo oziroma kot da ni vredna zgodovinskega spomina. V ožjem območju TNP je osem partizanskih obeležij (Vršič, Škrlatica, Triglav, Kredarica, Vrata, Mrežce, Srenjski preval, Komna).<ref>Dodati je treba še relief tigrovcu, partizanu, kulturniku in gorniku Danilu Turku - Jocu (1912&ndash;1991) v jedilnici koče Planike.</ref> V triglavskem visokogorju so tudi druge plošče: ob poti na vrh Triglava prvemu slikarju Triglava Marku Pernhartu ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5390 EŠD 5390])<ref>Plošča z latinskim napisom je bila vzidana 1907 v skalo sredi grebena Malega Triglava v spomin na triglavsko panoramo, ki jo je naslikal Korošec Marko Pernhart 1864–67, za spomenik razglašena 25. 2. 1987.</ref> in prvemu poetu Triglava Valentinu Vodniku ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5389 EŠD 5389]),<ref>Valentin Vodnik je bil na Triglavu 20. 8. 1795, marmornato ploščo z Vodnikovim verzom sta ob stoletnici tega dogodka dala pod vrhom Triglava vzidati Jakob Aljaž in Jakob Matjan, razglašena za spomenik 25. 2. 1987.</ref> ploščica Aljaževi poti na Aljaževem stolpu,<ref>Pot je bila odprta 1998, vodnik po njej je prvič izšel 2001.</ref> kip Jakoba Aljaža in velika plošča obnovi Triglavskega doma na Kredarici leta 1984, v lopi kapele je več kamnitih spominskih plošč,<ref>Ena je posvečena varuhu Aljaževih svetinj Jožetu Kumerju (1955--2007), zraven je plošča Jakobu Aljažu).</ref> dve sta iz stare kapele, od novejših pa je bila deležna kritične medijske pozornosti plošča kardinalu Stepincu iz leta 2006.<ref>Novica o postavitvi v Delu je doživela kar [http://www.delo.si/novice/slovenija/odkrili-spominsko-plosco-kardinalu-stepincu.html 354 bralskih komentarjev.]</ref> Kar tri spominske plošče ima Valentin Stanič na planinski koči, poimenovani po njem (2332 m). Plošča žrtvam planin je na Škrlatici ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22696 EŠD 22696]), ponesrečenim alpinistom Jožetu Pogačniku v koči na Kriških podih, Vladimirju Topolovcu pod Severno steno Triglava, Klementu Jugu v Steni, Ratku Čapku v Špiku in drugim ponesrečenim plezalcem. 4 km od vrha Triglava je pod Stenarjem plošča ponesrečenemu češkemu plezalcu Zdeněku Záboju. Na planini Jasenje pod Špikom je plošča nesreči, ki je leta 1952 vzela pet življenj, med njimi tri iz družine Uršič, in postala spodbuda za Ingoličev roman ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]'', prav tam je leta 2000 postavljena [http://slov.si/mh/galerije/galeri222/target25.html plošča Pavli Jesih] ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22695 EŠD 22695]). Nad Malim poljem je plošča na t. i. Kardeljevi koči, nad Vodnikovo kočo na Velem polju pa Balthasarju Hacquetu.<ref>Na zadnji dve me je opozoril Peter Skoberne.</ref> 2016 so na Vodnikovi koči na Velem polju odkrili spominsko ploščo Rozaliji Škantar, hčeri vodnika Šesta, ki je bila 1870 prva ženska na Triglavu (Šelek 2016), stara 20 let.<ref>Eine Triglaversteigung. ''Laibacher Tagblatt'' 8. okt. 1870. 2–3.</ref> Pod Pihavcem je plošča [[:w:Tine Mihelič|Tinetu Miheliču]], ki je tu umrl leta 2004. Zlasti na primorsko stran je precej obeležij prvi svetovni vojni. Na skali ob Triglavskem jezeru je spominska plošča oskrbniku [[:w:Alojz Knafelc|Alojziju Knafelcu]], avtorju rdeče-bele planinske markacije.<ref>Precej plošč je bilo verjetno vzidanih brez uradnih dovoljenj in evidence. Samo ob grebenski poti s Kredarice na Triglav je pet plošč v spomin planincem, ki jih je ubila strela: 29. 7. 1972 so umrli najstniki Jože Ješe, Marjan Rakovec in Roman Avguštin z Dobrave pri Kropi ter Janez Krč iz Kranja in 27-letni Janez Žumer z Bleda. 29. 8. 1991 Mateja Klemenčič, 2014 Petar Mandić iz Zagreba, 10. 8. 1978 Ludvik Bunderla, 9. 9. 1977 Jože Podlogar iz Spodnje Besnice. Pod potjo, ki vodi povprek čez pobočje Tošca proti Vodnikovi koči, je plošča kolektiva Iskre Barbari Kamušič (* 1. 12. 1958), ki se je ponesrečila 29. 4. 1978. </ref> Glavnine naštetega ni v RKD. So pa v RKD celi objekti. Aljažev stolp, postavljen 7. 8. 1895 »kot zavetišče pred strelo in kot simbol slovenskega lastništva« ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5531 EŠD 5531]), je bil za spomenik nacionalnega pomena proglašen šele 6. 10. 1999. Aljažev dom v Vratih ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28032 EŠD 28032]) je postavil Jakob Aljaž leta 1896, 1904 je bil objekt povečan, 1909 ga je podrl plaz, 1910 ga je zgradil na novo, prezidali so ga leta 1978 in odkrili v njem spominsko ploščo Jakobu Aljažu, delo kiparja Toneta Logondra.<ref>In ne Lagonderja, kot piše v RKD; podatka, kdaj je bil vpisan v RKD, ni.</ref> Zraven stoji Kapela sv. Cirila in Metoda ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4167 EŠD 4167]), zgrajena 1927 po načrtih Ivana Vurnika na pobudo Jakoba Aljaža in razglašena za spomenik lokalnega pomena 25. 2. 1987. Na Kredarici je Kapela Marije Snežne ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4166 EŠD 4166]), ena izmed šestih takih kapel na Slovenskem in eden od 24 cerkvenih objektov, posvečenih Mariji Snežni, ki imajo status slovenskega kulturnega spomenika. Za ta najvišje ležeči sakralni objekt, ki ga je 1897 zgradil Jakob Aljaž,<ref>V RKD navajajo letnico izgradnje 1896.</ref> ki je bil 1952 porušen in 1992 po načrtih Jožeta Marinka zgrajen na novo, ni podatka o datumu razglasitve za kulturni spomenik. Popisovanja partizanskih spomenikov na Geopedijo smo se lotili, ker je v RKD vpisan le njihov izbor in ker so vpisi v RKD prepogosto napačni, pomanjkljivi in zastareli. Kriteriji, zakaj je bil neki spomenik vključen v nacionalno zbirko, drugi pa ne, niso jasni, zdi se, da so bile odločitve arbitrarne. O vpisu je odločala vplivnost ali vztrajnost predlagateljev ali nazorska orientacija območnih Zavodov za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). V nekaterih občinah so bila neselektivno popisana domala vsa obeležja, drugod pa so bili nerazumno selektivni. Razlike je mogoče pripisati tako spreminjanju družbenih vrednot in javne klime skozi čas kot kadrovskim slučajnostim. Splošna izkušnja popisovalcev partizanskih spomenikov za Geopedijo je, da so regionalni ZVKD-ji slabo odzivni in da sporočenih napak ne vnašajo v centralno bazo. Bazo naj bi vsaka dva meseca osveževali na Ministrstvu za kulturo, vendar z ZVKD-jev do tja predlogi očitno ne pridejo.<ref>Za triglavske spomenike skrbi ZVKD Kranj: vrh Triglava je sicer na stičišču štirih občin: Kranjska Gora, Bovec, Bohinj in Gorje.</ref> V RKD sta iz petkilometrskega pasu okrog Triglava vpisana dva partizanska spomenika (Vrata – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5393 EŠD 5393] – in Srenjski preval – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=13221 EŠD 13221]), ne pa obeležja na Triglavu, na Kredarici in v Zadnjici. V desetkilometrskem pasu so bili manj izbirčni in so izpustili samo obeležjA na Vršiču, na Rudnem polju in na Kovinarski koči v Krmi, ostalih osem pa so upoštevali.<ref>Na Škrlatici, Kleku, Mrežcah, na Lipanci, Pri rupah, na Uskovnici in oba na Vogarju.</ref> V sredogorskem območju več kot 10 km od Triglava je več kot 20 partizanskih spomenikov – v RKD so vpisani skoraj vsi. V splošnem je bil RKD partizanskim spominskim obeležjem v gorskem svetu bolj naklonjen kot tistim v dolini (register vsebuje predvidoma okrog 70 % vseh partizanskih spomenikov), selektiven je bil le pri spomenikih v bližini Triglava. V alpskem prostoru daje RKD prednost vpisovanju alpskih pašnikov in objektov sakralne dediščine (znamenj, kapelic, cerkva).<ref>Vendar tudi tu ne povsod dosledno: 1939 leta zgrajena, 1952 požgana in 2002/03 ponovno postavljena kapelica na Uskovnici npr. ni doživela vpisa v RKD.</ref> Vpisan je npr. najvišji slovenski sakralni objekt kapelica na Kredarici,<ref>Datum razglasitve za kulturni spomenik v RKD manjka.</ref> ni pa te časti doživel najvišje ležeči nastanitveni objekt Triglavski dom na Kredarici, ki je po nastanku celo starejši, niti katera druga od starih triglavskih koč. Skraja je treba zavreči morebitni argument, da ima v TNP prednost varovanje naravne dediščine pred varovanjem kulturne dediščine. V težko dostopnih predelih je točk kulturne dediščine res manj, vendar nikakor niso v podrejeni vlogi. Človekovi gospodarski posegi v ta svet v obliki krčenja gozdov za planinske pašnike so registrirani in vzdrževani kot kulturna krajina, kot kulturna dediščina so označeni ostanki razkopavanja iz rudarskega interesa, utrdbe, obrambni jarki, ceste za oskrbo enot v prvi svetovni vojni. Gradnja turistične infrastrukture v parku in oskrba objektov s helikopterji, žičnicami in tovornimi živalmi so neprimerno večja ekološka motnja kot spominska obeležja. Obeležja se s časom tako zelo zlijejo z okoljem, da jih komaj opazimo in da jih pogosto spregledamo celo popisovalci.<ref>Tako sem večkrat šel mimo plošče pod Srenjskim prevalom in pod Mrežcami.</ref> Od tod dejstvo, da je tako težko dobiti njihove posnetke na spletu, čeprav se ljudje na veliko slikajo v njihovi bližini, npr. posnetek spominske plošče na Aljaževem stolpu. Pomemben kriterij pri izboru za RKD je dostopnost objekta. V registru ni plošč na težko dostopnih krajih nesreče, tudi če gre za legendarne žrtve, npr. za Klementa Juga. Drugi kriterij je starost: starejša ko je plošča, večja je možnost za njen vpis. Ravnanje RKD-ja se v tej točki ujema z ljudskim stališčem, da je spominskih obeležij preveč in da se je pri postavljanju novih treba omejevati.<ref>Kadar obstaja lokalni interes za obeležje, je to načelo hitro pozabljeno. </ref> Nerazrešeno ostaja, kako oddaljeni morajo biti dogodki za neproblematično uspomeničenje in do kdaj je to primerno storiti. Nasprotnikom partizanskega gibanja so partizanske plošče že premlade in zato odveč. Primeri vandaliziranih obeležij kažejo, da vključenost obeležij v RKD prav nič ne pomaga pri njihovi obnovi.<ref>Spomeniki v RKD so glede tega morda celo na slabšem, saj utegnejo lokalni ZVKD-ji njihovo obnavljanje celo oteževati z zahtevami po »avtentični« barvi črk ipd. Obeležja s statusom nacionalnih spomenikov so v slabem položaju tudi zaradi zakonodaje, ki kljub nedavni sprostitvi še vedno prepoveduje njihovo fotografiranje v pridobitne namene, torej za potrebe turističnih plakatov, kar je kulturno škodljivo.</ref> Spomeniki se obnavljajo le, če za to še vedno obstaja interes tistih, ki so jih postavili. Partizanske plošče, ki jim ni uspelo vstopiti v RKD, kažejo, da je bil zadnji čas za vpis v 1970. letih. Nevpisano obeležje na Vršiču je bilo postavljeno leta 1980, ploščo bolnici v Zadnjici so postavili verjetno leta 1981, plošče na Triglavu, Kredarici in Rudnem polju pa leta 1986. Za izločitev plošče na Vršiču je bil morda kriv napis, ki govori o »jugoslovanski vojski«, ki je leta 1945 tu bojevala zadnje bitke, in spomenik zato ne spada v »slovensko« kulturno dediščino. Ali pa morda ni prišla v poštev, ker se je njen »slavni pohod na Koroško« končal s ponovno izgubo Koroške. ==Plošča na Aljaževem stolpu== {| |[[Slika:Aljaž Tower 01.jpg|thumb|right|250px|Aljažev stolp s ploščo]] |[[Slika:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|right|450px|Plošča na Aljaževem stolpu, 2018]] |} Aljažev stolp na Triglavu je bil postavljen kot zmagovalni prapor slovenstva nad Nemci (Brvar 1995). Med obema vojnama je bila na Triglavu meja med Jugoslavijo in Italijo in Aljažev stolp točka merjenja moči z Italijani. Simbolna nacionalna točka slovensko-nemškega tekmovanja (popolnoma v duhu Aljaževega stolpa) je bil stolp tudi med drugo svetovno vojno: 19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda (Kajzer 2015).<ref>Vlasta Felc dvomi o verodostojnost te informacije: lahko bi bil "alarmni/šolski in ne lovski polk. Razen Gradiška o Nemcih ni govoril noben od ostalih udeležencev vzpona. Množica Nemcev naj bi se vpisala v vpisno knjigo, namestila zastavo s svastiko ... Partizani so prišli en dan za njimi, pa tega ne bi videli ali zamolčali? Tudi v knjigi Mileta Pavlina ''Jeseniško bohinjski odred'' tega ni."</ref> Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho Aljaževega stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo, [http://forum.striparna.com/viewtopic.php?f=6&t=3556&start=1020 dogodek je fotografiral Bogo Tavčar,]<ref>Kakšno kulturno poslanstvo opravlja oznaka Kopiranje ni dovoljeno pod kopijo slike, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine, mi ni jasno.</ref> v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO! Ker se je razobešenje zastave zgodilo ob osvoboditvi Beograda, so se za dejanje nadejali plakete mesta Beograd, vendar je niso dobili menda zato, ker zastava ni bila jugoslovanska (Lucu 2011). {| |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 01.jpg|thumb|220 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|200 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944.Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 02.jpg|thumb|250 px|Partizani z zastavo na Kredarici 19. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |} {| |[[File:Bogo Tavčar.jpg|thumb|Bogo Tavčar]] |[[File:Agfa fotoaparat iz leta 1944.jpg|thumb|310 px|Fotografski aparat Agfa Boga Tavčarja, s katerim je bila posneta fotografija razvitja slovenske zastave na Triglavu 20. oktobra 1944]] |} 42 let pozneje (18. ali 19. julija 1986) so ob prvem spominskem pohodu borcev na Triglav v spomin na dogodke leta 1944 udeleženci na stolp montirali bronasto ploščo. Izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice, odkrili so jo borci 7. SNOUB Franceta Prešerna in borci Jeseniško-bohinjskega odreda. Na njej je bilo naslednje besedilo (Kos 1990, 205, 206): ::Na tem mestu so med NOV pripadniki NOVJ izobesili slovensko zastavo in sicer: <br> ::30. maja 1944 borci II. SNOUB Ivana Gradnika po neuspelem napadu Nemcev na Titov štab v Drvarju;<br> ::2. avgusta 1944 partizani kulturne skupine IX. korpusa in soški aktivisti ter odstranili mejni kamen med Italijo in Tretjim rajhom;<br> ::20. oktobra 1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda in mladinci okrajnega komiteja SKOJ Bohinj v počastitev osvoboditve Beograda.<br> ::ZZB NOVS Poznana so imena partizanskih pristopnikov na Triglav med vojno: 30. 5. 1944 Oto Vrhunc (Blaž Ostrovrhar), Martin Škantar (Žvan), Miro Pavlin, Srečko Perhavec; 2. 8. 1944 Lev Svetek (Zorin), Danilo Turk (Joco) Jožko Erjavec, Jože Šebenik, Tilka Lojk (Žarka), Herman Srebrnič (Loški Trentar); 20. 10. 1944 član SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivan Gradišek (Dimitrij), Bogo Tavčar, terenska aktivistka SKOJ Jeseniško-bohinjskega odreda Angelca Vidic (por. Rožic) - Vlasta in sekretarka SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivanka Stare (por. Gracelj) - Tanja, Jože Rožman (Peter), ki je bil vodja, kurir G-7 Anton Pretnar in Bernard Rekelj (Kos 1990).<ref>Po drugih podatkih so bili na vrhu Ivan Gradišek iz Limbuša pri Mariboru, Vlasta Vidic iz vasi Kamnje, Ivanka Stare s Koprivnika, Blejca Bogo Tavčar in Jože Rozman in kurirja Jaka Bernard in Anton Pretnar z Bleda; zastavo je sešila Ivanka Gracelj (Lucu 2011). Vsaj za Jaka Bernarda podatek ne drži, saj je padel že leta 1942.</ref> Partizanska spominska plošča je nadomestila veliko šesterokotno ploščo,<ref>»[P]lošča, ki smo jo štirim možem na čast odkrili in prikovali pred 20 leti tu na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava« (Miha Potočnik, Slavnostni govor dr. Mihe Potočnika ob odkritju spomenika štirim srčnim možem, 27. 8. 1978, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_10.pdf ''Planinski vestnik'' 78/10 (1978),] 604.</ref> ki je bila od 1958 pritrjena na stolp<ref>Videti jo je na fotografiji stolpa z zvezdo iz leta 1968.</ref> in je proslavljala imena prvopristopnikov iz leta 1778; mavčni odlitek plošče hrani Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kje je original, nisem uspel izvedeti.<ref>Peter Skoberne je odstranjeno ploščo fotografiral v Staničevem zavetišču pod vrhom. Gradivo o obeležju iz leta 1980 je v fondu Planinske zveze Slovenije v Arhivu Slovenije ([http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=179829 SI AS 1176/18/633 Spominsko obeležje na Aljaževem stolpu na Triglavu, 1980 (Združeni dokumenti)]).</ref> Zvezdo so na vrh stolpa montirali namesto prvotne zastave z letnico že kmalu po vojni, vidna je namreč na fotografiji Jožeta Mallyja 20. maja 1949. Zvezda se je polomila, leta 1983<ref>ORF in RTV snemata fiim o planincu Kugyju. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNZSE2E ''Slovenski vestnik'' 38/32 (12. 8. 1983).] Po nekaterih podatkih so ga začeli snemati 1982; film Kugy (režija Marjan Ciglič, scenarij Željko Kozinc) je bil dokončan leta 1984.</ref> so jo ob snemanju filma o Juliusu Kugyju nadomestili s kopijo prvotnega znamenja. Tone Urbas iz TNP-ja jo je odnesel na Planiko in tam deponiral, kje je danes, ni znano. Najbrž so ob 6. spominskem pohodu na Triglav leta 1991 udeleženci opazili, da plošče razvitju slovenske zastave med drugo svetovno vojno in strmoglavljenju mejnika med Nemčijo in Italijo ni več. Obveljalo je, da je končala v prepadu. Sumničenja, da bi to storili vremenarji na Kredarici, je zavrnil Franci Zupančič, ki je poleti pomagal prepleskati stolp in je zatrdil, da so po obnovi ploščo privili nazaj. Odstranitev bi mogoče lahko razumeli v kontekstu težav z gradnjo Aljaževe kapelice na Kredarici, ki pa so bile glede na to, da je gradnja potekala v TNP in da je bil novi objekt precej večji od predhodnega, majhne. Gradnja je imela najvišjo politično podporo, vsa potrebna dovoljenja so bila pridobljena tik pred blagoslovom objekta 18. 8. 1992.<ref>[http://www.zupnija-dovje.si/index.php?Itemid=7&catid=3&id=21%3Akapela-na-kredarici&option=com_content&view=article Kapela na Kredarici.] Župnija Dovje.</ref> Borci so pisali v zvezi z izginulo ploščo načelniku GRS Mojstrana Janezu Brojanu, ki je odgovoril, da nima s tem nič, da pa je osebno proti postavljanju plošč na mestih, ki imajo »vseslovenski pomen«. Marjan Černivec iz Kranja je dodal, naj stolp ostane brez plošče NOV, ker »spominja le na delček – 4 leta – tisočletne slovenske zgodovine«, novinarka pa je primer zaključila s pozivom: »na Aljažev stolp nobenih obeležij več« (Sedej 1992), ki ustreza zahtevi po »avtentičnem« Aljaževem stolpu,<ref>Obnova porušene kapelice na Kredarici ni bila izvedena po prvotnem načrtu kot replika, ampak je bila modernizirana.</ref> ki jo je dve leti prej izrekel Janez Bizjak: ::<blockquote>»Zato vrednotimo Aljažev stolp kot spomenik naše kulturne in zgodovinske dediščine. Če takega vrednotenja ne priznavamo, je le kup pločevine, ki kazi najvišjo goro Julijskih Alp, kakor so mu očitali Nemci. Aljažev stolp je lahko kulturni spomenik samo tak, kot ga je postavil Aljaž; brez poznejših nasilnih sprememb. Torej: sivo pobarvan, s kovinsko zastavico, ki ima izrezano letnico 1895 in nič drugega. Kvečjemu še komaj opazna ploščica z informacijo, da je to kulturni spomenik. Aljažev stolp kot kulturni spomenik tudi ne more biti prostor za obešanje plošč, ki spominjajo na medvojne obiske partizanskih skupin. Ne vem, zakaj tega ne upa nihče javno povedati. Pri vseh uradnih proslavah in množičnih obleganjih Triglava doslej še nihče ni povedal, kdaj, zakaj in kdo je odstranil ploščo triglavskim prvopristopnikom, na njenem mestu pa se je pojavila plošča triglavski diviziji.« (Bizjak 1990)</blockquote> Pri zahtevi po ohranitvi avtentičnosti Aljaževega stolpa moti dejstvo, da Aljažev stolp ni umetnina, pač pa kleparski izdelek po načrtu, ki ga je naročnik duhovnik narisal mimogrede s palico v pesek dvorišča. Status nedotakljivosti kljub temu dobiva zato, ker je postal nacionalna relikvija, nacionalna svetinja pa je zato, ker je v času nacionalne emancipacije zaznamoval slovenskost Triglava v opoziciji z dominantnim nemštvom. S stališča današnjih idealov sožitja med slovanskim, romanskim in germanskim prebivalstvom na področju Alp, kakor ga pooseblja druga velika ikona Julijskih Alp Julius Kugy, je simbolika Aljaževega stolpa presežena. Stolp je zgodovinski dokument boja proti nacionalnim tekmecem in sovražnikom, anahronistično pa bi bilo jemati ta dokument s preloma 19. in 20. stoletja za zgled današnjemu političnemu čustvovanju in obnašanju. V zgodovinsko funkcioniranje stolpa kot nacionalnoobrambne ikone spadajo tudi vsi »nasilni« ali manj nasilni dodatki, ki so v preteklosti potrjevali in krepili njegovo simbolno vrednost, pa naj bo to plošča prvopristopnikom, partizanom, zvezda na njem ali oznaka točke na Aljaževi poti. Vse je bilo pričvrščeno nanj v duhu Aljaževe nacionalne ideje. Julius Kugy je bil, čeprav slovenskega porekla, do slovenskega nacionalnega gibanja distanciran in ga je v svoji nemški knjigi od Triglavu celo ironiziral.<ref>Ker je v ''Fünf Jahrhunderte Triglav'' (Gradec, 1938; slov. prevod ''Pet stoletij Triglava'', 1973, 1979) »na mnogih mestih knjige skritih dokaj nemško nacionalnih bodic«, je člankar odsvetoval prevajanje (Jože Rus, K vprašanju prevodov, ''Jutro'' 5. 3. 1931; [http://www.gore-ljudje.net/novosti/63959/ Ali naj prevajamo Kugyjevo knjigo o Triglavu,] Gore-ljudje). </ref> Pomenljivo je, da so zvezdo kot simbol slovenskega upora proti okupatorju sneli s stolpa prav ob snemanju filma o Kugyju. Oba, Aljaž in Kugy, sta vredna zgodovinskega spomina, upoštevanja in spoštovanja, za morebitno nacionalno idolatrijo pa bo potrebna odločitev za enega ali drugega, saj sta si njuna politična in kulturna koncepta preveč vsaksebi. Stolp je magnet za simbolno opomenjanje, seveda pa za vse, kar bi želeli nanj prilepiti, ni prostora, zato bi veljalo premisliti o informacijah o zgodovini obeležij na vrhu Triglava na notranji steni stolpa.<ref>Za zgled bi bila lahko umestitev plošč v notranjosti kapelice na Kredarici. Tam so obeležja gasilcem (relief sv. Florijana) in reliefi zavetnikov planicev sv. Bernarda, popotnikov sv. Jakoba, sv. Jožefa, razpelo s Kristusom Ivana Poljanca in kopija Marije Snežne Fortunata Berganta.</ref> Ob poizvedovanju za tale prispevek se je izkazalo, da plošča ni končala v prepadu. Po pričevanju tedanjega vremenarja in poznejšega oskrbnika Janka Rekarja je nekaj časa tičala v upravnikovi sobi na Kredarici. Na Kredarici je menda ni več, mogoče so jo skupaj s starimi vpisnimi knjigami odpeljali v depo PZS. Novo ploščo s skrajšanim besedilom sta postavila Planinska zveza Slovenije in borci Prešernove brigade (Miklavčič 2010).<ref>Številna poizvedovanja o datumu postavitve pri organizacijah in posameznikih so bila neuspešna.</ref> Na njej stoji (Gorišek 2011): <poem> ::Na tem mestu so med NOB l. 1944 ::partizani: Gradnikove brigade, ::kulturniki IX. korpusa, Jes.-boh. ::odreda in mladinci OK Bohinj ::podrli mejnik Italija-Nemčija ::in izobesili slovensko zastavo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Plošča na Aljaževem stolpu.] Foto Gorazd Gorišek. Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m). Gore-ljudje.net.</ref> </poem> {| |[[File:Triglav 1968.jpg|thumb|left|250 px|Na Triglavu 1968]] |[[File:Aljažev stolp po drugi svetovni vojni.jpg|thumb|750 px|Menjava obeležij na Aljaževem stolpu po drugi svetovni vojni]] |} ==Druge triglavske plošče== Hkrati s ploščo na Triglavu so postavili ob prvem spominskem pohodu na Triglav še plošči na Kredarici in na Rudnem polju. Na tisti na Kredarici piše: <poem> ::V bojih za našo narodno, ::socialno in človeško ::osvoboditev 1941—1945 ::je Triglav, pradavni ::simbol slovenstva, postal ::tudi simbol OF. Po njem je ::dobila ime Triglavska ::divizija NOVJ.</poem> Odkrili so jo borci XXXI. divizije in PD Ljubljana Matica 18. 7. 1986, izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice. {| |[[File:Partizanska plošča na Kredarici.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Partizanska plošča na Kredarici 02.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Kredarica.jpg|thumb|Kredarica]] |} {| |[[File:Kredarica 02.jpg|thumb|Kredarica]] |[[File:Kredarica 03.jpg|thumb|Kredarica]] |} Obeležje na Rudnem polju je iz varjene skulpture Toneta Svetine z napisom »Bitka triglavskih divizij NOVJ«. Deset let pozneje so ji dodali ploščo z napisom <poem> ::Pohodi na Triglav ::trikrat partizanske patrole 1944 ::desetkrat partizanski mladi 1986–1995 </poem> {| |[[File:Rudno Polje.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje]] |[[File:Rudno Polje 02.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje, Plošča spominskemu pohodu na Triglav 1986]] |} Nobena od teh triglavskih plošč ni vpisana v RKD. Zaradi slabih opisov v RKD in drugod sem težko našel ploščo pod Srenjskim prevalom (EŠD 13221) iz leta 1959 (Konobelj 1961): <poem> ::Tu je dne 8. 8. 1942 štab ::Gorenjskega odreda ::doživel močan nemški napad ::V tem boju sta padla ::Stražišar Polde ::Jesenice komandant odreda ::Bernard Ivan ::Bled kurir odreda ::Borci NOV </poem> {| |[[File:Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom.jpg|thumb|Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom]] |[[File:Mali Draški vrh.jpg|thumb|Mali Draški vrh s Srenjskim prevalom]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici.jpg|thumb|Partizanska bolnica v Zadnjici]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici 02.jpg|thumb|Zadnjica]] |} V ožjo triglavsko bližino spadata še plošča v Vratih z napisom »Padlim partizanom – gornikom 1941 do 1945«, pričvrščena na skalo z dvometrsko kovinsko maketo klina z vponko, in plošča v Zadnjici, za katero ni podatkov o postavitvi. Obeležje v Vratih so postavili leta 1953 ob 60-letnici Planinskega društva Dovje-Mojstrana na pobudo društva. Jeseni 1992 oz. poleti 1993 (Sedej 1993) je bila plošča pod klinom nasilno odstranjena in kmalu nadomeščena z novo. {| |[[File:Padlim partizanom v Vratih 01.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |[[File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |} Partizanske plošče v gorah so postavljali in jih vzdrževali skupaj planinci in borci. Sodelovanje se je v 90. letih pretrgalo, o čemer pričajo opozorilna pisma, ki so jih področna združenja ZB naslavljala na lokalna PD, kadar je bil spomenik potreben obnove ali ko ga je zmanjkalo.<ref>»Zveza združenj borcev pa je dvakrat pisala Planinskemu društvu Dovje - Mojstrana, a odgovora ni bilo.« (Sedej 1993)</ref> ==Škrlatica== Posebna je zgodba spominskega obeležja na Škrlatici (EŠD 22696).<ref>Po dokumentaciji jeseniške ZB je parcelna številka spomenika Kranjska Gora 821/1, v resnici pa je vrh Škrlatice v k. o. Dovje.</ref> Izčrpno popisani zgodbi<ref>Milan Božič: Spomini s Škrlatice še živijo. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9K2YLRNU/4f26d1ac-85c1-4038-a062-e539757f5dd9/PDF ''Planinski vestnik'' 93/7&ndash;8 (1993);] Stanko Klinar: Na gori križ. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UAEWYSBU/0f881dd3-6ec3-44d3-a417-e4005d4617d4/PDF ''Planinski vestnik'' 96/9 (1996);] [http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora.] Zavod za spomeniško varstvo, 1982. </ref> dodajmo nekaj manj poznanih podrobnosti. Križ je leta 1934 postavil Turistovski klub Skala<ref>RKD zmotno navaja, da je šlo za Gorniški klub dr. Henrik Tuma; v resnici je ta le naslednik TK Skala.</ref> in ga opremil z napisom »Žrtvam planin T. K. Skala 1934«. Tik po drugi svetovni vojni, 5. avgusta 1945, so partizani na križ dodali okroglo plaketo v obliki zvezde z vencem in z napisom »1941 Kot žrtve ste padli v borbi za nas! 1945«. Več kot 80 zbranim planincem sta ob otvoritvi govorila poročnik XV. divizije Rudolf Wölle in alpinist Uroš Župančič. Leta 1953 (po RKD pa 1954) so neodkriti vandali vrgli križ v prepad. V štrcelj križa so katoliki v naslednjih letih nasajali nadomestke, ki pa se niso obdržali. 6. 7. 1996 so križ postavili na novo. Na njem naj bi bila po RKD »plaketa padlim planincem med NOB«, vendar tega napisa na križu ni, tam je le replika napisa iz leta 1934. {| |[[File:Žrtvam planin 1934.jpg|thumb|Žrtvam planin, Škrlatica 1934]] | |[[File:Škrlatica 02.jpg|thumb|Škrlatica]] |[[File:Škrlatica 03.jpg|thumb|Škrlatica]] |} Kopiji obeh plošč, tiste iz leta 1934 in tiste iz leta 1945, sta skupaj z ostankom okroglega stebra pritrjeni na železni križ, ki stoji za dovškim pokopališčem, vliti ju je dal Božo Gorjanc z Dovjega. Ostanki padlega križa in originalni plaketi so pri župniku Francetu Urbaniji na Planini pod Golico, kamor jih je prenesel z Dovjega za namene muzejske zbirke. Ostanke križa so želeli postaviti ob kapelici v Klinu v dolini Velike Pišnice, vendar do realizacije ni prišlo. Vrnitev partizanskega obeležja na škrlatiški križ bi pomenilo restavracijo stanja, kot ga evidentira RKD, in bilo dejanje pomiritve med nazorsko ločenimi ali sprtimi gorniki. Partizanski spomeniki z zvezdo in križem niso nič posebnega,<ref>Na Gorenjskem so taki na Jamniku, v dolini Belce, na Javorškem prevalu, v Ljubnem itd. </ref> lepo bi bilo videti, ko bi tudi križ znal potrpeti z zvezdo. ==Sklep== Triglavsko visokogorje je simbolni prostor slovenstva, spominska obeležja na tem občutljivem področju govorijo o identitetnih rečeh. Odsotnost triglavskih partizanskih plošč v RKD, njihovo odstranjevanje in njihova pozaba so simptom identitetnih težav Slovencev. V RKD je vpisanih 70 % partizanskih plošč, triglavskih partizanskih samo 40 %. Po Sloveniji je bilo demoliranih okrog 10 % plošč, med tistimi v ožjem pasu okrog Triglava kar 40 %.<ref>Vandalizem nad partizanskimi ploščami po Sloveniji je večinoma ekonomske narave (v gorskem svetu so nazadnje tri težke bronaste plošče ukradli na Mežakli in eno v Gorjah), pri triglavskih ploščah pa je bil ideološke narave.</ref> Usoda partizanske spominske plošče na vrhu Triglava sporoča, da je bil Aljažev upor proti Nemcem 19. stoletja v redu, partizanski upor proti nemškim nacističnim nameram nekaj desetletij pozneje pa naj bi ne bil v redu. Potlačenje narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja 1941–1945 je ob dejstvu, da je šlo za spopad z globalnim zlom in zmago nad njim, absurdno. Triglava si brez stolpa ne znamo predstavljati. Njegova kulturno simbolna vloga gladko zbriše morebitne naravovarstvene pomisleke o ekološki spornosti objekta. Kot konstruktivni državljani EU moramo verjeti, da so časi spopadanja s sosednjimi nacijami za teritorij stvar zgodovine in iz zaupanja ravnati tako, da pri tem ostane. Aljažev kulturni boj ne sme ostati naše politično in kulturno vodilo, saj bi to pomenilo regresijo v 19. stoletje. Pričevalo bi, da smo vstopili v EU s figo v žepu in da bomo v stiski prvi pripravljeni izdati plemenito evropsko idejo o sožitju med narodi. Odpoved socialnodarvinističnemu razumevanju skupnosti kot nenehnemu merjenju moči s sosedi pa seveda ne pomeni, da bi morali pozabiti na zgodovinsko vlogo Aljaževega stolpa in njegovih spominskih plošč. Nasprotno, dolžni smo negovati spomin na prve pristopnike, na podjetno Aljaževo dejavnost, na merjenje moči z italijanskim iredentizmom med obema vojnama, na rušenje mejnega kamna 1944 in na razvijanja slovenske zastave ob prelomnih dogodkih leta 1944 in 1991 ter vse to pojasnjevati domačim in tujim obiskovalcem. Četrt stoletja po zadnjih vandalskih posegih in ob načrtovani obnovi Aljaževega stolpa bi bil čas, da RKD dokumentira tudi ta del slovenske zgodovine. Javna klima, kakor jo je povzela novinarka, je bila temu naklonjena že tedaj: »Lahko bi se celo strinjali, da morda ni primerno, da je po naših hribih in planinah toliko spominskih obeležij in plošč. Nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da preko noči izginjajo.« (Sedej 1993) Kako se bo Triglav soočil z zgodovino NOB, ostaja vprašljivo. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3862/odlok-o-razglasitvi-aljazevega-stolpa-na-triglavu-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena] (Ur. list RS št. 81/1999), pod katerega se je podpisal nekdanji podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, v 4. členu namreč določa prepoved postavljanja spominskih plošč na Aljažev stolp in v njegovo neposredno okolico. Kot da bi bilo potlačenje vojnega dela triglavske zgodovine zakonsko predvideno in zagotovljeno. Če bi odlok skušali uveljaviti po črki in za nazaj, bi morali poleg partizanske spominske plošče odstraniti tudi spominsko ploščo Valentinu Vodniku tik pod vrhom. Ponovna odstranitev triglavske spominske plošče bi legalizirala politično motivirani vandalizem iz leta 1991 in bi dajala potuho nadaljnjemu podobnemu početju.<ref>3. oktobra 2018 so v dolini obnovljeni stolp ponovno postavili na vrh Triglava, brez plošče in brez jasne odločitve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kaj bodo z njo: »V naslednjih korakih, ki bodo predvidoma izvedeni v prihodnjih letih, bodo strokovnjaki obravnavali tudi druge elemente opreme: panoramo, spominsko ploščo, postavitev značke Aljaževa pot, skrinjico z žigom in morebitno ponovno postavitev opreme, ki je bila nekoč prisotna – barometer, termometer, stolčki.« ([https://www.24ur.com/novice/slovenija/obnovljen-in-ojacan-bo-vsemu-kljuboval-se-najmanj-123-let.html Misija uspela, 'pleh z dušo' je spet nazaj na vrhu Triglava. 24ur.com 3. okt. 2018]) V začetku oktobra 2019 je PZS ploščo vendarle vrnila na vrh. Vzidana je vodoravnem položaju nekaj metrov vzhodno od stolpa na mestu, kjer je med obema vojnama stal mejnik med Jugoslavijo in Italijo. V Register kulturne dediščine pa je ZVKD ni vpisal.</ref> ==Opombe== <references /> ==Viri in literatura== *Janez Bizjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R992G33V Aljažev stolp je kulturni spomenik.] ''Planinski vestnik'' 90/9 (1990). 369, 370. *[Andrej Brvar]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMZ1UU5T Na Kredarici je bila slovesnost ob 100-letnici Aljaževega stolpa: Simbol, skupen vsem Slovencem.] ''Planinski vestnik'' 95/9 (1995). 384, 385. *Gorazd Gorišek: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m).] Gore-ljudje 23. 11. 2011. *Stanko Hribar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=79 Spominske plošče okoli Triglava.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 77&ndash;79. *Rok Kajzer: [http://www.delo.si/ozadja/iz-rajha-do-piskra-in-aljazevega-stolpa.html Po pobegu iz rajha je Ivo odprl Pisker, Ivan pa zapičil zastavo na Triglav.] ''Delo'' 10. 5. 2015. *Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Možakljo in Karavankami so se uprli''. Jesenice: Zveza borcev, 1954 (odlomek v ''Železarju'' 1961). *Alojz Kos: ''Po poti spominov''. Radovljica: SZDL, 1990 (Radovljiški zbornik). *Aleksander Lucu: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IVNPHHX Slovenska zastava zmotila Beograd.] ''Nedeljski dnevnik'' <s>2. 2. 2011 (18. 10. 2011)</s> 23. 10. 2011. *Ivo Miklavčič: Kako se je začelo. Valerija Keršič (ur.): [http://www.zdruzenje-sever.si/assets/bilten_25_let_spominskih_pohodov_na_triglav.pdf ''25 let spominskih pohodov na Triglav''.] Radovljica, 2010. 12–13. *Darinka Sedej: Aljaž turna ni postavil v svojo čast in slavo. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_28_L.pdf ''Gorenjski glas'' 10. 4. 1992.] *Darinka Sedej: Spominska obeležja izginjajo: Kje je spominska plošča iz doline Vrat? [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_60_L.pdf ''Gorenjski glas'' 6. 8. 1993.] *Marija Šelek: [http://revijazarja.si/clanek/ljudje/5800deb24f0f0/spregledana-junakinja-v-krilu Spregledana junakinja v krilu.] ''Zarja'' 19. 10. 2016. *Dušan Škodič: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/130229/ Streljanje in pleskarske vojne na Triglavu.] Gore-ljudje 10. 11. 2016. Aljažev stolp popackan z grafiti in barvo. ''Planinski vestnik'' 7–8 (2015). *Tone Wraber: Wraber: Kam je izginila spominska plošča prvopristopnikom? ''Delo'', Prejeli smo, 3. 12. 1991. Za informacije po telefonu, ustno ali po pošti se zahvaljujem Tomažu Bregantu, Janezu Brojanu, Andreju Brvarju, Franciju Ekarju, Marjanu Cigliču, Gorazdu Gorišku, Edu Grabrijanu, Elizabeti Gradnik, Boštjanu Kostanjšku, Saši Mesec, Ivu Miklavčiču, Petru Mikši, Renati Pamić, Franju Potočniku, Andreju in Janku Rekarju, Dušanu Škodiču, Francetu Urbaniji, Tonetu Urbasu, Roku Uršiču, po objavi pa še Petru Skobernetu. [[Kategorija: Miran Hladnik]] 4604s4pvd1vqhrqsak637nqya7f59jr 85425 85424 2026-07-19T06:09:11Z Hladnikm 30 85425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' | title_orig = '''Triglavske partizanske plošče''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = predobjava oz. gradivo za objavo v zborniku ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav ''Triglav 240'', ur. Matija Zorn idr., Ljubljana: ZRC SAZU, 2018, 213–223. | media_type = | udk = || predmetne-oznake = | cobiss = }} :<small>V petkilometrskem pasu okrog Triglava je pet partizanskih spominskih plošč, ki od drugih po Sloveniji odstopajo z manjšim deležem vpisanosti v Register kulturne dediščine in večjim deležem vandaliziranja, ki se je dogajalo ob slovenski osamosvojitvi.</small> :<small>'''Ključne besede:''' [[:w:partizanski spomenik|spominske plošče]], [[:w:druga svetovna vojna|druga svetovna vojna]], [[:w:partizani|slovenski partizani]], [[:w:Triglav|Triglav]], [[:w:Register nepremične kulturne dediščine|Register kulturne dediščine]], [[:w:vandalizem|vandaliziranje]], [[:w:Geopedia|Geopedia]]</small> '''Partisan memorial plaques on Triglav''' :<small>'''Keywords:''' [[:w:en:Commemorative plaque|memorial plaques]], [[:w:en:World War II|World War II]], [[:w:en:Talk:Slovene Partisans|Slovene partisans]], [[:w:en:Triglav|Triglav]], National Registry of Cultural Heritage, [[:w:e:vandalism|vandalism]], Geopedia</small> :<small>Within the 5-kilometre circle around mount Triglav, there are 5 [[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|partisan memorial plaques]]. They differ from others in Slovenia in terms of lesser representation in the National registry of cultural heritage. They were also more ferquently vandalised at the time of Slovene secession from Yugoslavia.</small> ==Uvod== Prispevek izhaja iz [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 popisovanja slovenskih partizanskih spominskih obeležij za Geopedijo,] ki se je začelo leta 2013 iz zasebne pobude ob začudenju, da taka podatkovna zbirka ne obstaja. Pridružili so se študenti zgodovine, nekatere področne organizacije Zveze borcev in drugi zavzeti posamezniki, vsega skupaj nekaj deset oseb. Podatke o spomenikih zajemamo iz [http://rkd.situla.org/ Registra kulturne dediščine] (RKD), ki vsebuje med 2600 in 2900 obeležij, iz občinskih publikacij in odlokov, iz arhivov ZB, časopisnih člankov, spletnih virov in s terena. Trenutno je v zbirki 2800 spomenikov od predvidenih 4000,<ref>Predvidevanja so bila preskromna: trenutno (22. 8. 2021) je v zbirki 6475 obeležij, vseh bo najbrž okrog 7000.</ref> najizčrpneje so popisani na Gorenjskem. Podatke lahko vpisuje kdor koli, ki se registrira. V visokogorju (nad 1500 m) ni veliko spominskih obeležij iz časa druge svetovne vojne, precej bolj na gosto so posejana v sredogorju. V krogu pet kilometrov zračne črte od vrha Triglava je partizanskih plošč pet ([http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1935_x410857.536133301_y137803.646636856_s17_b4 Triglav] 2864 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1936_x411809.693176757_y137842.260965241_s17_b4 Kredarica] 2515 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1372_x406034.375_y138492.375_s15_b4 Zadnjica] 700 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x411274.187_y140813.886_s15_b4 Vrata] 1009 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1956_x415380.787727356_y135963.613616943_s15_b4 Srenjski preval] 1860 m), od tega na višinah le tri. V krogu 10 km se v višinah pokažejo še [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1021_x403804.179_y143949.1915_s15_b4 Vršič] (1600 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s15_b4 Škrlatica] (2740 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1967_x420869.281982422_y139185.531089783_s15_b2 planina Klek] (1580 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1957_x417033.348272461_y137411.545577118_s15_b2 Mrežce] (1840 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1838_x417985.022_y137205.16_s15_b2 Lipanca] (1600 m), malo nižje pa Rudno polje (1350 m), Pri rupah (1355 m), Uskovnica (1160 m), Vogar (1090 m, 950 m). Zunaj kroga 10 km so ob planinskih poteh nad 1000 metri še spomenik v Tilčevem rovtu pod Jerebikovcem (1340 m), na Mežakli (spomenik, 1150 m, in bolnica, 1120 m, na Zakopih), pokljuški spomeniki (Meja dolina, 1340 m, Jerhanka, 1200 m, dva na Goreljku, 1280 m, Konjska dolina, 1400, pod Berjanco, 1100 m, Turn, 1225m), na Komni (1500 m) in na planini Bareča dolina (1100 m). Nižje ležeči so malo poznani spomenik alpinistu partizanu Miranu Cizlju nad Martuljkom (860 m) in prgišče pokljuških spomenikov: po trije so na Gorjušah in Spodnjih Gorjušah, dva na Koprivniku in eden na planini Za jamo (vsi okrog 1000 m). Če bi vzeli za okvir širše območje Triglavskega narodnega parka, bi našli še kakšno visokogorsko partizansko obeležje (npr. na Krnski škrbini, 2060 m); ker pa plošče na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem na Geopediji še niso sistematično popisane, jih puščam ob strani, toliko pa je že evidentiranih, da je očitno, kako partizanska obeležja v krnskem visokogorju RKD sistematično izpušča za razliko od obeležij prve svetovne vojne (zlasti italijanskih), ki so v RKD vpisana. Ta nenavadna selekcija sporoča, da so zahodni Julijci za slovensko državo kulturno pomembni le zaradi italijanskih grobov, ne pa zaradi partizanskih grobov. Kot da bi druge svetovne vojne na tem področju ne bilo oziroma kot da ni vredna zgodovinskega spomina. V ožjem območju TNP je osem partizanskih obeležij (Vršič, Škrlatica, Triglav, Kredarica, Vrata, Mrežce, Srenjski preval, Komna).<ref>Dodati je treba še relief tigrovcu, partizanu, kulturniku in gorniku Danilu Turku - Jocu (1912&ndash;1991) v jedilnici koče Planike.</ref> V triglavskem visokogorju so tudi druge plošče: ob poti na vrh Triglava prvemu slikarju Triglava Marku Pernhartu ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5390 EŠD 5390])<ref>Plošča z latinskim napisom je bila vzidana 1907 v skalo sredi grebena Malega Triglava v spomin na triglavsko panoramo, ki jo je naslikal Korošec Marko Pernhart 1864–67, za spomenik razglašena 25. 2. 1987.</ref> in prvemu poetu Triglava Valentinu Vodniku ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5389 EŠD 5389]),<ref>Valentin Vodnik je bil na Triglavu 20. 8. 1795, marmornato ploščo z Vodnikovim verzom sta ob stoletnici tega dogodka dala pod vrhom Triglava vzidati Jakob Aljaž in Jakob Matjan, razglašena za spomenik 25. 2. 1987.</ref> ploščica Aljaževi poti na Aljaževem stolpu,<ref>Pot je bila odprta 1998, vodnik po njej je prvič izšel 2001.</ref> kip Jakoba Aljaža in velika plošča obnovi Triglavskega doma na Kredarici leta 1984, v lopi kapele je več kamnitih spominskih plošč,<ref>Ena je posvečena varuhu Aljaževih svetinj Jožetu Kumerju (1955--2007), zraven je plošča Jakobu Aljažu).</ref> dve sta iz stare kapele, od novejših pa je bila deležna kritične medijske pozornosti plošča kardinalu Stepincu iz leta 2006.<ref>Novica o postavitvi v Delu je doživela kar [http://www.delo.si/novice/slovenija/odkrili-spominsko-plosco-kardinalu-stepincu.html 354 bralskih komentarjev.]</ref> Kar tri spominske plošče ima Valentin Stanič na planinski koči, poimenovani po njem (2332 m). Plošča žrtvam planin je na Škrlatici ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22696 EŠD 22696]), ponesrečenim alpinistom Jožetu Pogačniku v koči na Kriških podih, Vladimirju Topolovcu pod Severno steno Triglava, Klementu Jugu v Steni, Ratku Čapku v Špiku in drugim ponesrečenim plezalcem. 4 km od vrha Triglava je pod Stenarjem plošča ponesrečenemu češkemu plezalcu Zdeněku Záboju. Na planini Jasenje pod Špikom je plošča nesreči, ki je leta 1952 vzela pet življenj, med njimi tri iz družine Uršič, in postala spodbuda za Ingoličev roman ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]'', prav tam je leta 2000 postavljena [http://slov.si/mh/galerije/galeri222/target25.html plošča Pavli Jesih] ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22695 EŠD 22695]). Nad Malim poljem je plošča na t. i. Kardeljevi koči, nad Vodnikovo kočo na Velem polju pa Balthasarju Hacquetu.<ref>Na zadnji dve me je opozoril Peter Skoberne.</ref> 2016 so na Vodnikovi koči na Velem polju odkrili spominsko ploščo Rozaliji Škantar, hčeri vodnika Šesta, ki je bila 1870 prva ženska na Triglavu (Šelek 2016), stara 20 let.<ref>Eine Triglaversteigung. ''Laibacher Tagblatt'' 8. okt. 1870. 2–3.</ref> Pod Pihavcem je plošča [[:w:Tine Mihelič|Tinetu Miheliču]], ki je tu umrl leta 2004. Zlasti na primorsko stran je precej obeležij prvi svetovni vojni. Na skali ob Triglavskem jezeru je spominska plošča oskrbniku [[:w:Alojz Knafelc|Alojziju Knafelcu]], avtorju rdeče-bele planinske markacije.<ref>Precej plošč je bilo verjetno vzidanih brez uradnih dovoljenj in evidence. Samo ob grebenski poti s Kredarice na Triglav je pet plošč v spomin planincem, ki jih je ubila strela: 29. 7. 1972 so umrli najstniki Jože Ješe, Marjan Rakovec in Roman Avguštin z Dobrave pri Kropi ter Janez Krč iz Kranja in 27-letni Janez Žumer z Bleda. 29. 8. 1991 Mateja Klemenčič, 2014 Petar Mandić iz Zagreba, 10. 8. 1978 Ludvik Bunderla, 9. 9. 1977 Jože Podlogar iz Spodnje Besnice. Pod potjo, ki vodi povprek čez pobočje Tošca proti Vodnikovi koči, je plošča kolektiva Iskre Barbari Kamušič (* 1. 12. 1958), ki se je ponesrečila 29. 4. 1978. </ref> Glavnine naštetega ni v RKD. So pa v RKD celi objekti. Aljažev stolp, postavljen 7. 8. 1895 »kot zavetišče pred strelo in kot simbol slovenskega lastništva« ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5531 EŠD 5531]), je bil za spomenik nacionalnega pomena proglašen šele 6. 10. 1999. Aljažev dom v Vratih ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28032 EŠD 28032]) je postavil Jakob Aljaž leta 1896, 1904 je bil objekt povečan, 1909 ga je podrl plaz, 1910 ga je zgradil na novo, prezidali so ga leta 1978 in odkrili v njem spominsko ploščo Jakobu Aljažu, delo kiparja Toneta Logondra.<ref>In ne Lagonderja, kot piše v RKD; podatka, kdaj je bil vpisan v RKD, ni.</ref> Zraven stoji Kapela sv. Cirila in Metoda ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4167 EŠD 4167]), zgrajena 1927 po načrtih Ivana Vurnika na pobudo Jakoba Aljaža in razglašena za spomenik lokalnega pomena 25. 2. 1987. Na Kredarici je Kapela Marije Snežne ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4166 EŠD 4166]), ena izmed šestih takih kapel na Slovenskem in eden od 24 cerkvenih objektov, posvečenih Mariji Snežni, ki imajo status slovenskega kulturnega spomenika. Za ta najvišje ležeči sakralni objekt, ki ga je 1897 zgradil Jakob Aljaž,<ref>V RKD navajajo letnico izgradnje 1896.</ref> ki je bil 1952 porušen in 1992 po načrtih Jožeta Marinka zgrajen na novo, ni podatka o datumu razglasitve za kulturni spomenik. Popisovanja partizanskih spomenikov na Geopedijo smo se lotili, ker je v RKD vpisan le njihov izbor in ker so vpisi v RKD prepogosto napačni, pomanjkljivi in zastareli. Kriteriji, zakaj je bil neki spomenik vključen v nacionalno zbirko, drugi pa ne, niso jasni, zdi se, da so bile odločitve arbitrarne. O vpisu je odločala vplivnost ali vztrajnost predlagateljev ali nazorska orientacija območnih Zavodov za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). V nekaterih občinah so bila neselektivno popisana domala vsa obeležja, drugod pa so bili nerazumno selektivni. Razlike je mogoče pripisati tako spreminjanju družbenih vrednot in javne klime skozi čas kot kadrovskim slučajnostim. Splošna izkušnja popisovalcev partizanskih spomenikov za Geopedijo je, da so regionalni ZVKD-ji slabo odzivni in da sporočenih napak ne vnašajo v centralno bazo. Bazo naj bi vsaka dva meseca osveževali na Ministrstvu za kulturo, vendar z ZVKD-jev do tja predlogi očitno ne pridejo.<ref>Za triglavske spomenike skrbi ZVKD Kranj: vrh Triglava je sicer na stičišču štirih občin: Kranjska Gora, Bovec, Bohinj in Gorje.</ref> V RKD sta iz petkilometrskega pasu okrog Triglava vpisana dva partizanska spomenika (Vrata – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5393 EŠD 5393] – in Srenjski preval – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=13221 EŠD 13221]), ne pa obeležja na Triglavu, na Kredarici in v Zadnjici. V desetkilometrskem pasu so bili manj izbirčni in so izpustili samo obeležjA na Vršiču, na Rudnem polju in na Kovinarski koči v Krmi, ostalih osem pa so upoštevali.<ref>Na Škrlatici, Kleku, Mrežcah, na Lipanci, Pri rupah, na Uskovnici in oba na Vogarju.</ref> V sredogorskem območju več kot 10 km od Triglava je več kot 20 partizanskih spomenikov – v RKD so vpisani skoraj vsi. V splošnem je bil RKD partizanskim spominskim obeležjem v gorskem svetu bolj naklonjen kot tistim v dolini (register vsebuje predvidoma okrog 70 % vseh partizanskih spomenikov), selektiven je bil le pri spomenikih v bližini Triglava. V alpskem prostoru daje RKD prednost vpisovanju alpskih pašnikov in objektov sakralne dediščine (znamenj, kapelic, cerkva).<ref>Vendar tudi tu ne povsod dosledno: 1939 leta zgrajena, 1952 požgana in 2002/03 ponovno postavljena kapelica na Uskovnici npr. ni doživela vpisa v RKD.</ref> Vpisan je npr. najvišji slovenski sakralni objekt kapelica na Kredarici,<ref>Datum razglasitve za kulturni spomenik v RKD manjka.</ref> ni pa te časti doživel najvišje ležeči nastanitveni objekt Triglavski dom na Kredarici, ki je po nastanku celo starejši, niti katera druga od starih triglavskih koč. Skraja je treba zavreči morebitni argument, da ima v TNP prednost varovanje naravne dediščine pred varovanjem kulturne dediščine. V težko dostopnih predelih je točk kulturne dediščine res manj, vendar nikakor niso v podrejeni vlogi. Človekovi gospodarski posegi v ta svet v obliki krčenja gozdov za planinske pašnike so registrirani in vzdrževani kot kulturna krajina, kot kulturna dediščina so označeni ostanki razkopavanja iz rudarskega interesa, utrdbe, obrambni jarki, ceste za oskrbo enot v prvi svetovni vojni. Gradnja turistične infrastrukture v parku in oskrba objektov s helikopterji, žičnicami in tovornimi živalmi so neprimerno večja ekološka motnja kot spominska obeležja. Obeležja se s časom tako zelo zlijejo z okoljem, da jih komaj opazimo in da jih pogosto spregledamo celo popisovalci.<ref>Tako sem večkrat šel mimo plošče pod Srenjskim prevalom in pod Mrežcami.</ref> Od tod dejstvo, da je tako težko dobiti njihove posnetke na spletu, čeprav se ljudje na veliko slikajo v njihovi bližini, npr. posnetek spominske plošče na Aljaževem stolpu. Pomemben kriterij pri izboru za RKD je dostopnost objekta. V registru ni plošč na težko dostopnih krajih nesreče, tudi če gre za legendarne žrtve, npr. za Klementa Juga. Drugi kriterij je starost: starejša ko je plošča, večja je možnost za njen vpis. Ravnanje RKD-ja se v tej točki ujema z ljudskim stališčem, da je spominskih obeležij preveč in da se je pri postavljanju novih treba omejevati.<ref>Kadar obstaja lokalni interes za obeležje, je to načelo hitro pozabljeno. </ref> Nerazrešeno ostaja, kako oddaljeni morajo biti dogodki za neproblematično uspomeničenje in do kdaj je to primerno storiti. Nasprotnikom partizanskega gibanja so partizanske plošče že premlade in zato odveč. Primeri vandaliziranih obeležij kažejo, da vključenost obeležij v RKD prav nič ne pomaga pri njihovi obnovi.<ref>Spomeniki v RKD so glede tega morda celo na slabšem, saj utegnejo lokalni ZVKD-ji njihovo obnavljanje celo oteževati z zahtevami po »avtentični« barvi črk ipd. Obeležja s statusom nacionalnih spomenikov so v slabem položaju tudi zaradi zakonodaje, ki kljub nedavni sprostitvi še vedno prepoveduje njihovo fotografiranje v pridobitne namene, torej za potrebe turističnih plakatov, kar je kulturno škodljivo.</ref> Spomeniki se obnavljajo le, če za to še vedno obstaja interes tistih, ki so jih postavili. Partizanske plošče, ki jim ni uspelo vstopiti v RKD, kažejo, da je bil zadnji čas za vpis v 1970. letih. Nevpisano obeležje na Vršiču je bilo postavljeno leta 1980, ploščo bolnici v Zadnjici so postavili verjetno leta 1981, plošče na Triglavu, Kredarici in Rudnem polju pa leta 1986. Za izločitev plošče na Vršiču je bil morda kriv napis, ki govori o »jugoslovanski vojski«, ki je leta 1945 tu bojevala zadnje bitke, in spomenik zato ne spada v »slovensko« kulturno dediščino. Ali pa morda ni prišla v poštev, ker se je njen »slavni pohod na Koroško« končal s ponovno izgubo Koroške. ==Plošča na Aljaževem stolpu== {| |[[Slika:Aljaž Tower 01.jpg|thumb|right|250px|Aljažev stolp s ploščo]] |[[Slika:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|right|450px|Plošča na Aljaževem stolpu, 2018]] |} Aljažev stolp na Triglavu je bil postavljen kot zmagovalni prapor slovenstva nad Nemci (Brvar 1995). Med obema vojnama je bila na Triglavu meja med Jugoslavijo in Italijo in Aljažev stolp točka merjenja moči z Italijani. Simbolna nacionalna točka slovensko-nemškega tekmovanja (popolnoma v duhu Aljaževega stolpa) je bil stolp tudi med drugo svetovno vojno: 19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda (Kajzer 2015).<ref>Vlasta Felc dvomi o verodostojnost te informacije: lahko bi bil "alarmni/šolski in ne lovski polk. Razen Gradiška o Nemcih ni govoril noben od ostalih udeležencev vzpona. Množica Nemcev naj bi se vpisala v vpisno knjigo, namestila zastavo s svastiko ... Partizani so prišli en dan za njimi, pa tega ne bi videli ali zamolčali? Tudi v knjigi Mileta Pavlina ''Jeseniško bohinjski odred'' tega ni."</ref> Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho Aljaževega stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo, [http://forum.striparna.com/viewtopic.php?f=6&t=3556&start=1020 dogodek je fotografiral Bogo Tavčar,]<ref>Kakšno kulturno poslanstvo opravlja oznaka Kopiranje ni dovoljeno pod kopijo slike, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine, mi ni jasno.</ref> v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO! Ker se je razobešenje zastave zgodilo ob osvoboditvi Beograda, so se za dejanje nadejali plakete mesta Beograd, vendar je niso dobili menda zato, ker zastava ni bila jugoslovanska (Lucu 2011). {| |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 01.jpg|thumb|220 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|200 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944.Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 02.jpg|thumb|250 px|Partizani z zastavo na Kredarici 19. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |} {| |[[File:Bogo Tavčar.jpg|thumb|Bogo Tavčar]] |[[File:Agfa fotoaparat iz leta 1944.jpg|thumb|310 px|Fotografski aparat Agfa Boga Tavčarja, s katerim je bila posneta fotografija razvitja slovenske zastave na Triglavu 20. oktobra 1944]] |} 42 let pozneje (18. ali 19. julija 1986) so ob prvem spominskem pohodu borcev na Triglav v spomin na dogodke leta 1944 udeleženci na stolp montirali bronasto ploščo. Izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice, odkrili so jo borci 7. SNOUB Franceta Prešerna in borci Jeseniško-bohinjskega odreda. Na njej je bilo naslednje besedilo (Kos 1990, 205, 206): ::Na tem mestu so med NOV pripadniki NOVJ izobesili slovensko zastavo in sicer: <br> ::30. maja 1944 borci II. SNOUB Ivana Gradnika po neuspelem napadu Nemcev na Titov štab v Drvarju;<br> ::2. avgusta 1944 partizani kulturne skupine IX. korpusa in soški aktivisti ter odstranili mejni kamen med Italijo in Tretjim rajhom;<br> ::20. oktobra 1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda in mladinci okrajnega komiteja SKOJ Bohinj v počastitev osvoboditve Beograda.<br> ::ZZB NOVS Poznana so imena partizanskih pristopnikov na Triglav med vojno: 30. 5. 1944 Oto Vrhunc (Blaž Ostrovrhar), Martin Škantar (Žvan), Miro Pavlin, Srečko Perhavec; 2. 8. 1944 Lev Svetek (Zorin), Danilo Turk (Joco), glasbenik Jožko Erjavec, kurir Jože Šebenik, aktivistka Tilka Domevšček, pozneje Lojk (Žarka), župnik Herman Srebrnič (Loški Trentar); 20. 10. 1944 član SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivan Gradišek (Dimitrij), Bogo Tavčar, terenska aktivistka SKOJ Jeseniško-bohinjskega odreda Angelca Vidic (por. Rožic) - Vlasta in sekretarka SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivanka Stare (por. Gracelj) - Tanja, Jože Rožman (Peter), ki je bil vodja, kurir G-7 Anton Pretnar in Bernard Rekelj (Kos 1990).<ref>Po drugih podatkih so bili na vrhu Ivan Gradišek iz Limbuša pri Mariboru, Vlasta Vidic iz vasi Kamnje, Ivanka Stare s Koprivnika, Blejca Bogo Tavčar in Jože Rozman in kurirja Jaka Bernard in Anton Pretnar z Bleda; zastavo je sešila Ivanka Gracelj (Lucu 2011). Vsaj za Jaka Bernarda podatek ne drži, saj je padel že leta 1942.</ref> Partizanska spominska plošča je nadomestila veliko šesterokotno ploščo,<ref>»[P]lošča, ki smo jo štirim možem na čast odkrili in prikovali pred 20 leti tu na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava« (Miha Potočnik, Slavnostni govor dr. Mihe Potočnika ob odkritju spomenika štirim srčnim možem, 27. 8. 1978, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_10.pdf ''Planinski vestnik'' 78/10 (1978),] 604.</ref> ki je bila od 1958 pritrjena na stolp<ref>Videti jo je na fotografiji stolpa z zvezdo iz leta 1968.</ref> in je proslavljala imena prvopristopnikov iz leta 1778; mavčni odlitek plošče hrani Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kje je original, nisem uspel izvedeti.<ref>Peter Skoberne je odstranjeno ploščo fotografiral v Staničevem zavetišču pod vrhom. Gradivo o obeležju iz leta 1980 je v fondu Planinske zveze Slovenije v Arhivu Slovenije ([http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=179829 SI AS 1176/18/633 Spominsko obeležje na Aljaževem stolpu na Triglavu, 1980 (Združeni dokumenti)]).</ref> Zvezdo so na vrh stolpa montirali namesto prvotne zastave z letnico že kmalu po vojni, vidna je namreč na fotografiji Jožeta Mallyja 20. maja 1949. Zvezda se je polomila, leta 1983<ref>ORF in RTV snemata fiim o planincu Kugyju. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNZSE2E ''Slovenski vestnik'' 38/32 (12. 8. 1983).] Po nekaterih podatkih so ga začeli snemati 1982; film Kugy (režija Marjan Ciglič, scenarij Željko Kozinc) je bil dokončan leta 1984.</ref> so jo ob snemanju filma o Juliusu Kugyju nadomestili s kopijo prvotnega znamenja. Tone Urbas iz TNP-ja jo je odnesel na Planiko in tam deponiral, kje je danes, ni znano. Najbrž so ob 6. spominskem pohodu na Triglav leta 1991 udeleženci opazili, da plošče razvitju slovenske zastave med drugo svetovno vojno in strmoglavljenju mejnika med Nemčijo in Italijo ni več. Obveljalo je, da je končala v prepadu. Sumničenja, da bi to storili vremenarji na Kredarici, je zavrnil Franci Zupančič, ki je poleti pomagal prepleskati stolp in je zatrdil, da so po obnovi ploščo privili nazaj. Odstranitev bi mogoče lahko razumeli v kontekstu težav z gradnjo Aljaževe kapelice na Kredarici, ki pa so bile glede na to, da je gradnja potekala v TNP in da je bil novi objekt precej večji od predhodnega, majhne. Gradnja je imela najvišjo politično podporo, vsa potrebna dovoljenja so bila pridobljena tik pred blagoslovom objekta 18. 8. 1992.<ref>[http://www.zupnija-dovje.si/index.php?Itemid=7&catid=3&id=21%3Akapela-na-kredarici&option=com_content&view=article Kapela na Kredarici.] Župnija Dovje.</ref> Borci so pisali v zvezi z izginulo ploščo načelniku GRS Mojstrana Janezu Brojanu, ki je odgovoril, da nima s tem nič, da pa je osebno proti postavljanju plošč na mestih, ki imajo »vseslovenski pomen«. Marjan Černivec iz Kranja je dodal, naj stolp ostane brez plošče NOV, ker »spominja le na delček – 4 leta – tisočletne slovenske zgodovine«, novinarka pa je primer zaključila s pozivom: »na Aljažev stolp nobenih obeležij več« (Sedej 1992), ki ustreza zahtevi po »avtentičnem« Aljaževem stolpu,<ref>Obnova porušene kapelice na Kredarici ni bila izvedena po prvotnem načrtu kot replika, ampak je bila modernizirana.</ref> ki jo je dve leti prej izrekel Janez Bizjak: ::<blockquote>»Zato vrednotimo Aljažev stolp kot spomenik naše kulturne in zgodovinske dediščine. Če takega vrednotenja ne priznavamo, je le kup pločevine, ki kazi najvišjo goro Julijskih Alp, kakor so mu očitali Nemci. Aljažev stolp je lahko kulturni spomenik samo tak, kot ga je postavil Aljaž; brez poznejših nasilnih sprememb. Torej: sivo pobarvan, s kovinsko zastavico, ki ima izrezano letnico 1895 in nič drugega. Kvečjemu še komaj opazna ploščica z informacijo, da je to kulturni spomenik. Aljažev stolp kot kulturni spomenik tudi ne more biti prostor za obešanje plošč, ki spominjajo na medvojne obiske partizanskih skupin. Ne vem, zakaj tega ne upa nihče javno povedati. Pri vseh uradnih proslavah in množičnih obleganjih Triglava doslej še nihče ni povedal, kdaj, zakaj in kdo je odstranil ploščo triglavskim prvopristopnikom, na njenem mestu pa se je pojavila plošča triglavski diviziji.« (Bizjak 1990)</blockquote> Pri zahtevi po ohranitvi avtentičnosti Aljaževega stolpa moti dejstvo, da Aljažev stolp ni umetnina, pač pa kleparski izdelek po načrtu, ki ga je naročnik duhovnik narisal mimogrede s palico v pesek dvorišča. Status nedotakljivosti kljub temu dobiva zato, ker je postal nacionalna relikvija, nacionalna svetinja pa je zato, ker je v času nacionalne emancipacije zaznamoval slovenskost Triglava v opoziciji z dominantnim nemštvom. S stališča današnjih idealov sožitja med slovanskim, romanskim in germanskim prebivalstvom na področju Alp, kakor ga pooseblja druga velika ikona Julijskih Alp Julius Kugy, je simbolika Aljaževega stolpa presežena. Stolp je zgodovinski dokument boja proti nacionalnim tekmecem in sovražnikom, anahronistično pa bi bilo jemati ta dokument s preloma 19. in 20. stoletja za zgled današnjemu političnemu čustvovanju in obnašanju. V zgodovinsko funkcioniranje stolpa kot nacionalnoobrambne ikone spadajo tudi vsi »nasilni« ali manj nasilni dodatki, ki so v preteklosti potrjevali in krepili njegovo simbolno vrednost, pa naj bo to plošča prvopristopnikom, partizanom, zvezda na njem ali oznaka točke na Aljaževi poti. Vse je bilo pričvrščeno nanj v duhu Aljaževe nacionalne ideje. Julius Kugy je bil, čeprav slovenskega porekla, do slovenskega nacionalnega gibanja distanciran in ga je v svoji nemški knjigi od Triglavu celo ironiziral.<ref>Ker je v ''Fünf Jahrhunderte Triglav'' (Gradec, 1938; slov. prevod ''Pet stoletij Triglava'', 1973, 1979) »na mnogih mestih knjige skritih dokaj nemško nacionalnih bodic«, je člankar odsvetoval prevajanje (Jože Rus, K vprašanju prevodov, ''Jutro'' 5. 3. 1931; [http://www.gore-ljudje.net/novosti/63959/ Ali naj prevajamo Kugyjevo knjigo o Triglavu,] Gore-ljudje). </ref> Pomenljivo je, da so zvezdo kot simbol slovenskega upora proti okupatorju sneli s stolpa prav ob snemanju filma o Kugyju. Oba, Aljaž in Kugy, sta vredna zgodovinskega spomina, upoštevanja in spoštovanja, za morebitno nacionalno idolatrijo pa bo potrebna odločitev za enega ali drugega, saj sta si njuna politična in kulturna koncepta preveč vsaksebi. Stolp je magnet za simbolno opomenjanje, seveda pa za vse, kar bi želeli nanj prilepiti, ni prostora, zato bi veljalo premisliti o informacijah o zgodovini obeležij na vrhu Triglava na notranji steni stolpa.<ref>Za zgled bi bila lahko umestitev plošč v notranjosti kapelice na Kredarici. Tam so obeležja gasilcem (relief sv. Florijana) in reliefi zavetnikov planicev sv. Bernarda, popotnikov sv. Jakoba, sv. Jožefa, razpelo s Kristusom Ivana Poljanca in kopija Marije Snežne Fortunata Berganta.</ref> Ob poizvedovanju za tale prispevek se je izkazalo, da plošča ni končala v prepadu. Po pričevanju tedanjega vremenarja in poznejšega oskrbnika Janka Rekarja je nekaj časa tičala v upravnikovi sobi na Kredarici. Na Kredarici je menda ni več, mogoče so jo skupaj s starimi vpisnimi knjigami odpeljali v depo PZS. Novo ploščo s skrajšanim besedilom sta postavila Planinska zveza Slovenije in borci Prešernove brigade (Miklavčič 2010).<ref>Številna poizvedovanja o datumu postavitve pri organizacijah in posameznikih so bila neuspešna.</ref> Na njej stoji (Gorišek 2011): <poem> ::Na tem mestu so med NOB l. 1944 ::partizani: Gradnikove brigade, ::kulturniki IX. korpusa, Jes.-boh. ::odreda in mladinci OK Bohinj ::podrli mejnik Italija-Nemčija ::in izobesili slovensko zastavo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Plošča na Aljaževem stolpu.] Foto Gorazd Gorišek. Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m). Gore-ljudje.net.</ref> </poem> {| |[[File:Triglav 1968.jpg|thumb|left|250 px|Na Triglavu 1968]] |[[File:Aljažev stolp po drugi svetovni vojni.jpg|thumb|750 px|Menjava obeležij na Aljaževem stolpu po drugi svetovni vojni]] |} ==Druge triglavske plošče== Hkrati s ploščo na Triglavu so postavili ob prvem spominskem pohodu na Triglav še plošči na Kredarici in na Rudnem polju. Na tisti na Kredarici piše: <poem> ::V bojih za našo narodno, ::socialno in človeško ::osvoboditev 1941—1945 ::je Triglav, pradavni ::simbol slovenstva, postal ::tudi simbol OF. Po njem je ::dobila ime Triglavska ::divizija NOVJ.</poem> Odkrili so jo borci XXXI. divizije in PD Ljubljana Matica 18. 7. 1986, izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice. {| |[[File:Partizanska plošča na Kredarici.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Partizanska plošča na Kredarici 02.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Kredarica.jpg|thumb|Kredarica]] |} {| |[[File:Kredarica 02.jpg|thumb|Kredarica]] |[[File:Kredarica 03.jpg|thumb|Kredarica]] |} Obeležje na Rudnem polju je iz varjene skulpture Toneta Svetine z napisom »Bitka triglavskih divizij NOVJ«. Deset let pozneje so ji dodali ploščo z napisom <poem> ::Pohodi na Triglav ::trikrat partizanske patrole 1944 ::desetkrat partizanski mladi 1986–1995 </poem> {| |[[File:Rudno Polje.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje]] |[[File:Rudno Polje 02.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje, Plošča spominskemu pohodu na Triglav 1986]] |} Nobena od teh triglavskih plošč ni vpisana v RKD. Zaradi slabih opisov v RKD in drugod sem težko našel ploščo pod Srenjskim prevalom (EŠD 13221) iz leta 1959 (Konobelj 1961): <poem> ::Tu je dne 8. 8. 1942 štab ::Gorenjskega odreda ::doživel močan nemški napad ::V tem boju sta padla ::Stražišar Polde ::Jesenice komandant odreda ::Bernard Ivan ::Bled kurir odreda ::Borci NOV </poem> {| |[[File:Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom.jpg|thumb|Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom]] |[[File:Mali Draški vrh.jpg|thumb|Mali Draški vrh s Srenjskim prevalom]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici.jpg|thumb|Partizanska bolnica v Zadnjici]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici 02.jpg|thumb|Zadnjica]] |} V ožjo triglavsko bližino spadata še plošča v Vratih z napisom »Padlim partizanom – gornikom 1941 do 1945«, pričvrščena na skalo z dvometrsko kovinsko maketo klina z vponko, in plošča v Zadnjici, za katero ni podatkov o postavitvi. Obeležje v Vratih so postavili leta 1953 ob 60-letnici Planinskega društva Dovje-Mojstrana na pobudo društva. Jeseni 1992 oz. poleti 1993 (Sedej 1993) je bila plošča pod klinom nasilno odstranjena in kmalu nadomeščena z novo. {| |[[File:Padlim partizanom v Vratih 01.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |[[File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |} Partizanske plošče v gorah so postavljali in jih vzdrževali skupaj planinci in borci. Sodelovanje se je v 90. letih pretrgalo, o čemer pričajo opozorilna pisma, ki so jih področna združenja ZB naslavljala na lokalna PD, kadar je bil spomenik potreben obnove ali ko ga je zmanjkalo.<ref>»Zveza združenj borcev pa je dvakrat pisala Planinskemu društvu Dovje - Mojstrana, a odgovora ni bilo.« (Sedej 1993)</ref> ==Škrlatica== Posebna je zgodba spominskega obeležja na Škrlatici (EŠD 22696).<ref>Po dokumentaciji jeseniške ZB je parcelna številka spomenika Kranjska Gora 821/1, v resnici pa je vrh Škrlatice v k. o. Dovje.</ref> Izčrpno popisani zgodbi<ref>Milan Božič: Spomini s Škrlatice še živijo. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9K2YLRNU/4f26d1ac-85c1-4038-a062-e539757f5dd9/PDF ''Planinski vestnik'' 93/7&ndash;8 (1993);] Stanko Klinar: Na gori križ. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UAEWYSBU/0f881dd3-6ec3-44d3-a417-e4005d4617d4/PDF ''Planinski vestnik'' 96/9 (1996);] [http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora.] Zavod za spomeniško varstvo, 1982. </ref> dodajmo nekaj manj poznanih podrobnosti. Križ je leta 1934 postavil Turistovski klub Skala<ref>RKD zmotno navaja, da je šlo za Gorniški klub dr. Henrik Tuma; v resnici je ta le naslednik TK Skala.</ref> in ga opremil z napisom »Žrtvam planin T. K. Skala 1934«. Tik po drugi svetovni vojni, 5. avgusta 1945, so partizani na križ dodali okroglo plaketo v obliki zvezde z vencem in z napisom »1941 Kot žrtve ste padli v borbi za nas! 1945«. Več kot 80 zbranim planincem sta ob otvoritvi govorila poročnik XV. divizije Rudolf Wölle in alpinist Uroš Župančič. Leta 1953 (po RKD pa 1954) so neodkriti vandali vrgli križ v prepad. V štrcelj križa so katoliki v naslednjih letih nasajali nadomestke, ki pa se niso obdržali. 6. 7. 1996 so križ postavili na novo. Na njem naj bi bila po RKD »plaketa padlim planincem med NOB«, vendar tega napisa na križu ni, tam je le replika napisa iz leta 1934. {| |[[File:Žrtvam planin 1934.jpg|thumb|Žrtvam planin, Škrlatica 1934]] | |[[File:Škrlatica 02.jpg|thumb|Škrlatica]] |[[File:Škrlatica 03.jpg|thumb|Škrlatica]] |} Kopiji obeh plošč, tiste iz leta 1934 in tiste iz leta 1945, sta skupaj z ostankom okroglega stebra pritrjeni na železni križ, ki stoji za dovškim pokopališčem, vliti ju je dal Božo Gorjanc z Dovjega. Ostanki padlega križa in originalni plaketi so pri župniku Francetu Urbaniji na Planini pod Golico, kamor jih je prenesel z Dovjega za namene muzejske zbirke. Ostanke križa so želeli postaviti ob kapelici v Klinu v dolini Velike Pišnice, vendar do realizacije ni prišlo. Vrnitev partizanskega obeležja na škrlatiški križ bi pomenilo restavracijo stanja, kot ga evidentira RKD, in bilo dejanje pomiritve med nazorsko ločenimi ali sprtimi gorniki. Partizanski spomeniki z zvezdo in križem niso nič posebnega,<ref>Na Gorenjskem so taki na Jamniku, v dolini Belce, na Javorškem prevalu, v Ljubnem itd. </ref> lepo bi bilo videti, ko bi tudi križ znal potrpeti z zvezdo. ==Sklep== Triglavsko visokogorje je simbolni prostor slovenstva, spominska obeležja na tem občutljivem področju govorijo o identitetnih rečeh. Odsotnost triglavskih partizanskih plošč v RKD, njihovo odstranjevanje in njihova pozaba so simptom identitetnih težav Slovencev. V RKD je vpisanih 70 % partizanskih plošč, triglavskih partizanskih samo 40 %. Po Sloveniji je bilo demoliranih okrog 10 % plošč, med tistimi v ožjem pasu okrog Triglava kar 40 %.<ref>Vandalizem nad partizanskimi ploščami po Sloveniji je večinoma ekonomske narave (v gorskem svetu so nazadnje tri težke bronaste plošče ukradli na Mežakli in eno v Gorjah), pri triglavskih ploščah pa je bil ideološke narave.</ref> Usoda partizanske spominske plošče na vrhu Triglava sporoča, da je bil Aljažev upor proti Nemcem 19. stoletja v redu, partizanski upor proti nemškim nacističnim nameram nekaj desetletij pozneje pa naj bi ne bil v redu. Potlačenje narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja 1941–1945 je ob dejstvu, da je šlo za spopad z globalnim zlom in zmago nad njim, absurdno. Triglava si brez stolpa ne znamo predstavljati. Njegova kulturno simbolna vloga gladko zbriše morebitne naravovarstvene pomisleke o ekološki spornosti objekta. Kot konstruktivni državljani EU moramo verjeti, da so časi spopadanja s sosednjimi nacijami za teritorij stvar zgodovine in iz zaupanja ravnati tako, da pri tem ostane. Aljažev kulturni boj ne sme ostati naše politično in kulturno vodilo, saj bi to pomenilo regresijo v 19. stoletje. Pričevalo bi, da smo vstopili v EU s figo v žepu in da bomo v stiski prvi pripravljeni izdati plemenito evropsko idejo o sožitju med narodi. Odpoved socialnodarvinističnemu razumevanju skupnosti kot nenehnemu merjenju moči s sosedi pa seveda ne pomeni, da bi morali pozabiti na zgodovinsko vlogo Aljaževega stolpa in njegovih spominskih plošč. Nasprotno, dolžni smo negovati spomin na prve pristopnike, na podjetno Aljaževo dejavnost, na merjenje moči z italijanskim iredentizmom med obema vojnama, na rušenje mejnega kamna 1944 in na razvijanja slovenske zastave ob prelomnih dogodkih leta 1944 in 1991 ter vse to pojasnjevati domačim in tujim obiskovalcem. Četrt stoletja po zadnjih vandalskih posegih in ob načrtovani obnovi Aljaževega stolpa bi bil čas, da RKD dokumentira tudi ta del slovenske zgodovine. Javna klima, kakor jo je povzela novinarka, je bila temu naklonjena že tedaj: »Lahko bi se celo strinjali, da morda ni primerno, da je po naših hribih in planinah toliko spominskih obeležij in plošč. Nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da preko noči izginjajo.« (Sedej 1993) Kako se bo Triglav soočil z zgodovino NOB, ostaja vprašljivo. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3862/odlok-o-razglasitvi-aljazevega-stolpa-na-triglavu-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena] (Ur. list RS št. 81/1999), pod katerega se je podpisal nekdanji podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, v 4. členu namreč določa prepoved postavljanja spominskih plošč na Aljažev stolp in v njegovo neposredno okolico. Kot da bi bilo potlačenje vojnega dela triglavske zgodovine zakonsko predvideno in zagotovljeno. Če bi odlok skušali uveljaviti po črki in za nazaj, bi morali poleg partizanske spominske plošče odstraniti tudi spominsko ploščo Valentinu Vodniku tik pod vrhom. Ponovna odstranitev triglavske spominske plošče bi legalizirala politično motivirani vandalizem iz leta 1991 in bi dajala potuho nadaljnjemu podobnemu početju.<ref>3. oktobra 2018 so v dolini obnovljeni stolp ponovno postavili na vrh Triglava, brez plošče in brez jasne odločitve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kaj bodo z njo: »V naslednjih korakih, ki bodo predvidoma izvedeni v prihodnjih letih, bodo strokovnjaki obravnavali tudi druge elemente opreme: panoramo, spominsko ploščo, postavitev značke Aljaževa pot, skrinjico z žigom in morebitno ponovno postavitev opreme, ki je bila nekoč prisotna – barometer, termometer, stolčki.« ([https://www.24ur.com/novice/slovenija/obnovljen-in-ojacan-bo-vsemu-kljuboval-se-najmanj-123-let.html Misija uspela, 'pleh z dušo' je spet nazaj na vrhu Triglava. 24ur.com 3. okt. 2018]) V začetku oktobra 2019 je PZS ploščo vendarle vrnila na vrh. Vzidana je vodoravnem položaju nekaj metrov vzhodno od stolpa na mestu, kjer je med obema vojnama stal mejnik med Jugoslavijo in Italijo. V Register kulturne dediščine pa je ZVKD ni vpisal.</ref> ==Opombe== <references /> ==Viri in literatura== *Janez Bizjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R992G33V Aljažev stolp je kulturni spomenik.] ''Planinski vestnik'' 90/9 (1990). 369, 370. *[Andrej Brvar]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMZ1UU5T Na Kredarici je bila slovesnost ob 100-letnici Aljaževega stolpa: Simbol, skupen vsem Slovencem.] ''Planinski vestnik'' 95/9 (1995). 384, 385. *Gorazd Gorišek: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m).] Gore-ljudje 23. 11. 2011. *Stanko Hribar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=79 Spominske plošče okoli Triglava.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 77&ndash;79. *Rok Kajzer: [http://www.delo.si/ozadja/iz-rajha-do-piskra-in-aljazevega-stolpa.html Po pobegu iz rajha je Ivo odprl Pisker, Ivan pa zapičil zastavo na Triglav.] ''Delo'' 10. 5. 2015. *Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Možakljo in Karavankami so se uprli''. Jesenice: Zveza borcev, 1954 (odlomek v ''Železarju'' 1961). *Alojz Kos: ''Po poti spominov''. Radovljica: SZDL, 1990 (Radovljiški zbornik). *Aleksander Lucu: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IVNPHHX Slovenska zastava zmotila Beograd.] ''Nedeljski dnevnik'' <s>2. 2. 2011 (18. 10. 2011)</s> 23. 10. 2011. *Ivo Miklavčič: Kako se je začelo. Valerija Keršič (ur.): [http://www.zdruzenje-sever.si/assets/bilten_25_let_spominskih_pohodov_na_triglav.pdf ''25 let spominskih pohodov na Triglav''.] Radovljica, 2010. 12–13. *Darinka Sedej: Aljaž turna ni postavil v svojo čast in slavo. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_28_L.pdf ''Gorenjski glas'' 10. 4. 1992.] *Darinka Sedej: Spominska obeležja izginjajo: Kje je spominska plošča iz doline Vrat? [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_60_L.pdf ''Gorenjski glas'' 6. 8. 1993.] *Marija Šelek: [http://revijazarja.si/clanek/ljudje/5800deb24f0f0/spregledana-junakinja-v-krilu Spregledana junakinja v krilu.] ''Zarja'' 19. 10. 2016. *Dušan Škodič: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/130229/ Streljanje in pleskarske vojne na Triglavu.] Gore-ljudje 10. 11. 2016. Aljažev stolp popackan z grafiti in barvo. ''Planinski vestnik'' 7–8 (2015). *Tone Wraber: Wraber: Kam je izginila spominska plošča prvopristopnikom? ''Delo'', Prejeli smo, 3. 12. 1991. Za informacije po telefonu, ustno ali po pošti se zahvaljujem Tomažu Bregantu, Janezu Brojanu, Andreju Brvarju, Franciju Ekarju, Marjanu Cigliču, Gorazdu Gorišku, Edu Grabrijanu, Elizabeti Gradnik, Boštjanu Kostanjšku, Saši Mesec, Ivu Miklavčiču, Petru Mikši, Renati Pamić, Franju Potočniku, Andreju in Janku Rekarju, Dušanu Škodiču, Francetu Urbaniji, Tonetu Urbasu, Roku Uršiču, po objavi pa še Petru Skobernetu. [[Kategorija: Miran Hladnik]] msqrz5up3bpk7nzq1ezyq77pae56mr4 0 3750 85426 85420 2026-07-19T11:02:28Z Hladnikm 30 85426 wikitext text/x-wiki Dodaj na tam seznam povezave na objave, ki si prizadevajo za normalizacijo Slovenije in sveta in za preživetje civilizacije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:32, 15. maj 2022 (CEST) Wikipedijska gesla v angleščini o nekaterih avtorjih na tej strani navajajo, da so teoretiki zarot, kar naj bi omajalo njihovo verodostojnost. Zanimivo je, da se je v njihovih biografijah ta oznaka pojavila šele, ko so začeli razgaljati manipulacije v zvezi s covidom in z vojnama v Ukrajini in Palestini. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_odprto_pismo.docx ODPRTO (brezupno?) PISMO vodjem nove oblasti.] 19. julija 2026. *Ikay Romay: [https://www.peoplesworld.org/article/yo-acuso-i-accuse-open-letter-to-the-world-from-a-cuban-woman/ ¡Yo acuso!—‘I accuse!’: Open letter to the world from a Cuban woman.] Peopel's World 18. 2. 2026 [obtožba ZDA za kubansko trpljenje]. *Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_dolsko_2026.docx Govor na proslavi ob 35. obletnici osamosvojitve,] Dolsko 19. 6. 2026 *[https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&lang=si Podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi] (z digitalnim potrdilom) ali peš na upravni enoti, samo do 17. junija! Po domače: gre za referendum proti vzporedni politični policiji. *Janez Markeš: [https://www.facebook.com/reel/1703038967379735 Zdaj gre pa zares.] Facebook 22. maja 2026 * Tomaž Mastnak: [https://slov.si/doc/mastnak_trivelis.docx Zdaj lahko crknem:] Inštitut Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam, 20. 5. 2026 *Roman Kukovič: [https://slov.si/doc/kukovic_krscansko_usmiljenje.docx Kdo bi imel lahko večjo potrebo po usmiljenju, če ne ljudje, ki ne sočustvujejo z nikomer?] FB (o slovenskih kolaborantih) *Roman Kukovič: [https://slov.si/doc/kukovic_nima_fantek.docx Nima fantek kapice, kapica ima fantička.] FB (o privatizaciji javnega zdravstva) * [https://www.youtube.com/watch?v=gR4eSEetKP0 Nevidna doktrina: The secret history of Neoliberalism.] 2024. Youtube. * Milan Gorjanc: [https://www.svobodnabeseda.si/govor-milana-gorjanca-na-menini-planini/ Govor ob 71. obletnici preboja na Menini planini, 2. julija 2016] [sic!] ''Svobodna beseda'' 2016 * Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_nekriticnim_novinarjem.docx Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme vse manj!] 29. aprila 2026. * Erik Valenčič: [https://slov.si/doc/valencic_nemskemu_konzulatu.docx Odgovor veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije na vabilo za sodelovanje.] Na dan upora proti okupatorju 27. aprila 2026. * Boris Nemec: [https://slov.si/doc/nemec_boj_se_anglezev.docx EU - boj se Angležev, ne Rusov]. ''Dnevnik'' 31. 1. 2022, PN 2. 2. 2022, Reporter 7. 2. 2022, PD 8. 2. 2022. *[https://www.nadlani.si/novice/nika-kovac-je-osebnost-leta-takole-je-povedala-v-govoru-tudi-leta-1991-se-je-dotaknila/ Nika Kovač je osebnost leta, takole je povedala v govoru – tudi leta 1991 se je dotaknila.] Na dlani.si 15. jan. 2026. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_grenlandija.docx Good morning Greenland!] Jan. 2026. *Jeffrey Sachs: [https://braveneweurope.com/jeffrey-sachs-an-open-letter-to-chancellor-friedrich-merz-security-is-indivisible-and-history-matters An Open Letter to Chancellor Friedrich Merz: Security Is Indivisible – and History Matters.] Brave New Europe 20. dec. 2025. *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_zdruzite_se.docx Leva sredina, združite sile!] Facebook dec. 2025. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_ruska_groznja.docx Narativ NATA o ruski grožnji postaja že groteska.] 13. decembra 2025. *[[Odrezana Titova glava v Velenju]]: O odrezani glavi Tita in odrezu kolektivnega spomina, 9. dec. 2025. *Vesna Vuk Godina: [https://slov.si/doc/godina_referendum.docx Na referendumu ni zmagala kultura življenja, ampak kultura trpljenja.] 24. 11. 2025. *Maja Breznik: [https://rdecapesa.com/gostujoce-pero-zakaj-postanejo-zgodovinski-subjekti-pred-svojim-koncem-nasilni/ Zakaj postanejo zgodovinski subjekti pred svojim koncem nasilni.] Rdeča pesa. Mirovni inštitut 11. 11. 2025. *portali [https://demandprogress.org/ Demand progress,] [https://kreni-promeni.org/ Kreni-promeni,] [https://www.campact.de Campact,] [https://newsletter.peoplepowerunited.org/ People Power United,] [https://diem25.org/en/ Diem25: Democracy in Europe Movement 2025,] [https://watchdog.net/ Watchdog.net,] [https://worldbeyondwar.org/ World Beyond War,] [https://www.takeitback.org/ TakeItBack.org,] [https://juststrategy.org/ Just Strategy,] [https://theintercept.com/ The Intercept,] [https://www.dropsitenews.com/ DropSite News,] [https://left-click.com/ LeftClick,] [https://www.circle.org/ The Workers Circle: Jewish culture for a just world,] [https://nativeorganizing.org/ Native Organizers Alliance,] [https://www.chn.org/ CHN action (The Coalition on Human Needs),] [https://progressamerica.us/ Progress America,] [https://actionnetwork.org/groups/just-strategy National Campaign for Justice,] [https://actionnetwork.org/groups/democracy-for-america Democracy for America,] [https://www.inequalitymedia.org/ Inequality Media,]... *[https://www.rtvslo.si/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-vlozitev-treh-predlogov-novel-zakonov/762421 Ustavimo vojaško norost:] vloži podporo dvema zakonskima novelama, s katerima bi prepovedali vpletanje Slovenije v vojne izven EU in NATA in zapravljanje denarja za vojsko omejili na 2 % BDP (z e-certifikatom tule, sicer na občini): <br>[https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=8786&lang=si Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi] in <br>[https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=8785&lang=si Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fiskalnem pravilu] *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/polona_jamnik_nasilje.docx Nasilje kot politično orožje.] FB 26. 10. 2025 *Jadranka Šturm Kocjan: [https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/protestna-izjavav-proti-razglasitvi-antifasizma-za-terorizem Protestna izjava proti razglasitvi antifašizma za terorizem.] ''Delo'' 29. 9. 2025. *Milan Kučan: [[Govor v Narodnem domu v Celju]], 27. sept. 2025 *Franko Juri: [[Drondelirium tremens: Evropa gre v vojno]] 28. sept. 2025 *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir,] govor na pohodu veteranov za mir, Ljubljana 21. 9. 2025. *Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/bolcina_grozde.docx Alojz Bratuž – resnični krščanski mučenec.] (O Alojzu Bratužu in Alojzu Grozdetu.) Sept. 2025. *Rastko Močnik idr.: [https://slov.si/doc/seja_odbora_za_obrambo.docx Poročilo o Seji Odbora za obrambo o Priporočilu Vladi RS za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope] 4. sept. 2025. *Mark Lukić: [http://revijapanika.si/2025/09/02/odnos-zahoda-do-vojne-in-genocida-ukrajina-vs-palestina/ Odnos Zahoda do vojne in genocida: Ukrajina vs Palestina.] ''Panika'' 2. 9. 2025. *Vojko Kogej: [https://insajder.com/slovenija/pismo-predsednici-poskrbite-za-slovenske-novinarje-ki-jih-je-kijevski-rezim-uvrstil-na Pismo predsednici: »Poskrbite za slovenske novinarje, ki jih je kijevski režim uvrstil na (ne)vladni seznam ljudi za uboj!«] Insajder 27. 6. 2024. *Spomenka Hribar: [https://slov.si/doc/spomenka_hribar_sram_vas_bodi.docx Sram vas bodi: Politične manipulacije z mrtvimi.] ''Mladina'' julija 2025. *[https://secure.avaaz.org/campaign/en/stand_with_francesca_loc_al_en/ Na Avaazovi strani podpiši peticijo za Nobelovo nagrado za mir Francesci Albanese,] posebni poročevalki Združenih narodov za Gazo. *[https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-366-0/index.html ''Vojna in mir ali dežela svobodnih in dom pogumnih''.] Ur. Igor Ž. Žagar. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2025 (Documenta, 20). *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_eu_v_diktaturo.docx EU – na poti v diktaturo.] Facebook 29. junija 2025. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_osamosvojili_se_enkrat.docx Kaj ko bi se osamosvojili še enkrat?] 1. julija 2025. *[https://sign.myvoice-mychoice.org/forms/stop_gaza_genocide_slo Podpiši peticijo Suspendirajmo trgovinski sporazum med EU in Izraelom. Ustavimo genocid.] My voice my choice 9. junija 2025. *[https://www.youtube.com/live/O2ej0yAMA1o German Journalist Patrik Baab Lays Bare the Harsh Realities of Ukraine.] Youtube maj 2025. "Ukrajinci želijo mir, Zahod želi vojno." *Ulrike Guérot: [https://slov.si/doc/guerot_dresden.docx Govor na mirovnih demonstracijah v Dresdnu 18. aprila 2025.] *[https://www.youtube.com/watch?v=d0Y43amCeac Historian REVEALS How War Mobilisation Divides Ukraine | Marta Havryshko Interview | Part Two.] Youtube aprila 2025. Profesorica kaže s prstom na svoje akademske kolege kot sokrivce, ker molčijo ob terorju države nad tistimi, ki ugovarjajo ukrajinskemu nacionalizmu. *[https://mailchi.mp/tr.diem25.org/yanis-varoufakis-jeffrey-sachs-one-conversation-you-cant-ignore-april-22?e=d041207b47 Napoved za 22. april ob 18.00 CET:] Yanis Varoufakis and Jeffrey Sachs are going live to confront the six crises pushing our world to the edge: Ukraine. Palestine. Climate breakdown. A new Cold War. Class war. The collapse of democracy. [https://youtube.com/live/nKIzdmWT52A DiEM25 YouTube channel.] *Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/petrovec_permisivnost.docx Smrtni greh permisivnosti.] ''Dnevnik'' 14. 4. 2025. *MeRA25 Comms: [https://diem25.org/why-trumps-liberation-day-marks-the-fall-of-the-empire-and-the-urgency-of-a-new-world-order/ Why Trump’s ‘Liberation Day’ marks the fall of the empire – and the urgency of a New World Order.] DiEM25 4. aprila 2025. (O nuji prenove Evrope.) *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_vojaski_bobni.docx Vojaški bobni.] Facebook 26. 3. 2025. *Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/shorts/mH3Fnkxn18U Is Nuclear War the Only Risk from China?] Youtube. * [https://t.me/zdravadruzba/1283 Shod za mir in proti oboroževanju v četrtek 27. marca ob 18.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.] *Uroš Esih: [https://www.delo.si/novice/slovenija/hrepenenje-po-novih-obrazih-ne-more-trajati-vecno Danilo Türk: Nekdo mora povedati, da je Ukrajina doživela poraz:] Z nekdanjima predsednikoma republike, Milanom Kučanom in Danilom Türkom, smo govorili o aktualnih zadevah v evroatlantskem prostoru in doma.] ''Delo'' 18. 3. 2025. *Uroš Lipušček: [https://consortiumnews.com/2025/03/18/war-fever-grips-europe/ War Fever Grips Europe.] Consortium News 18. marca 2025. *[https://www.zdravadruzba.si/orozarske-blodnje-vladajocih-oz-vodilnih-v-slovenski-politiki-in-gospodarstvu/ Orožarske blodnje vladajočih oz. vodilnih v slovenski politiki in gospodarstvu.] Zdrava družba 17. 3. 2025. *Tomaž Mastnak: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/rekviem-evropi Rekviem Evropi]: Ko Evropi igra rekviem, govorijo o njeni »renesansi«. To je blaznost. ''Delo'' 19. marca 2025. *Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=lUYqWWokrJo Ode li SAD s Kosova, Balkan gori! Ukrajini neće ostati ni slava.] Youtube 22. febr. 2025. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_rusi_prihajajo.docx Rusi prihajajo - Evropa se pripravlja na vojno.] FB 12. marca 2025. *Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/watch?v=IWe8Rrq3Bpc Jeffrey Sachs DESTROYS NATO As EUROPE FALLS! RUSSIA CRUSHES Ukraine WAR IS LOST.] Youtube [2025]; [https://www.youtube.com/watch?v=U8VKVRiZTNI podobno tudi tule, z možnostjo prepisa.] *Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/33238322 Zwei Jahre Manifest für Frieden - Fast eine Million Unterschriften!] Change.org 11. 2. 2025. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_annus_horribilis.docx ''Annus horribilis'' 2024.] Facebook dec. 2024. *Aurelio Juri idr.: [https://slov.si/doc/peticija_predsednici.docx Peticija predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar.] 7. januarja 2025. *Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=QCHmkmBJXU0 Plenković nas gura u koloniju, Milanović drži do suverenosti.] Radio Mrežnica. Youtube 4. 12. 2024 (doslej najprepričljivejša geopolitična analiza spopada civilizacij, v hrvaščini). "Vojne po svetu neti zahodna oligarhija." *Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.emma.de/artikel/appell-der-38-fuer-friedensverhandlungen-341429 APPELL DER 38: Eine Minute vor Zwölf – Einen großen europäischen Krieg verhindern!] EMMA 4. 12. 2024. Klic za preprečenje velike evropske vojne. *[https://mailchi.mp/creativecommons/ready-for-something-new-10136079 Creative Commons:] CC-licence za odprto znanje in kreativnost. *Jeffrey Sachs:[https://www.youtube.com/watch?v=qOCBkN-UDd0 How the US Provoked the Invasion of Ukraine.] Youtube nov. 2024. *Marko Golob: [https://damijan.org/2024/12/02/slepota-ali-kaj-vam-niso-povedali-o-leski-oresniku/ Slepota ali kaj vam niso povedali o Leski (Orešniku).] Damijan blog 2. 12. 2024: "Rusija morala biti partner, ne sovražnik." *Marko Uršič idr.: [https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/apel-za-ustavitev-vojne-v-ukrajini-z-mirovnimi-sredstvi Apel za ustavitev vojne v Ukrajini z mirovnimi sredstvi.] ''Delo'' 6. 5. 2022. *Miha Kordiš: [https://slov.si/doc/kordis_priporocila.docx Predlog priporočil Vladi Republike Slovenije za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope.] 20. sept. 2024. *[[NE v mojem imenu]]! Vabilo na mirovni, protivojni shod, sobota 16. novembra 2024 ob 11.00, Prešernov trg v Ljubljani *Naomi Wolff: [https://www.globalresearch.ca/pfizer-papers-crimes-humanity/5871364 The Pfizer Papers: Pfizer’s Crimes Against Humanity.] GlobalResearch 24. okt. 2024 [o škodi, ki so jo povzročila netestirana cepiva farmacevtske korporacije Pfizer]. *Matthew Alford: [https://www.youtube.com/watch?v=dqql02DJqVg NATO Boss' BAD TAKE on China.] Youtube 21. 10. 2024. [Jens Stoltenberg norveškemu novinarju ne zna pojasniti, zakaj se mu Kitajska zdi nevarna.] *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_pismo_vladi.docx Še eno odprto pismo predsedniku vlade.] 21. okt. 2024. *[https://365.rtvslo.si/arhiv/mmc-kast/175077459 MMC-kast: Milan Kučan in Danilo Türk o prvi obletnici vojne v Gazi.] RTV 365 7. 10. 2024: "EU je padla na zgodovinskem izpitu." *Yanis Varoufakis in Brian Eno: [https://diem25.org/open-letter-to-the-judges-of-the-international-criminal-court/ Open letter to the judges of the International Criminal Court.] DiEM25 7. okt. 2024. *[https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino.] 3.&ndash;10. oktobra 2024. *Igor Ž. Žagar: [https://slov.si/doc/zagar_vojna.pdf Nevzdržna svoboda vzporednih svetov.] ''Delo'' 21. septembra 2024. *[https://radiostudent.si/druzba/ni-se-gotovo/peticija-vladi-slovenija-mora-ukrepati-proti-genocidu Peticija vladi: Slovenija mora ukrepati proti genocidu!] Radio Šudent 15. 9. 2024. *[[Korespondenca Miran Hladnik&ndash;Alumniportal Deutschland]]. Wikiverza julij&ndash;september 2024. *Rudi Rizman: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-vidijo-genocida-ali-abdikacija-clovecnosti-in-raz-uma Ne vidijo genocida ali abdikacija človečnosti in (raz)uma Rudi Rizman.] ''Delo'' 5. 9. 2024. *Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/09/05/cemu-ta-proizraelska-histerija-in-represija-proti-resnici-cesa-ali-koga-se-vladajoci-tako-bojijo/ Čemu ta proizraelska histerija in represija proti resnici? Česa ali koga se vladajoči tako bojijo?] DamijanBlog 5. 9. 2024. *[https://www.youtube.com/watch?v=TmWhA3sAnls Genocid in mednarodno-politični sistem, festival Grounded 22. avg. 2024: dr. Danilo Türk in Kristina Božič: RASIZEM / RACISM, Narodni muzej Slovenije, Metelkova.] Youtube. *Marko Golob: [https://damijan.org/2024/08/15/tragedija-zahodnih-elit-je-da-je-zacela-verjeti-svoji-lastni-propagandi/ Tragedija zahodnih elit je, da je začela verjeti svoji lastni propagandi.] Damijanblog 15. 8. 2024. *[https://topnews.si/2022/07/30/kako-vojno-v-ukrajini-na-damjan-blogu-vidi-marko-golob-nekdanji-clan-uprave-agencije-za-upravljanje-kapitalskih-nalozb-republike-slovenije-aukn-vojaska-analiza-vojne-v-ukrajini/ Kako vojno v Ukrajini na Damijan blogu vidi Marko Golob (nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) – Vojaška analiza vojne v Ukrajini.] Topnews 30. 7. 2022. *[https://kreativnirazred.blogspot.com/2024/07/ Kreativni razred julij 2024:] Pogled iz Nigerije, Naši politiki ne slišijo svojih državljanov idr. *Natalie Gupta: [https://diem25.org/the-nato-route-to-eu-militarisation/ The NATO route to EU militarisation.] DiEM25 12. 7. 2024 *[https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Peticija: Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne!] Insajder 16. julija 2024. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_trump.docx Trump, Biden, Ukrajina, Kitajska. Kam plujemo!] Faceboook, jul. 2024. *[https://slov.si/doc/nespostovanje_ustave.docx Nespoštovanje Ustave RS.] SRP jul. 2024. *[https://www.youtube.com/watch?v=CuCMRjHrLnk Canada out of NATO. Canadian Foreign Policy Institute.] Youtube 5. 7. 2024: "Nato je kriminalni kartel." *Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/32691194 Eskalationsspirale in der Ukraine stoppen!.] Manifest für Frieden 19. junija 2024. *[https://campaign-statistics.com/browser_preview/RoBUwOoCmU_AiQKH V imenu ljudstva – čas je za IZSTOP Republike Slovenije iz WHO in NATA!] Gibanje Zdrava družba 17. 6. 2024. *[https://www.youtube.com/watch?v=_tUEA4naSFw&rco=1 Truth on Ukraine from Film Director Nikita Mikhalkov (ENG subtitles).] Youtube 2022. *[https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&_t=8n1TnCCY5Gz Scott Ritter o rusofobiji etc.] TikTok 7. 6. 2024. *[https://secure.avaaz.org/campaign/en/olympics_ban_loc/ Ban Israel from the Olympics] (Izključi Izrael iz Olimpijade). Avaaz. *[https://www.youtube.com/watch?v=bkCDqZQuZ1w Gremo volit za varen in dostopen splav v EU!] Inštitut 8. marec. *[https://www.politico.eu/article/mapped-europe-far-right-government-power-politics-eu-italy-finalnd-hungary-parties-elections-polling/ Mapped: Europe’s rapidly rising right] (Evropa gre hitro v desno). Politico 24. 5. 2024. *Dušan Keber: [https://slov.si/doc/keber_kdo_je_kriv_za_zdravstveno_krizo.docx Kdo je kriv za zdravstveno krizo?] Dnevnik 18. 5. 2023 | [https://slov.si/doc/keber_dvojna_praksa.docx Dvojna praksa zdravnikov: zlo, ki ohranja čakalne dobe.] Delo 18. 5. 2024. *Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/05/19/richard-haas-redefinicija-uspeha-v-vojni-v-ukrajini/ Richard Haas: Redefinicija uspeha v vojni v Ukrajini.] Blog 19. maja 2024. | Richard Haas: [https://www.project-syndicate.org/commentary/defining-success-in-ukraine-facing-russian-offensive-by-richard-haass-2024-05 Defining Success in Ukraine.] Project Syndicate 15. maja 2024. *[https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home Evropska državljanska pobuda za varen in dostopen splav v Evropi.] Podpiši! *Simona Rebolj: [https://simonarebolj.si/2024/04/23/oborozevanje-ukrajine-in-izraela-je-del-iste-geopoliticne-strategije/ Oboroževanje Ukrajine in Izraela je del iste geopolitične strategije!] 23. aprila 2024. *John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 "Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia."] Youtube 18. aprila 2024. *Wolfgang Streeck: [https://newleftreview.org/sidecar/posts/means-of-destruction Means of Destruction.] Sidecar 2. 7. 2022. *Wolfgang Streeck [https://newleftreview.org/sidecar/posts/master-and-servant Master and servant.] Sidecar 20. 12. 2023. *Jan Vajgl: [[Shod za svobodno Palestino]], govor na shodu za svobodno Palestino v Ljubljani 7. aprila 2024. *[https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti Peticija za izstop iz Nata.] Peticija online. *[https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx Program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka] *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/uros_lipuscek_evropa_spet_v_vojni.docx Izjava o vstopanju Evrope v vojno.] TV AS 6. 3. 2024. *Tine Hribar: [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot:] Genocid. ''Delo'' 24. 2. 2024. * Iztok Simoniti: [https://slov.si/doc/iztok_simoniti_luc_nasilja.pdf Bleščeča luč nasilja – pad vrednosti človeškega življenja.] ''Delo'' 10. 2. 2024. *Aurelio Juri: [https://www.youtube.com/watch?v=64sGp7xXTlY Kar mislim, povem 1,] [https://www.youtube.com/watch?v=esXDg-puohE 3,] [https://www.youtube.com/watch?v=4l5heuUVZdg 4,] [https://www.youtube.com/watch?v=lJEck3tm_bw 5,] [ 6,] Youtube. *[https://slov.si/doc/izjava_sztr.docx Izjava št. 1 Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije] 29. 2. 2024. *Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo ZOPER RUSOFOBIJO | OB DRUGI OBLETNICI RUSKE VOJAŠKE OPERACIJE V UKRAJINI.] Sanje 24. 2. 2024. *Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=_PfLxcMyMco Zakaj celjskim ortopedom skrajševanje čakalnih vrst ni v interesu?] Youtube 22. 2. 2024. *[https://insajder.com/slovenija/slovenija-proti-rusofobiji-242-opoldne-na-presernovem-trgu-shod-ob-drugi-obletnici-posebne Slovenija proti rusofobiji: 24. 2. opoldne na Prešernovem trgu shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije v Ukrajini!] Insajder 21. 2. 2024. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_assange.docx Assange,] govor pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, po objavi kandidature za evropskega poslanca, 21. 2. 2024 *Matjaž Hanžek: [https://slov.si/doc/hanzek_pismo_fajonovi.docx Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon.] 20. 2. 2024. *Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/02/19/navalni-assange-pobijanje-civilistov-v-gazi-in-hipokrizija-zahodnih-politikov-in-medijev/ Navalni, Assange, pobijanje civilistov v Gazi in hipokrizija zahodnih politikov in medijev.] Damijan blog 19. 2. 2024. *[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/avstrijski-festival-bosanski-pisateljici-umaknil-vabilo-zaradi-njene-podpore-palestini/697713 Avstrijski festival bosanski pisateljici umaknil vabilo zaradi njene podpore Palestini:] Lana Bastašić: "Ne bi hotela sodelovati z ustanovo, ki skuša utišati umetnike". MMC rtv 8. 2. 2024. *[https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/netanjahu-odredil-pripravo-nacrtov-za-evakuacijo-rafe-kamor-se-je-zatekla-polovica-prebivalcev-gaze/697782 Poziv voditeljem EU-ja k ukrepanju zoper Izrael.] Netanjahu odredil pripravo načrtov za evakuacijo Rafe, kamor se je zatekla polovica prebivalcev Gaze: V Gazi ubitih že skoraj 28.000 ljudi, od tega skoraj polovica otrok. MMC RTV 9. 2. 2024. *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bogovi_v_belem.docx Bogovi v belem.] 24. januar 2024. *[https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza Open Letter from Jews to the German Government & other European Nations: Support South Africa at the World Court-Do Not Aid & Abet Israel’s Genocide in Gaza 26. jan. 2024.] *[http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 Še en intervju Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, 23. jan. 2024.] Televizija AS. Na Youtubu so bogvezakaj spremenili njegov naslov <s>[https://www.youtube.com/watch?v=CxiIeEO2qO0 prvotno]</s> > [https://www.youtube.com/watch?v=QJ9povnBAWA trenutno] *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Vojna je največji posel.] Predobjava intervjuja Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, slovensko besedilo, jan. 2024, objavljeno v ''Delu'' 9. marca 2024. *Aurelio Juri: [https://www.palestina.si/poziv-civilne-druzbe-vladi-republike-slovenije/ POZIV CIVILNE DRUŽBE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE.] Gibanje za pravice Palestincev, 17. 1. 2024. *[https://www.facebook.com/TelevizijaAS/videos/368586755908765/ Predstavljamo vam: Uroš Lipušček odgovarja na pereča vprašanja Izraelsko-palestinskega konflikta, o tožbi nad Izraelom Republike Južne Afrike na Meddržavnem sodišču ter o geopolitičnih razmerah v svetu.] jan. 2024. *Vesna Vuk Godina: [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite.] Fokuspokus. *Mateja Kožuh Novak: [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik.] ''Večer''. *[https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU International Court Of Justice Hears South Africa’s ‘Genocide Case’ Against Israel | Gaza War.] Youtube v živo 11. 1. 2024. *Chas Freeman Jr.: [https://worldbeyondwar.org/the-propaganda-that-damned-ukraine/ The Propaganda That Damned Ukraine.] WorldBeyondWar 4. jan. 2024. *[https://www.facebook.com/100000983234727/videos/948450259429133/ Kako je zahod obogatel: Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Španija, Portugalska, Nizozemska, Amerika.] Facebook: Makedonska diaspora. *[https://twitter.com/caitoz/status/1737292168942023082 Caitlin Johnstone: The values of Western civilization, X 20. dec. 2023.] *Sinan Gudžević: [https://www.portalnovosti.com/moni-ovadia-jevrejstvo-i-judaizam-naucili-su-me-da-budem-sa-potlacenima Moni Ovadia: Jevrejstvo i judaizam naučili su me da budem sa potlačenima.] Portal Novosti 3. 1. 2024. * [https://www.youtube.com/watch?v=whmNK7wsDE0&t=39s 80. Vanekov večer: dr. Uroš Lipušček.] Yotoube 19. 12. 2023. Idea TV. *Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom.] Sanje: Zapisi 22. decembra 2023. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_kriza_orban.docx Kriza z imenom Orban.] ''Delo'' 17. decembra 2023. *Rudi Rizman: [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino.] Peticija FF UL 8. 12. 2023. *Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_priznanje_palestine.docx Španija in Slovenija skupaj k priznanju Palestine?] 2. dec. 2023. *[https://www.youtube.com/watch?v=_sOw9dMq0cc TOTI podkast z Urošem Lipuščkom.] Youtube 26. nov 2023: "o globalni politični situaciji, o resnici, Ameriki in Kitajski, o vojnah, končnih rešitvah, genocidu, prelomnicah, temni prihodnosti, o tretji svetovni vojni in upanju". *[https://www.youtube.com/watch?v=6wL8d-h-u94&t=116s Yanis Varoufakis on the ongoing genocide in Gaza perpetrated by the State of Israel.] DiEM25Youtube 18. nov. 2023. *Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&t=461s Vse, kar je treba vedeti o javnem zdravstvu.] Youtube 16. nov. 2023. *[https://resimojavnozdravstvo.si/ Ustavimo rušenje javnega zdravstva!] Podpiši predlog zakona. Slovenska filantropija. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_palestina.docx Ustavimo nasilje nad Palestinci.] ''Delo'' 8. 11. 2023. *Slavoj Žižek: [https://slov.si/doc/zizek_witttgenstein.docx Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen.] 30. 10. 2023 (o cionizmu in antisemitizmu skozi Wittgensteina). *[https://www.globalresearch.ca/israeli-genocide-no-end-world-looks-on/5837718 Israeli Genocide – No End and the World Looks On.] (Izraelski genocid brez konca, svet pa samo gleda) Global Research 25. okt. 2023. *[https://www.regionalobala.si/novica/predsednica-premier-zunanja-ministrica-boste-storili-vsaj-enkrat-nekaj-kar-je-moralno-eticno-prav Predsednica, premier, zunanja ministrica: "Boste storili, vsaj enkrat, nekaj kar je moralno-etično prav?"]. Regional 25. 10. 2023. *[https://i.diem25.org/en/petitions/91 Petition for the Resignation of Ursula von der Leyen, President of the European Commission.] DiEM25 (Democracy in Europe Movement 2025). *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_koliko_ljudi.docx Koliko ljudi bo še moralo umreti?] Poslano na časopise. *[https://ukrainian-crimes.org Ukrainian war crimes 2017--2022.] *Simon Balažic: [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4151-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_10_10_2023 PREDSTAVLJAMO VAM: dr. Uroš Lipušček: AS: TV Murska Sobota 10. 10. 2023.] *[http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4109-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_12_9_2023 Predstavljamo vam: dr. Uroš Lipušček.] TV MS 12. 9. 2023. *Ted Snider: [https://www.theamericanconservative.com/why-peace-talks-but-no-peace/ Why Peace Talks, But No Peace? The U.S. has prevented earnest negotiations and prolonged the war in Ukraine.] The American Conservative 16. 8. 2023; tudi v Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/08/25/zakaj-zda-ne-zelijo-miru-v-ukrajini-kronologija-treh-preprecenih-mirovnih-sporazumov/ Zakaj ZDA ne želijo miru v Ukrajini: Kronologija treh preprečenih mirovnih sporazumov.] Damijan blog 25. 8. 2023. *Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_zda_vidijo_dlje.docx ZDA vidijo dlje kot ostale države:] Vojna v Ukrajini na svetovni geopolitični šahovnici. ''Delo'' 19. avgusta 2023. * A Scott Ritter Investigation: Agent Zelensky - Part 1. [https://www.youtube.com/watch?v=HLeBb6hPUC8 <s>Youtube</s> (cenzurirano) > [https://rumble.com/v2zs3r0-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-1.html Rumble] | [https://rumble.com/v30nd8w-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-2.html 2. del]. *[https://www.peticija.online/poziv_za_ohranitev_neodvisnosti_rs Poziv Vladi Republike Slovenije k ohranitvi neodvisnosti Republike Slovenije] (peticija proti SZO/WHO, jun. 2023). *Miloš Šonc: [[Objave: Miloš Šonc|Javna pisma]] (2015&ndash;2025). *Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-sramota Sramota.] Kažipot 30. maja 2023 (o Golobovem obisku Kijeva). *[https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6545&fbclid=IwAR2yA5oWR5jr_dCHYrC8oS1s4Dris6PrkKNivYShTafdcjtXqI2eLVcAQVo Podpora volivca pobudi za vložitev Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.] E-uprava. -- Podpri predlog! *[https://www.youtube.com/watch?v=1ezdp2zwwIA Uroš Lipušček z Noamom Chomskim o Ukrajini.] TV AS 9. 5. 2023 in Youtube; [https://slov.si/doc/chomsky.docx prevod intervjuja]. *Kathy Kelly: [https://worldbeyondwar.org/to-end-all-wars-close-all-bases/ To End All Wars, Close All Bases.] The World Beyond War 29. 4. 2023. *[https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir-prebujanje-mirovnega-gibanja/ Misliti mir: Prebujanje mirovnega gibanja?]. Mirovni inštitut 19. 4. 2023. *[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Mirovni forum v Kopru: Ta kraj je najboljši za začetek mirovnih pobud za Ukrajino]. Regional Obala 17. 4. 2023. *[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Appello per la pace del movimento pacifista sloveno]. Radio Capodistria 17. 4. 2023. *Tobias Coughlin-Bogue: [https://www.realchangenews.org/news/2023/01/04/path-peace-author-benjamin-abelow-ending-war-ukraine A Path to Peace: Author Benjamin Abelow on Ending the War in Ukraine] [intervju z Benjaminom Abelowom]. Real Change 4. 1. 2023. *Benjamin Abelow: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'':] Kako je politika ZDA in Nata pripeljala do krize, vojne in do tveganja jedrske katastrofe. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023. *Benjamin Abelow: [https://medium.com/@benjamin.abelow/western-policies-caused-the-ukraine-crisis-and-now-risk-nuclear-war-1e402a67f44e How the West Brought War to Ukraine:] Misguided American and NATO policies created the Ukraine crisis. Now they risk nuclear war. Medium.com 8. maja 2022. *Rudi Rizman: Ne želi Rusiji tretjega razpada, ''Delo SP'' 25. marec 2023; Brez pogajanj se svetu obeta še bolj strašno leto, ''Ne-Delo'' 18. februarja 2023; Ruska ruleta, ''Mladina'' 14. 10. 2022, Zmotna izbira: mir ali pravičnost, ''Delo SP'' 8. julija 2022, Ali mednarodno pravo v vojni res umolkne?, ''Delo SP'' 26. november 2022, Putinov Pandemonij, ''Mladina'' 18. 3. 2022. *Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-evrofasizem Evrofašizem.] Sanje.si 15. 4. 2023. *Massimo Mazzucco: [https://www.bitchute.com/video/Y3TO5MMkZKCo/ Ukraina, l'altra verita.] Yoblu; Bitchute. *Tomaž Mastnak, Uroš Lipušček in Polona Petek: [https://www.youtube.com/watch?v=tO5qKomvW7k Pogovor o knjigi ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'',] ZRC SAZU 29. marca 2023. *[[:w:en:Vedrana Rudan|Vedrana Rudan]]: [https://www.rudan.info/zivio-joe-biden/ Živio Joe Biden!] Avanture slijepe kurve. 12. 10. 2022. *Emil M. Pintar (Sinteza): [https://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2023/03/UA-STALISCA-SINTEZE-a.pdf STALIŠČA SINTEZE-KCD DO VOJNE V UKRAJINI,] sprejeta na redni seji SINTEZE-KCD dne 14. marca 2023. *Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/03/24/diskusija-o-predlogu-za-koncanje-vojne-v-ukrajini-povzroca-nelagodje-v-ameriski-administraciji/ Diskusija o predlogu za končanje vojne v Ukrajini povzroča nelagodje v ameriški administraciji.] Damijan blog 24. marca 2023 in drugi prispevki. *Marko Radmilovič: [https://www.rtvslo.si/kolumne/marko-radmilovic/zapisi-iz-mocvirja-vojni-hujskaci/662091 Zapisi iz močvirja: Vojni hujskači.] Val 202 21. marca 2023. *[https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_delo.docx Intervju Uroša Lipuščka s Jeffreyjem Sachsom] za ''Delo'' 11. 3. 2023. In še [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/3812-predstavljamo_vam_dr_jeffrey_sach_9_3_2023 TV-posnetek pogovora na TV As Murska Sobota.] *Mislav Kolakušić: [https://www.youtube.com/watch?v=bEEDX_dQEcE Ukrajina, rat i mir, uloga korporacija.] Youtube feb. 2023. *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_zaustavite_vojno_4.docx Zaustavite vojno v Ukrajini, 4], [https://slov.si/doc/p_jamnik_je_mar_kriva_slika_v_ogledalu.docx Je mar kriva slika v ogledalu?], [https://slov.si/doc/p_jamnik_nas_peljejo_v_jedrski_spopad.docx Nas peljejo v jedrski spopad?]. *Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023. * Govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube]. *Sahra Wagenknecht: [https://www.facebook.com/1445085714/videos/951066495934513/ govor na istem dogodku.] * Govor Jeffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]. *Violeta Tomić: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani. *Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Peticija Aufstand für Frieden] [Upor za mir]. Berlin 25. 2. 2023 &ndash; 700.000 podpisov! *[https://www.youtube.com/watch?v=pvuSl7egekE Intervju Simona Balažica (TV AS iz MS) z dr. Urošem Lipuščkom 16. 2. 2023 na Ljubljanskem gradu.] Youtube. *[https://www.youtube.com/watch?v=bP5dkR6QQj8 Jimmy Dore Brings ANTI-WAR Message To Fox News.] Youtube feb. 2023. *Biserka Ilin: [https://rumble.com/v25pfjo-biserka-ilin-13.1.2023.html Antiwhowef.] Rumble 13. 1.2023. *[https://slov.si/doc/azarov_intervju.docx "Brez pomoči ZDA državnega udara ne bi bilo."] [intervju z nekdanjim ukrajinskim prvim ministrom Mikolo Azarovom]. Izvirnik: [https://www.infosperber.ch/politik/welt/ohne-hilfe-der-usa-haette-es-keinen-staatsstreich-gegeben/ «Ohne Hilfe der USA hätte es keinen Staatsstreich gegeben».] Infosperber 13. 1. 2023. *Tatjana Jamnik: [https://www.samozalozba.si/kratka-zgodovina-ukrajine/ Kratka zgodovina Ukrajine.] Samozaložba.si 6. okt. 2022. *Krešo Beljak: [https://www.youtube.com/watch?v=VAl2bK_oT9U Amerika protiv Rusije.] Hrvaški poslanec o Ukrajini 16. julija 2022 *[https://worldbeyondwar.org/no-bases/ USA’s Military Empire: A Visual Database.] World Beyond War nov. 2022. *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_ko_zda_hocejo_ostati_svetovni_hegemon.docx Ko ZDA hočejo ostati svetovni hegemon, ali borba za svetovno prevlado] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno) *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_mnogo_hrupa_za_nic.docx Mnogo hrupa za nič] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno) *Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bomo_zdaj_sprasevali_cigav_je_krim.docx Bomo zdaj spraševali, čigav je Krim] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno) *Polona Jamnik: pisma bralcev v Dnevniku: [https://www.dnevnik.si/1042998570/Pisma%20bralcev/kaj-vse-razkriva-spomenkin-referat Kaj vse razkriva Spomenkin referat], [https://www.dnevnik.si/1042998179/Pisma%20bralcev/bitka-za-rtv-2 Bitka za RTV], [https://www.dnevnik.si/1042997783/Pisma%20bralcev/oh-te-uboge-zrtve Oh te uboge žrtve], [https://www.dnevnik.si/1042997475/Pisma%20bralcev/umrla-je-kraljicanaj-zivi-kralj Umrla je kraljica, naj živi kralj], [https://www.dnevnik.si/1042997109/Pisma%20bralcev/pismo-marici-ursic-zupan-varuhinji-pravic-gledalcev-in-poslusalcev Pismo varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev], [https://www.dnevnik.si/1042996723/Pisma%20bralcev/blagor-sloveniji-ki-premore-toliko-ljudi-sposobnih-za-predsednika-drzave Blagor Sloveniji, ki premore toliko ljudi, sposobnih za predsednika države], [https://www.dnevnik.si/1042995943/Pisma%20bralcev/kdo-je-na-bled-povabil-tonyja-blaira Kdo je na Bled povabil Tonyja Blaira] *[https://tass.com/pressreview TASS, ruska tiskovna agencija] *George Friedman: [https://www.youtube.com/watch?v=QeLu_yyz3tc Europe: Destined for Conflict?] The Chicago council for global affairs. Youtube 4. 2. 2015 (ko še ni bilo jasno, kako se bo na ameriško namero ošibiti Rusijo odzvala Nemčija) 66.000 ogledov, 1400 komentarjev *John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=3Wrk3j4j6Hw Putin’s Gambit: Why He Chose War and How it Will End.] Yutube 2. okt. 2022 ** ... in še več nastopov profesorja na to temo na Youtubu: [https://www.youtube.com/watch?v=qciVozNtCDM&t=36s 1] [https://www.youtube.com/watch?v=C8ztatduSt8 2] [https://www.youtube.com/watch?v=q4TV4_taLzE 3] idr. *[https://www.youtube.com/watch?v=0TiC0w8JLu4 Eva Bartlett Describes Ukraine's Unspeakable Genocide of Donbass.] Youtube 22. sept. 2022 *Boris A. Novak: [https://slov.si/doc/boris_a_novak_zoper_bedo_drzave_v_drzavi.docx Zoper bedo "države v državi".] [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 ''Večer'' 1. 10. 2022] *[https://southfront.org/us-ships-suspected-of-sabotage-attack-on-nord-stream-pipelines/ US SHIPS SUSPECTED OF SABOTAGE ATTACK ON NORD STREAM PIPELINES.] South front 27. 9. 2022. *[[:w:Rusofobija|Rusofobija]]. Wikipedija *Magda Plementaš Lombar: [https://slov.si/doc/magda_plementas_pismo.docx Pismo varuhinji gledalčevih pravic,] sept. 2022 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Komercializacija raziskovanja.] Slovlit 9. sept. 2022 *[https://tass.com/world/1501351 Former French minister Segolene Royal condemns Kiev for propaganda of war.] TASS 2. sept. 2022 *[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majice s protivojnimi napisi, npr. No to NATO.] World Beyond War *Jože Rotar: [https://www.protej.si/2022/09/03/do-kam-sezejo-evropske-vrednote-in-kje-so-evropske-meje/ Do kam sežejo evropske vrednote in kje so evropske meje?] Protej 3. 9. 2022 *Simona Rebolj: [https://simonarebolj.wordpress.com/2022/06/12/mokre-sanje-zda-naj-propade-evropa-naj-pade-zadnji-ukrajinec-da-bi-le-propadla-rusija/ Mokre sanje ZDA: Naj propade Evropa, naj pade zadnji Ukrajinec, da bi le propadla Rusija.] Wordpress jun. 2022 *Martin Schoenhals: [https://www.academia.edu/45094057/The_coming_shortage_of_work_in_the_future_and_the_opportunity_this_provides_for_rethinking_the_nature_of_work The coming shortage of work in the future, and the opportunity this provides for rethinking the nature of work.] Academia letters februar 2021 *Silvo Devetak: [https://slov.si/doc/devetak_ukrajina.docx Geopolitični vidiki vojne v Ukrajini.] Kulturni dom Gorica 16. junija 2022 *[https://worldbeyondwar.org/campaign-progresses-to-save-sinjajevina-from-becoming-a-military-base/ Campaign Progresses to Save Sinjajevina from Becoming a Military Base.] World Beyond War 19. julija 2022 **[https://worldbeyondwar.org/uk-pushes-mountain-destruction-on-montenegro-as-green-policy/?link_id=30&can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&source=email-wbw-news-action-ridiculous-war-3&email_referrer=email_1639848&email_subject=wbw-news-action-ridiculous-war UK Pushes Mountain Destruction on Montenegro as Green Policy]. World Beyond War 18. avg. 2022 *[https://worldbeyondwar.org/demonstration-in-berlin-against-weapons-spending Demonstration in Berlin Against Weapons Spending] 9. julija 2022 *[https://click.actionnetwork.org/ss/c/P8Elou2Rvc0qoMPEUZrMXcOpy_XqN4R2ZGjoK-5zZnmhXKDRDdiCbeGvxCg4kO4PSVSqVsZkRus-CiYSiee1OJ55OEEPLUl6o33g8MHpmKcZeAR16VzLVJsnsU_TLzJW50wSbb7GCGgPB1Ye4aXZXESxFEHn_E_viOnfglu-ASXvkyuiqvupVEBOx_pcjusJpk2D-pU4NM1soHPMXfQqiwV64eAPhjpyTrQaZvqtv6qNbFSY9hL4Tab34J6C8BbjOY_ehWPgHjI872_YHlmIExV6xjIscDeHft6JzU0_v36V5JJx-Rxq5Silw7zA3i8fCCUuq3XAc8n75sila0s87FFPy0t6e3wgfbGTrfbOfzO4AP5UiJfJlq_mM7Npwiqbo1ITjP71YGGRvRT_W25UlA/3n9/MMGEKJEiQH2-2qGLFebKhw/h10/vUxqoUSSaXUPGLXC67PckFTo8JwEsscxVZLBIwSJ8Q8 peticija proti postavljanju NATOvih baz na Norveškem] *Clare Daly: [https://www.youtube.com/watch?v=luuXoqtSPuk govor v EU-parlamentu.] Youtube 10. 3. 2022. *Joseph Mercola: [https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2022/05/28/1984-manual.aspx?ui=0115846439856281e261bd2778520ce47773dc99d88702f793fa19940bee90d5&sd=20220212&cid_source=dnl&cid_medium=email&cid_content=art1HL&cid=20220528&mid=DM1171415&rid=1503202107 Have Authoritarians Used ‘1984’ as a Handbook?] 28. maja 2022. *[https://swprs.org/monkeypox-natural-outbreak-or-engineered-bioterrorism/ Monkeypox: Natural Outbreak or Engineered Bioterrorism?] Swiss Policy Research 27. maja 2022. *Rhoda Wilson: [https://dailyexpose.uk/2022/05/07/ukgov-data-shows-nobody-should-be-injected/ UK Government Data Shows Nobody Should Be Injected with Covid “Vaccines” – They Should Be Halted Immediately.] The eksposé 7. maja 2022. *[https://brandnewtube.com/v/Ri9VJY CRIMES AGAINST HUMANITY – DR. REINER FUELLMICH IN-DEPTH INTERVIEW - MAY 9 2022.] CHD TV 9. maja 2022. *Tomaž Mastnak: [https://www.dnevnik.si/1042989226 Vloga EU v vojni za Ukrajino.] Dnevnik 18. maja 2022. *Massimo Mazzucco: [https://www.facebook.com/100073385141872/videos/1399900780536009 Ukraina, l'altra verita,] dokumentarni film. Www.contro.tv. *[https://www.youtube.com/watch?v=82H0MP_m20o Adrien Bocquet, former (FR) army soldier, who spent 3 weeks in Ukraine as a medical volunteer.] Youtube.com 18. maja 2022 (pričevanje francoskega vojaka o srečanju z nacisti v Ukrajini). *[https://logicno.com Logično,] hrvaški dnevni informator (po priporočilu Branka Gradišnika, kakor tudi naslednjih pet povezav). *[https://swprs.org Swiss Policy Research,] analitično spletišče, namenjeno preučevanju vseh oblik propagandne vojne. *[https://takecontrol.substack.com/.../mercola-censored Dr. Mercola's Censored Library.] *[https://www.globalresearch.ca/ Global Rersearch.] * [http://drmalcolmkendrick.org/ Dr. Malcolm Kendrick,] spletišče avtorja knjig ''The Great Choleterol Con'', ''Doctoring Data'', ''The Clot Thickens''. *Russia Today, na "svobodnem" zahodu prepovedano rusko spletišče. * Tord Björk: [https://worldbeyondwar.org/how-to-secure-a-world-without-military-alliances-and-nuclear-weapons/ How to Secure a World Without Military Alliances and Nuclear Weapons.] World BEYOND War 10. maja 2022. * Marcel Štefančič: [https://www.youtube.com/watch?v=vyMI7pr2V48 Studio City 9. maja 2022 z gostoma Robertom Golobom in Slavojem Žižkom.] Youtube.com. * Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2022/05/07/zakaj-se-rusko-gospodarstvo-ne-sesuva/?fbclid=IwAR0Fcoxtn5K4nl0rPJFPU8pEmOywOn9ht4fBi1z26Gs_X7x-mXNa69kJ_gs Zakaj se rusko gospodarstvo ne sesuva?] Damijan blog 7. maja 2022. *[https://act.worldbeyondwar.org/war-abolition-101/?link_id=1&can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&source=email-war-abolition-101-we-all-need-it-2&email_referrer=email_1507129&email_subject=war-abolition-101-we-all-need-it War abolition.] World Beyond War. *[https://www.youtube.com/watch?v=mvfyBBnHABE American journalist's warning - We are lying about Ukraine on an epic scale.] Youtube 18. marca 2022. *Jani Möderndorfer: [https://www.youtube.com/watch?v=42b_jHaaMgM Domobranci niso povzročili niti ene smrtne žrtve (Možina v oddaji Utrip).] Youtube 18. jan. 2022. *Noam Chomsky: [https://www.youtube.com/watch?v=QG2DkmutYTc This is a solution for the Ukrainian crisis! The humankind is threatened by destruction.] Youtube.com 28. 4. 2022. *Patrick Lawrence: [https://consortiumnews.com/2022/03/08/patrick-lawrence-the-casualties-of-empire/ The Casualties of Empire.] Consortium News 8. marca 2022. *Vladimir Platov: [https://journal-neo.org/2022/03/03/russia-prevents-washington-from-unleashing-biological-warfare/ Russia Prevents Washington from Unleashing Biological Warfare.] NEO 3. 3. 2022. *Ted Galen Carpenter: [https://www.theguardian.com/commentisfree/2022/feb/28/nato-expansion-war-russia-ukraine Many predicted Nato expansion would lead to war. Those warnings were ignored.] The Guardian 28. 2. 2022. *[https://mid.ru/en/foreign_policy/news/1802169/ Foreign Minister Sergey Lavrov’s remarks at the High-Level Segment of the UN Human Rights Council’s 49th session, via videoconference, March 1, 2022.] Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije. *Guy Mettan: [https://arretsurinfo.ch/les-causes-profondes-de-la-guerre-en-ukraine/ Les causes profondes de la guerre en Ukraine.] Arrêt sur Info 13. marca 2022. *[https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/de/newspaper-ausgabe/nr-4-vom-15-maerz-2022.html#article_1306 «Die Politik der USA war es immer, zu verhindern, dass Deutschland und Russland enger zusammenarbeiten»: Historische, politische und wirtschaftliche Hintergründe des Ukraine-Kriegs. Interview mit Jacques Baud.] ''Zeitgeschehen im Fokus'' 15. 3. 2022. *[https://www.bitchute.com/video/3KJPxp6Lfut1/?fbclid=IwAR37YDCLtOOoWSwo-I9OG3Dia0LF-8MmrViGX6B6bjbyZfxmZML4LCrP2-U Uroš Lipušček o Ukrajinski krizi na murskosoboški televiziji,] BitChute 25. feb. 2022 *[https://act.worldbeyondwar.org/ukraine_action/?link_id=1&can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&source=email-join-the-global-day-of-action-for-peace-in-ukraine-march-6&email_referrer=email_1462568&email_subject=wbws-yurii-sheliazhenko-in-kyiv-on-how-to-end-the-ukraine-crisis ukrajinski aktivist Jurij Šeljačenko iz organizacije World beyond War o ukrajinski krizi,] Twitter 1. 3. 2022 *[https://worldbeyondwar.org/wbw-news-action-abolition-of-war-or-of-humanity/ World beyond War News & Action: Abolition of War or of Humanity] *[https://vbloknot.com/index.php?do=download&id=731 The whole truth about Ukraine's crimes in the Donbass,] Novosti 28. feb. 2022 (Google je povezavo na ta vir cenzuriral, dobi se z iskalnikom Yandex) *[https://www.pen-deutschland.de/de/2022/03/04/skipputin-sprechen-sie-mit-den-russen-2/ #SkipPutin. Sprechen Sie mit den Russen,] PEN Deutschland 4. 3. 2022 *[https://www.agi.it/cronaca/news/2022-03-02/caso-corso-paolo-nori-dostoevskij-cancellato-universita-bicocca-15837099/ Il caso del corso di Paolo Nori su Dostoevskij all'università Bicocca.] Agenzia Italia 2. marca 2022 *[https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/dostoevskij-censurato-l-universita-bicocca-di-milano-fa-marcia-indietro-dopo-le-polemiche-il-corso-del-professor-paolo-no_46785169-202202k.shtml Dostoevskij censurato, l'Università di Milano Bicocca fa marcia indietro dopo le polemiche: "Il corso del professor Paolo Nori si terrà" | Lui: "Non so se andrò"]. TGCOM24 2. marca 2022 cnuucl8j0ofth2twpstjj3xb4hw8smm