Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.39.0-wmf.23
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Gadget
Gadget talk
Gadget definition
Gadget definition talk
Spain
0
1864
28492
22084
2022-08-15T09:41:01Z
Dikatse
9538
+ Litšupiso
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''Reino de España'''</big></big>
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Flag of Spain.svg|125px]]
| align="center" width="140px" | [[File:Escudo de España.svg|125px]]
|-
| align="center" width="140px" | ([[Folaga wa Spain|Folaga]])
| align="center" width="140px" | ([[Coat of Arms of Spain|Coat of Arms]])
|}
|-
| align="center" colspan=2 | <small>''[[National motto]]: Plus Ultra''</big>
|-
| align=center colspan=2 | [[File:locationSpain.svg|300px]]
|}
'''Spain''' naha ka [[Europa]]. 44 108 530 baahi.
==Lihokelo tsa kantle==
{{Commons|Spain}}
[[Category:Europa]]
[[Category:Spain]]
antry8ducjd3mclej22g31z4j4ec9o0
Lesotho
0
2065
28473
28377
2022-08-14T14:35:45Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
{{Info box naha
|setshwantsho_seboko =Coat of arms of Lesotho.svg
|setshwantsho_folaga = Flag of Lesotho.svg
|lebitso=Lesotho
|motse-moholo=[[Maseru]]
|baahi=2 067 000 ([[2009]])
|dipuo= [[Sesotho]], [[Senyesemane]]
|tona kholo= [[Thapelo Makamane]]
|tulo=30 355
|tjhelete= Loti (LSL)
|khoutu_ea_chelete= lsl
|lebatowa_ye_nako= +2
|setshwantsho_tulo=Lesotho_on_the_globe_(Zambia_centered).svg
|lepetjo= Khotso Pula Nala
}}
'''Lesotho''' ke naha e boroa ho [[Afrika]] e teetsoeng hare ke naha ea [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]]. Motse-moholo oa eona ke [[Maseru]]. Baahi ba Lesotho ba ka balloa ho 2 067 000 (2009). Ho buuoa Sesotho 'me le baahi ba teng ke Basotho. Lesotho ke setho sa [[Machaba a Kopaneng]] ([[United Nations]]).
==NALANE==
{{Taba eka sehlohlolong|Histori ea Lesotho}}
Lesotho la mehleng ena le seng le bitsoa [[Basutoland]], le hlaheletse le le leng tlasa morena [[Moshoeshoe I]] ka 1822. Moshoeshoe Mora oa Mokhachane, mohale e monyane oa Bakoteli, o qalile hoba khosi ka selemo sa 1804. Pakeng tsa selemo sa 1821 le 1823 baile ba phuthuluha thabeng tsa [[Butha-Buthe]], ho kenyelelitsoe le bahale ba mehleng khahlano le [[Lifaqane]] le mohlabani e moholo [[Shaka]] Zulu ka selemo sa 1818 le 1828.
Ketsahalong tsa khalekhale ho bonahetse hona le likhohlano pakeng tsa baloaneli ba (British) BRITANI le maDatjha ho ileng hoa baka merusu ho baitseki ba (Cape Colony) ho latela ntoa e bileng teng ka lebaka la maFora le maDatjha, ka (BRITANI) BRITISH ka selemo sa 1795. Le ha ho le joalo ba amahangoa liketsahalong tseo ke [[Senqu]] le ba [[Orange Free State]]. Moshoeshoe I o ile a mema batho ho tsoa naheng tse ling ho tla fana ka tšebeletso, eleng Thomas Arbousset, Eugène Casalis le Constant Gosselin ho tsoa Paris ho tla fana ka lentsoe metseng le sebakeng sa Morija ho tlisa tumelo le ho fana ka mesebetsi ea ho ngola ka mochini ka puo ea [[Sesotho]] pakeng tsa selemo sa 1837 ho isa 1855. Casallis e leng letsoho la phetolo ea puo le mofani oa likeletso naheng tsa machaba. O ile aba le seabo phumantšong ea lithunya khahlanong le EUROPEANS le batho ba GRIGUA.
===Lifaqane===
{{Taba eka sehlohlolong|Lifaqane}}
===Basutoland===
{{Taba eka sehlohlolong|Basutoland}}
==='Muso oa Lesotho===
==Thuto ea lefatše==
===Litereke tsa Lesotho===
{{Taba eka sehlohlolong|Litereke tsa Lesotho}}
[[File:Map of lesotho.png|thumb|Litereke tsa Lesotho]]
Lesotho lena le li setereke tse mashome,setereke ka seng sena le botsamaisi, 'me sena le motsemoholo oa sona.
{{Columns
|col1 =
* [[Setereke sa Berea|Berea]]
* [[Setereke sa Butha-Buthe|Butha-Buthe]]
* [[Setereke sa Leribe|Leribe]]
* [[Setereke sa Mafeteng|Mafeteng]]
* [[Setereke sa Maseru|Maseru]]
|col2 =
* [[Setereke sa Mohale's Hoek|Mohale's Hoek]]
* [[Setereke sa Mokhotlong|Mokhotlong]]
* [[Setereke sa Qacha's Nek|Qacha's Nek]]
* [[Setereke sa Quthing|Quthing]]
* [[Setereke sa Thaba-Tseka|Thaba-Tseka]]
}}
===Metse ea Lesotho===
{{Taba eka sehlohlolong|Metse ea Lesotho}}
[[File:Lesotho_-_Location_Map_(2013)_-_LSO_-_UNOCHA.svg|250px|right|thumb|Metse ea Lesotho]]
{| class="wikitable"
|-----
! colspan="6" bgcolor="#FFA500" | Metse ea Lesotho
|-----
! rowspan="2" bgcolor="#98FB98" | Rank || rowspan="2" bgcolor="#98FB98" | Motse || colspan="3" bgcolor="#98FB98" | Baahi || rowspan="2" bgcolor="#98FB98" | Setereke
|-----
! bgcolor="#98FB98" | Palabongata 1986 || bgcolor="#98FB98" | Palabongata 1996 || bgcolor="#98FB98" | Khakanyo
2005
|-----
|align=right | 1. || [[Maseru]] || align=right | 98,017 || align=right | 137,837 || align=right | 218,355 || [[Setereke sa Maseru|Maseru]]
|-----
|align=right | 2. || [[Teyateyaneng]] || align=right | 24,336 || align=right | 48,869 || align=right | 75,115 || [[Setereke sa Berea|Berea]]
|-----
|align=right | 3. || [[Mafeteng]] || align=right | 12,598 || align=right | 20,804 || align=right | 57,059 || [[Setereke sa Mafeteng|Mafeteng]]
|-----
|align=right | 4. || [[Hlotse]] || align=right | 8,021 || align=right | 23,122 || align=right | 47,675 || [[Setereke sa Leribe|Leribe]]
|-----
|align=right | 5. || [[Mohale's Hoek]] || align=right | 7,899 || align=right | 17,871 || align=right | 40,514 || [[Setereke sa Mohale's Hoek|Mohale's Hoek]]
|-----
|align=right | 6. || [[Maputsoe]] || align=right | 8,267 || align=right | 27,951 || align=right | 32,117 || [[Setereke sa Leribe|Leribe]]
|-----
|align=right | 7. || [[Qacha's Nek]] || align=right | 4,589 || align=right | 4,797 || align=right | 25,573 || [[Setereke sa Qacha's Nek|Qacha's Nek]]
|-----
|align=right | 8. || [[Quthing]] || align=right | 4,471 || align=right | 9,858 || align=right | 24,130 || [[Setereke sa Quthing|Quthing]]
|-----
|align=right | 9. || [[Peka (Lesotho)|Peka]] || align=right | N.A. || align=right | N.A. || align=right | 17,161 || [[Setereke sa Leribe|Leribe]]
|-----
|align=right | 10. || [[Butha-Buthe]] || align=right | 7,509 || align=right | 12,611 || align=right | 16,330 || [[Setereke sa Butha-Buthe|Butha-Buthe]]
|-----
|align=right | 11. || [[Roma, Lesotho|Roma]] || align=right | 5,817 || align=right | N.A. || align=right | 11,612 || [[Setereke sa Maseru|Maseru]]
|-----
|align=right | 12. || [[Mokhotlong]] || align=right | 2,257 || align=right | 4,275 || align=right | 8,809 || [[Setereke sa Mokhotlong|Mokhotlong]]
|-----
|align=right | 13. || [[Thaba-Tseka]] || align=right | 2,127 || align=right | 4,449 || align=right | 5,423 || [[Setereke sa Thaba-Tseka|Thaba-Tseka]]
|}
===Linoka tsa Lesotho===
{{Taba eka sehlohlolong|Dinoka tsa Lesotho}}
===Lithaba tsa Lesotho===
* [[Aurel liebt Julians kurvige Hüften]]
* [[Qathlamba]]
====Leoatle le Atlantiki====
*[[Senqu]]
**[[Noka ya Mohokare|Noka ea Mohokare]]
**[[Noka ya Makhaleng|Noka ea Makhaleng]]
**[[Noka ya Senqunyane|Noka ea Senqunyane]]
**[[Noka ya Malibamat'so|Noka ea Malibamatšo]]
**[[Noka ya Dinakeng|Noka ea Linakeng]]
**[[Noka ya Khubelu|Noka ea Khubelu]]
**[[Noka ya Mokhotlong|Noka ea Mokhotlong]]
==Thuto ea tsa moruo==
* Bolemi - poone, koro, dikhomo.
==Baahi==
Lesotho lena le palo ea batho ba ka lekanyetsoang ho ba 2,067,000. Lipalopalo tsa batho ba Lesotho li ka balloa ho liporesente tse 25% libakeng tsa litoropong,athe haele metseng le mahaeng ekaba liporesente tse ka bang mashome a supileng le metso e mehlano.
==Lipolotiki==
{{Taba eka sehlohlolong|Marena a Lesotho}}
Mokha oa Lesotho oa paramente kapa tsamaiso ea litokelo tsa puso.
===Likamano tsa melata===
[[File:LesothoEmbassyWashingtonDC.jpg|thumb|Moemedi e moholo ka [[Washington, D.C.]]]]
Tulo ea geokerafi ea Lesotho e etsa ho be thata ntšetsopele ea naha ka sepolotiki le moruong oa naha ea [[Afrika Boroa]].
* Palamente ea Lesotho.
* Senate sa Lesotho.
==Tikoloho==
: [[:Category:Diphoofolo tsa Lesotho|Diphoofolo tsa Lesotho]], [[:Category:Ditlamatlama tsa Lesotho|Ditlamatlama tsa Lesotho]]
==Setso==
===Tumelo===
{{Taba eka sehlohlolong|Tumelo tsa Lesotho}}
Tumelo ea bo Kreste ke eona e li hulang pele ka hara Naha ea Lesotho.
* Kereke ea Evangeli Lesotho e Boroa ho Afrika
===Sengoloa===
{{Taba eka sehlohlolong|Sengolwa tsa Lesotho}}
===Diaparo===
{{Taba eka sehlohlolong|Seshoeshoe}}
==='Mino oa Lesotho===
{{Taba eka sehlohlolong|Mmino wa Lesotho}}
Liletsoa tsa 'mino oa setso tse kenyeletsang '''lekolulo''', eleng mofuta oa seletsoa se letsoang ke bashanyana naheng, '''setolotolo''' eleng seletsoa se letsoang ke banna ka melomo oa bona,le seletsoa sa basadi e leng '''thomo'''.
===Mepheo===
{{Taba eka sehlohlolong|Mepheo ya Lesotho}}
Mepheo ea Lesotho ho kenyellelitsoe le ea setso e khelositsoe ke manyesemane.
===Ntlo===
Ntlo ea setso e hauoeng ka joang ke [[Mokhoro]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Lesotho}}
{{Afrika}}
[[Category:Afrika]]
[[Category:Lesotho|*]]
p25yno0hvlxxdej9vqx2tjcq2ila1bz
Almazán
0
2225
28495
22851
2022-08-15T10:07:23Z
Dikatse
9538
+ Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
[[File:Almazán (Soria) Mapa.svg|300px|right]]
[[File:Almazan puerta de la Villa.jpg|thumb|left|200px|Almazán]]
'''Almazán''' ke mmasepala wa [[Provense ya Soria]], [[Castilla y León]], naheng ya [[Spain]]. E na le badudi ba 5.526 (2017).
==Lihokelo tsa kantle==
{{Commonscat}}
[[Category:Provense ya Soria]]
etqcz7x1odafum8mrip38nler848h07
Madrid
0
2873
28490
21983
2022-08-15T09:37:58Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
'''Madrid''' ke motsemoholo wa [[Spain]], ka [[Uropa]].
[[File:Black and white photograph taken at Puerta del Sol in Madrid.jpeg|thumb|[[Puerta del Sol]], Madrid.]]
[[File:Puerta del Sol in Madrid - black and white photograph.jpeg|thumb|Puerta del Sol, Madrid.]]
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Madrid}}
[[Category:Spain]]
th9fe5q7yz4iex6j7ccg411e2uz5nl3
Copenhagen
0
2881
28496
21972
2022-08-15T10:08:18Z
Dikatse
9538
+ Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
'''Copenhagen''' ke motsemoholo wa [[Denmark]], ka [[Uropa]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat}}
[[Category:Denmark]]
ceoj1p93zi8h4hluvdexnfj2gz0hvv8
Slovenia
0
2894
28489
21168
2022-08-15T09:35:50Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''Slovenia'''</big></big></br>(sl) ''Republika Slovenija''
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Flag_of Slovenia.svg|125px]]
| align="center" width="140px" | [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|125px]]
|-
| align="center" width="140px" |
| align="center" width="140px" |
|}
|-
| align="center" colspan=2 | <small></big>
|-
| align=center colspan=2 | [[File:EU-Slovenia.svg|300px]]
|}
'''Slovenia''' ke naha wa [[Uropa]] e nang le baahi ba fetang 2,054,199 ka palo.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Slovenia}}
[[Category:Slovenia]]
f354qpnil1w4zt8y0zrriumqjtjbdix
Monzón
0
3056
28491
24957
2022-08-15T09:40:35Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Castillo de Monzon (15530066601).jpg|thumb|200px|Monzón castle]]
[[File:Localización de Cinca Medio (Aragón).svg|right|300px]]
'''Monzón''' ke mmasepala wa [[Provense ya Huesca]], [[Aragón]], naheng ya [[Spain]]. E na le badudi ba 17.115.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Monzón}}
[[Category:Provense ya Huesca]]
[[Category:Aragón]]
[[Category:Spain]]
6q6ib8p5pqhoz098n377ublugl816t7
Saratov
0
3225
28485
21184
2022-08-15T09:28:35Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Prica.jpg|thumb|right|250px|Saratov]]
'''Saratov''' ke batlile holo motse ba borwa [[Russia]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Saratov}}
[[Category:Rashea]]
hlurrsfwcf3wekwz67u5jhkf85j7uqv
Moscow
0
3234
28484
27461
2022-08-15T09:26:10Z
Dikatse
9538
Internet→Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''{{PAGENAME}}'''</big></big><br />''Москва''
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Coat of Arms of Moscow.svg|100px]]
| align="center" width="140px" | [[File:Rs-map.png|right|200px]]
|}
|-
| align=center colspan=2 | [[File:MSK Collage 2015.png|250px]]
|}
'''Moscow''' ke batlile motsemoholo wa borwa [[Rashea]]. 12 330 126 (2016) baahi.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat}}
[[Category:Rashea]]
87ougauejeqdf762jcnb9mkawdc5cov
Hungary
0
3431
28498
23874
2022-08-15T10:16:36Z
Dikatse
9538
+ Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''Hungary'''</big></big></br>(hu) ''Magyarország''
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Flag_of Hungary.svg|125px]]
| align="center" width="140px" | [[File:Coat of arms of Hungary.svg|125px]]
|-
| align="center" width="140px" |
| align="center" width="140px" |
|}
|-
| align="center" colspan=2 | <small></big>
|-
| align=center colspan=2 | [[File:EU-Hungary.svg|300px]]
|}
[[File:EU location HUN.png|thumb|Hungary]]
[[File:Velencei-to este.jpg|thumb|Lake Velence, Hungary]]
'''Hungary''' ke naha wa [[Uropa]] e nang le baahi ba fetang 9,982,000 ka palo. [[Budapest]] ke motsemoholo wa Hungary.
==Lihokelo tsa kantle==
{{Commonscat}}
[[Category:Hungary| ]]
purjhpwv4mjfkb6hkbd0b573juj833p
Maribor
0
3580
28488
21167
2022-08-15T09:34:14Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:MB-dusk.jpg|thumb|250px|right|Maribor]]
'''Maribor''' ke motse wa [[Slovenia]], ka [[Uropa]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Maribor}}
[[Category:Slovenia]]
r3v2z6c0o2nqhz6pm109c39iykexohe
Celje
0
3581
28486
21153
2022-08-15T09:30:51Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Celje-1441.JPG|thumb|250px|right|Celje ka 1750]]
'''Celje''' ke motse wa [[Slovenia]], ka [[Uropa]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Celje}}
[[Category:Slovenia]]
4mlb8tawj6nhumeqh1i9dgmwq0oonvj
Kranj
0
3582
28487
21161
2022-08-15T09:32:00Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Kranj.jpg|thumb|250px|right|Kranj]]
'''Kranj''' ke motse wa [[Slovenia]], ka [[Uropa]].
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Kranj}}
[[Category:Slovenia]]
d3t0ccndbphuvj6q1lp0jfw0f7lar6c
Mmino wa Lesotho
0
4324
28482
25436
2022-08-14T15:18:07Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */+ Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mamokhorong on display.jpg|thumb|Mamokhorong]]
Diletswa tsa mmino wa setso tse kenyeleditse lekolulo, setolo-tolo le thomo.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Music of Lesotho}}
[[Category:Mmino wa Lesotho]]
n13gf4gt56xvsyi459p368harb9etae
Bernardo Rezende
0
4559
28483
28463
2022-08-14T15:26:39Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */+ Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bernardo de Rezende Rio 2016b.jpg|150px|thumb|Rezende ka 2016]]
'''Bernardo Rocha de Rezende''' known as Bernardinho (born August 25, 1959) is a Brazilian volleyball coach and former player.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Bernardo de Rezende}}
[[Category:Amerika Borwa]]
[[Category:Brazil]]
nctstrah9hovch5s2rjyv515ilotjk5
Teide
0
4847
28493
22841
2022-08-15T09:43:45Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commons
wikitext
text/x-wiki
[[File:Teide2007.jpg|thumb|250px|Teide ka 2008]]
'''Teide''' ke Thaba e kgolo naheng ya [[Spain]] (3.718 m) ka [[Tenerife]] ([[Canarias]]).
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commons|Teide}}
[[Category:Spain]]
krkesmjicwvmhq77u8jhm1mvtsat73j
Cyril Ramaphosa
0
4933
28476
25759
2022-08-14T14:49:57Z
Dikatse
9538
/* Litšupiso */+ Ramaphosa ka 2015
wikitext
text/x-wiki
[[File:Cyril Ramaphosa.jpg|thumb|250px|Ramaphosa ka 2015]]
'''Matamela Cyril Ramaphosa''' (ea tsoaloang ka 17 November 1952) ke ralipolotiki oa Afrika Boroa. Ke Mopresidente oa bohlano le oa morao-rao oa [[Afrika Borwa]], ka lebaka la ho itokolla ha [[Jacob Zuma]], <ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-15-cyril-ramaphosa-already-sworn-in-as-acting-president/|title=Ramaphosa now acting president after Zuma's resignation|last=|first=|date=2018-02-15|work=Times Live|access-date=2018-02-15|archive-url=|archive-date=|dead-url=}}</ref> ka mor'a ho khetha likhetho tsa Seboka sa Sechaba ka la 15 February, 2018. <ref name=acting>{{cite web|url=https://www.sanews.gov.za/south-africa/cyril-ramaphosa-fulfils-acting-president-role|title=Cyril Ramaphosa fulfils Acting President role|date=15 February 2018|publisher=South African Government News Agency}}</ref> Pele e ne e le mohanyetsi oa ba-apartheid, moeta-pele oa bonngoe le mohoebi, e bile [[Afrika Borwa|Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Borwa]] ho tloha ka 2014. <ref>{{cite news |first=Emsie |last=Ferreira |title=Few surprises in Zuma's new Cabinet |date=25 May 2014 |agency=SAPA |publisher=News24 |url=http://www.news24.com/Elections/News/Few-surprises-in-Zumas-new-Cabinet-201405 |accessdate=25 May 2014 }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> O ile a khethoa e le Mopresidente oa African National Congress (ANC) Kopanong ea Naha ea ANC Nasrec, South of Johannesburg ka December 2017. Hape ke molula-setulo oa National Commission Commission, <ref>{{Cite news|url=https://nationalplanningcommission.wordpress.com/npc-commissioners/|title=NPC Commissioners|date=4 February 2015|work=National Planning Commission|accessdate=12 August 2017|language=en-US}}</ref> which is responsible for strategic planning for the future of South Africa, with the goal of rallying the nation "around a common set of objectives and priorities to drive development over the longer term" e ikarabellang bakeng sa moralo oa merero ea bokamoso ba Afrika Boroa, ka sepheo sa ho tsosolosa sechaba "ho pota-pota sepheo se le seng sa merero le lintho tse tlang pele bophelong ho khanna nts'etsopele ka nako e telele." <ref>{{Cite web|url=https://nationalplanningcommission.wordpress.com|title=National Planning Commission|website=National Planning Commission|language=en-US|accessdate=12 August 2017}}</ref>
O hlomphuoa e le motho ea nang le bokhoni ba ho buisana le [7] le setsebi sa thuto [8] ea ileng a sebetsa e le Mookameli oa likopano oa ANC nakong ea phetoho ea demokrasi Afrika Boroa. [9] Ramaphosa o ile a haha konteraka e kholo le e matla ka ho fetisisa Afrika Boroa-National Union of Mineworkers (NUM). [10] O ile a phetha karolo ea bohlokoa ka Roelf Meyer oa National Party, nakong ea lipuisano ho tlisa qetello ea khotso ho khethollo ea lipolotiki le ho etsa hore naha e fihle ho khetho ea eona ea pele ea demokrasi ka April 1994. [11] Ramaphosa e ne e le khetho ea Nelson Mandela bakeng sa mopresidente oa nakong e tlang. [12] Kajeno, Cyril Ramaphosa o tsejoa e le mohoebi ea tummeng 'me o hakantsoe ka chelete ea liranta tse limilione tse 450 [13] a nang le matlo a 31 [14] le pele a ne a e-na le matlotlo a bohlokoa likhamphaning tse kang McDonald's South Africa, molula-setulo oa lebokose la MTN le setho sa ea boto bakeng sa Lonmin.
Ho sa tsotellehe bopaki ba hae e le mothetsi oa bohlokoa oa phetoho ea khotso ea Afrika Boroa ho ea ho demokrasi, o boetse o nyelisitsoe ka ho feletseng ka boitšoaro ba lithahasello tsa hae [15] [16] [17] [18] [19] le hoja a e-s'o ka a e-ba teng a qosoa ka lebaka la ketso e sa lumelloang ke molao leha e le efe ea likhang tsena. Litšebelisano tsa khoebo li kenyelletsoa ho ba molula-setulo oa MTN Group nakong ea ho hlaseloa ke MTN Irancell [20] [21] [22] ha mohiruoa oa pele ea neng a sa tsotellehe, e leng Chris Kilowan, a bolela hore mokhatlo ona o fuoe ba boholong Iran [23], leha ho le joalo Sephetho sa Komisi ea Hoffmann se ile sa phetha ka ho re: "Komiti eo e ile ea hlakola MTN 'me ea fumana hore Monghali Kilowan ea faneng ka lipolelo tse peli ka ho qosoa ha Turkcell khahlanong le Rephabliki ea Iran le ho kenngoa litabeng tsa United States khahlanong le MTN, e bontšoang e le fantasist le theorist ea bolotsana '"[24]; ho kopanngoa ha hae le Glencore [25] le liqoso tsa ho rua molemo ka ntle ho mashala a sebetsang le mashala a Eskom ao a ileng a a latola ka matla, [26] [27] [26] nakong eo Glencore a neng a le teng molemong oa liketsahalo tsa khoebo tse amang Tony Blair ka Bochabela bo Hare; le mosebetsi oa hae ho boto ea batsamaisi ba Lonmin ha ba ntse ba nka bohato bo tsitsitseng ha polao ea Marikana e ne e etsahala mehahong ea Lonmin's Marikana. Ka la 15 August 2012, o ile a kōpa khato khahlanong le seqhomane sa basebeletsi ba Marikana, seo a ileng a se bitsa "boitšoaro bo bobe ba tlōlo ea molao". Hamorao o ile a lumela 'me a ikoahlaela hore ebe o keneletse ketsong ena' me a re e ka be e qojoe haeba merero ea boipheliso e ne e entsoe pele ho lekala la mosebetsi. Ke setho sa moloko oa Venda.
== Bophelo ba pele le thuto ==
Matamela Cyril Ramaphosa o hlahetse Soweto, Johannesburg, ka la 17 November 1952. [30] [31] Ke eena oa bobeli ho bana ba bararo ba Erdmuth le Samuel Ramaphosa, mapolesa a tlohetseng mosebetsi. O hōletse Soweto, a ea Sekolong sa Mantlha sa Tshilidzi le Sekolo Ntoane High School moo. [33] Ka 1971, o ile a ngolisoa sekolong se phahameng sa Mphaphuli Sibasa, Venda. Hamorao o ile a ingolisa ho ithuta molao Univesithing ea Leboea (Turfloop) ka 1972. [34]
Ha a ntse a le univesithing, Ramaphosa o ile a kenella lipolotiking tsa barutoana 'me a ikopanya le South African Students Organization (SASO) [35] le Black People's Convention (BPC). [36] Sena se ile sa fella ka hore a koalloe a koaletsoe a le mong ka likhoeli tse leshome le motso o mong ka 1974 tlas'a Karolo ea 6 ea Molao oa Likhukhuni, bakeng sa ho hlophisa likopano tsa pro-Frelimo. [37] Ka 1976 o ile a tšoaroa hape, ka mor'a merusu e Soweto, 'me a tšoaroa ka likhoeli tse ts'oaretsoeng John Vorster Square tlas'a Molao oa Bokhukhuni. [37] Ka mor'a ho lokolloa, e ile ea e-ba moemeli oa molao oa tiishene ea Johannesburg ea bo-ralikete 'me a tsoela pele ka lithuto tsa hae tsa molao ka ngollano le Univesithi ea South Africa (UNISA), moo a ileng a fumana B. Proc. Degree ka 1981. [38]
== Setsebi sa lipolotiki le moeta-pele oa mokhatlo oa machaba ==
Ka mor'a hore a finyelle litlhoko tsa hae tsa molao le ho fumana lengolo la hae, Ramaphosa o ile a ikopanya le Lekhotla la Machaba a Kopaneng Afrika Boroa (CUSA) e le moeletsi lefapheng la molao. [33] [39] Ka 1982, CUSA e ile ea kōpa hore Ramaphosa a qale mokhatlo oa basebetsi ba lirafshoa [33]; kopano ena e ncha e ile ea qala ka selemo se le seng 'me ea bitsoa National Union of Mineworkers (NUM). Ramaphosa o ile a tšoaroa Lebowa, a qosoa ka ho hlophisa kapa ho rera ho kopanela libokeng motseng oa Namakgale o neng o thibetsoe ke mastrata oa moo. [40]
== Loantša bochaba ==
Ka August 1982, CUSA e ile ea ikemisetsa ho theha National Union of Mineworkers (NUM), 'me ka December Ramaphosa ea e-ba mongoli oa eona oa pele. Ramaphosa e ne e le mohlophisi oa kopano ka litokisetso tse lebisang tlhophisong ea Congress of South African Trade Union (COSATU). O ile a fana ka puo ea sehlooho sebokeng sa kopano ea Cosatu Durban ka December 1985. Ka March 1986 e ne e le karolo ea baemeli ba COSATU ba ileng ba kopana le African National Congress Lusaka, Zambia.
Ramaphosa o khethiloe hore e be Mongoli oa Kakaretso oa Kopano, boemo boo a ileng a bo tšoara ho fihlela a itokolla ka June 1991, [42] ka mor'a khetho ea hae e le Mongoli-kakaretso oa African National Congress (ANC). Tlas'a boeta-pele ba hae, bonngoe ba bonngoe bo ile ba eketseha ho tloha ho 6,000 ka 1982 ho ea ho 300 000 ka 1992, ho fana ka taolo ea hoo e ka bang halofo ea basebetsi bohle ba batsho indastering ea merafo ea Afrika Boroa. Joaloka Mongoli e Kakaretso, eena, James Motlatsi (Mopresidente oa NUM) le Elia Barayi (Motlatsi oa Motlatsi oa NUM) le bona ba ile ba lebisa basebetsi ba merafong se seng sa liketsahalo tse kholo ka ho fetisisa historing ea Afrika Boroa.
Ka December 1988, Ramaphosa le litho tse ling tse hlaheletseng tsa setereke sa Soweto ba ile ba kopana le ramotse oa Soweto ho buisana le mathata a ho lefa rente.
Ka January 1990, Ramaphosa o ile a tsamaisa batšoaruoa ba [[ANC]] ba Lusaka, [[Zambia]]. Ramaphosa e ne e le molula-setulo oa Komiti ea Naha ea Boipheliso, e ileng ea lumellana le litokisetso tsa ho lokolloa ha Nelson Mandela le liboka tse amohelehang tsa Afrika Boroa, hape e bile setho sa Komiti ea Machaba ea Moputso oa Mandela. O khethiloe e le Mongoli-Kakaretso oa ANC sebokeng se neng se tšoaretsoe Durban ka July 1991. Ramaphosa e ne e le Moprofesa oa Molao ea neng a etetse Univesithing ea Stanford, United States ka October 1991.
Ka 1985, NUM e ile ea khaotsa ho tloha CUSA 'me ea thusa ho theha Congress of South African Trade Unions (COSATU). Ha COSATU e kopanela le mokhatlo oa lipolotiki oa United Democratic Front (UDF) khahlanong le 'muso oa National Party oa P. W. Botha, Ramaphosa o ile a etella pele ho tsejoang e le Mass Democratic Movement (MDM).
Ha Nelson Mandela a lokolloa chankaneng, Ramaphosa o ne a le Komiting ea Naha ea ho Amohela.
== Mongoli-kakaretso oa ANC ==
Ka mor'a khetho ea hae e le Mongoli-Kakaretso oa African National Congress ka 1991, e ile ea e-ba mookameli oa sehlopha sa lipuisano sa ANC ho buisana ka bofelo ba khethollo ea lipolotiki le 'muso oa National Party. Ka mor'a khetho ea pele ea demokrasi ka 1994, Ramaphosa e ile ea e-ba setho sa paramente; o ile a khetheloa ho ba molula-setulo oa Mokhahlelo oa Motheo oa Molao oa Motheo ka la 24 Mphalane 1994 'me a phetha karolo ea bohlokoa ho' muso oa bonngoe ba naha.
Ka mor'a hore a hlōle peisong ea ho ba Mopresidente oa Afrika Boroa ho Thabo Mbeki, o ile a itokolla mesebetsing ea hae ea lipolotiki ka January 1997 'me a fallela sechabeng, moo a ileng a ba mookameli oa New Africa Investments Limited. O ile a fihla ka lekhetlo la pele likhethong tsa 1997 ho Komiti ea National Executive of the ANC. [44]
Le hoja e se setho sa [[:en:South_African_Communist_Party|Mokhatlo oa K'homphieutle oa Afrika Boroa]] (SACP), Ramaphosa o boletse hore ke mo-[[:en:Socialist|socialist]] ea ikemetseng.
Mecha ea phatlalatso e ile ea tsoela pele ho bua ka Ramaphosa ho kena peisong bakeng sa mopresidente oa ANC ka 2007, ka pel'a mookameli oa Afrika Boroa oa 2009.
Leha ho le joalo, o ile a re ha a thahaselle mopresidente. Ka la 2 September 2007, The Sunday Times e tlaleha hore Ramaphosa o ne a le sehlopheng sa likhetho, empa mantsiboeeng ao o ne a lokolitse polelo ea hae hape ho ts'ehetsa boitlamo leha e le bofe.
Ka December 2007, o ile a boela a khethoa ho Komiti ea Lekhotla la National of the ANC, lekhetlong lena a le lilemo li 30 le likhetho tse 1 910. [44]
Ka la 20 Mphalane 2012, setho se hlaheletseng sa ANC sa Afrikaner, Derek Hanekom, se ile sa kōpa Ramaphosa hore a e'o ba Mopresidente oa ANC, a re "Re hloka baeta-pele ba motsoalle oa Cyril." Kea tseba hore Cyril o sebetsa hantle haholo, empa ke lakatsa eka o tla beha tsohle tsa hae chelete ka ho tšeptjoa 'me u phahamele boemo bo phahameng le bo phahameng haholo ". Le hoja ho ne ho sa tsejoe hore Ramaphosa o tla mathela Mopresidente oa ANC kapa a se ke a tseba, o ile a leka ho khutsisa khopolo-taba ka ho arabela maikutlo a Hanekom ka ho re "U sitoa ho bala letho [ho seo a se buileng].
E ile ea e-ba mokhethoa bakeng sa Motlatsi oa Motlatsi ka la 17 December 2012 'me a kena peisong ka tšehetso e matla ea kampo ea Zuma. Ka la 18 December 2012, o khethiloe e le Motlatsi oa Mopresidente oa ANC. Cyril Ramaphosa o ile a fumana likhetho tse 3 018, athe [[:en:Mathews_Phosa|Mathews Phosa]] a amohela likhetho tse 470 me [[:en:Tokyo_Sexwale|Tokyo Sexwale]] a fumana likhetho tse 463.
== Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Boroa ==
Ramaphosa o khethiloe hore e be Motlatsi oa Mopresidente oa Jacob Zuma ka la 25 Mantaha 2014, mme a hlapanyelloa ke Moahloli e Moholo Mogoeng Mogoeng letsatsing le hlahlamang. Ka mor'a hore a khethoe, Ramaphosa e ile ea etsoa Moeta-pele oa Khoebo ea 'Muso ho Paramente ea Sechaba ka karolo ea 91 (4) ea Molaotheo. Boikarabello ba hae bo kenyeletsa: Ts'ebetsong ea tsamaiso ea sechaba ka Paramente; lenaneo la khoebo ea paramente e qalileng ke mookameli oa naha, nakong ea nako e behiloeng bakeng sa morero ona le ho netefatsa hore litho tsa K'habone li kopanela boikarabelong ba bona ba paramente.
Ka la 3 Kamora 2014, Mopresidente Jacob Zuma o ile a phatlalatsa hore Ramaphosa o tla khethoa e le molula-setulo oa National Planning Commission, le Letona la Mopresidente bakeng sa Tokiso, Jeff Radebe e le motlatsi oa Motlatsi oa Motlatsi oa Komisi.
Ka July 2014, Ramaphosa o ile a bitsa bonngoe naheng, ka mor'a hore Julius Malema a letsetsa lipina tsa lipina tsa naha ea Seafrikanse. Ramaphosa o itse: "Re mothating oa ho haha sechaba 'me re tlameha ho fana ka letsoho la setsoalle, letsoho la ho ts'oanela ho khutlisetsa puso ho ba nahanang hore pina ea sechaba ha e emele, hape e ka etsahala mahlakore ka bobeli".
== Mopresidente oa ANC ==
Ramaphosa e 'nile ea nkoa e le moemeli oa mopresidente' me a qeta likhetho tsa Mopresidente oa 1997, a lahleheloa ke Thabo Mbeki. [47]
Ramaphosa o ile a phatlalatsa hore o tla batla Mopresidente oa ANC ka 2017, ka nako ea hae ea bobeli ho Mopresidente. [48] Ramaphosa o ile a qala polelo ea hae ea letšolo ka # CR17 Siyavuma. [49]
Ka August 2017, Ramaphosa o fumane tumello ea mokhatlo oa [[:en:COSATU|COSATU]], [[:en:National_Union_of_Mineworkers_(South_Africa)|National Union of Mineworkers]] hammoho le boeta-pele ba ANC ba Northern Cape, Eastern Cape le Gauteng. Batho ba bang ba ileng ba tsoela pele ho tšehetsa Ramaphosa ba kenyeletsa le mosebeletsi oa thuto ea bitsoang Angie Motshekga, mopresidente oa Cosatu Sdumo Dlamini, eo e kileng ea e-ba mopresidente oa lichelete [[:en:Pravin_Gordhan|Pravin Gordhan]] le moemeli oa pele oa KwaZulu-Natal [[:en:Senzo_Mchunu|Senzo Mchunu]]. [50]
Ka la 18 December, 2017, Ramaphosa o khethiloe e le mopresidente oa ANC moketeng oa 54th Elective Conference, a hlōla mohanyetsi oa hae, Nkosazana Dlamini-Zuma, eo e neng e le mosali oa Mopresidente Zuma, ka likhetho tse 2440 ho ea ho 2261. [51] [52]
== Dikamano tsa naha ==
== China ==
Ka 2015 Ramaphosa o fihlile [[:en:Beijing|Beijing]], [[:en:China|Chaena]] ka leeto la mmuso. Ramaphosa o ile a etella pele baemeli ba 'Muso, khoebo ea' muso, le batho ba khoebo. Ramaphosa o ile a buisana ka makhetlo a mahlano le moruo le Motlatsi oa Motlatsi, Li Yuan Chao 'me a kopana le Li Qiang, Mopresidente oa Lekhotla la Naha la People's Republic of China. Lipuisano tse peli pakeng tsa Ramaphosa le molekane oa hae oa Chaena Li Yuan Chao, li ne li lebisitse tlhokomelo khoebong, matsete, tšebelisano, tšebelisano ea lichelete (ho akarelletsa le BRICS New Bank Bank), nts'etsopele ea litsebo le lisebelisoa tsa matla.
Lipuisano tsena tse peli li ile tsa etsahala nakong ea lenaneo la lilemo tse hlano ho ea leshome leo Mopresidente Jacob Zuma a ileng a bua ka lona ha a etela China ka 2014.
'''Vietnam le Singapore'''
Ramaphosa o ile a etela matsatsi a mabeli a Vietnam le Singapore. [53] Ramaphosa o re Afrika Boroa le Vietnam li hloka ho eketsa khoebo. Linaha tse peli le tsona li lumellane ho sebelisana haholoanyane ka thuto. Maeto a mabeli a ho sebetsa a ile a etsoa ho tiisa likamano tsa lipolotiki, tsa moruo le tsa khoebo tse teng linaheng tse peli tsa Afrika Boroa le linaha tse peli. Ketelo ea Singapore e ile ea fa baemeli ba Afrika Boroa, ba etelletsoeng ke Ramaphosa ka monyetla oa ho ithuta ka mokhoa oa Singapore oa katleho ea moruo le karolo ea likhoebo tsa 'muso le kholo ea moruo le merero ea naha ea tsoelo-pele. Khoebo e kopanetsoeng e eketsehile haholo le Singapore e le molekane oa bobeli oa khoebo oa bobeli Afrika Bohareng. Ka 2014 khoebo ea linaha tse peli e ne e le R28.9 limilione tse likete ho bapisoa le R23.5 limilione tse likete ka 2015.
Lesotho
Ramaphosa o ile a etela Lesotho ka 2016 e le mohokahanyi oa SADC, SADC. Ramaposa o ile a mo etela ka mofuthu ho Morena oa hae Morena Letsie III le Prime Minister, Phakalitha Mosisili le baeta-pele ba hae ba machaba. Ramaphosa o ile a ea Lesotho ho tiisa khotso le ts'ireletso pele ho SADC Seboka sa Lihlooho tsa Machaba le Mebuso. Ramaphosa e ne e le karolo ea boikarabelo ba SADC Double Troika e ileng ea tšoareloa Gaborone, Botswana, ka June 2016, ho tsamaisa baeta-pele ba mokha oa lipolotiki ho ea Lesotho ho tsoa Afrika Boroa.
== Moruo ==
== '''Nedlac''' ==
Ka August 2016 Ramaphosa o ile a khetha sehlopha sa batho ba supileng ho fana ka keletso mabapi le boemo bo loketseng moo moputso oa bonyane o ka behoang teng. Ramaphosa o ile a etsa sena ka mookameli oa Komiti ea Melao-motheo ea Sechaba ea Lekhotla la National Development Development (NEDLAC). Komiti e na le baemeli ba mmuso, basebetsi, khoebo le sechaba. O ile a qosoa ka ho etsa qeto ea moputso oa bonyane oa naha.
== '''Bobolu''' ==
Ka November 2016 ha a ntse a bua Sebokeng sa Puso ea Limpopo, Ramaphosa o re bobolu e ne e le motso oa moruo oa naha. Ramaphosa o re Mmuso oa Afrika Boroa le sechaba sa Afrika Boroa se tlameha ho fumana mokhoa oa ho loantša bobolu, le hoja a sa bo bolele ka lebitso. Ramaphosa o re seboka sena se lokela ho sheba ho sebetsana le boleng le botebo ba baeta-pele har'a likarolo tsa sechaba le tsa batho ba ikemetseng ka ho khomarela Leano la Ntšetso-pele ea Sechaba.
A etella pele ho Seboka sa Naha sa ANC sa 53 se buang ka tlhokahalo ea ho tlosa bobolu ho ANC. Puong ea hae ea pele ho Seboka e le moetapele oa ANC, o ile a itlama ho felisa bobolu. [56]
== Jacob Zuma o tlohela mookameli le mookameli ==
Ka mor'a hore Mopresidente Jacob Zuma a boele a hopoleloe ke Komiti ea National Executive of African National Congress ho ne ho e-na le likhopolo-taba tsa hore o tla itokolla kapa a tobane le tumello ea ho tšeptjoa ke sehlopha se busang ka la 15 February, 2018.
Ka la 14 February, 2018, Jacob Zuma o ile a bua le sechaba 'me a re le hoja a sa lumellane le qeto ea ANC ea ho mo hopotsa hore o tla etsa seo ba se kōpileng mme a phatlalatsa ho itokolla ha hae ka potlako. Ka lebaka leo, ka boemong ba hae e le Motlatsi oa Mopresidente, Ramaphosa o ile a fetoha Mopresidente oa Boipheliso ho latela [[:en:Constitution_of_South_Africa|Molao-motheo oa Afrika Boroa]]. [2] [3]
== Mookameli ==
Ka mor'a hore Zuma a itokolle mosebetsing, Ramaphosa o khethiloe e le Mopresidente oa Afrika Boroa ke Lekhotla la Sechaba ka la 15 February, 2018. Hona joale ke Mopresidente oa Afrika Boroa.
== Mosebetsi oa Khoebo ==
Har'a tse ling, ke molula-setulo oa batsamaisi oa [[:en:Shanduka_Group|Shanduka Group]], khamphani eo ae thehileng. Sehlopha sa Shanduka se na le matsete ho Lefapha la Lisebelisoa, Lefapha la Matla, Real Estate, Banking, Insurance, le Telecoms ([[:en:SEACOM_(African_cable_system)|SEACOM]]). Hape ke molula-setulo oa [[:en:Bidvest_Group_Limited,_The|The Bidvest Group Limited]], le [[:en:MTN_Group|MTN]]. Baokameli ba hae bao e seng batsamaisi ba kenyelletsa Macsteel Holdings, Alexander Forbes le Standard Bank. Ka March 2007 o ile a khethoa hore e be Mookameli ea Kopaneng ea Sehlopha sa Makhotla oa Mondi, sehlopha se ka sehloohong sa lipampiri le liphutheloana tsa machaba, ha khamphani e senyeha ho tloha Anglo American plc. Ka July 2013 o ile a tlohela mosebetsi ho tloha boto ea SABMiller plc.
Ke e mong oa banna ba ruileng haholo Afrika Boroa, [58] le [[:en:Forbes|Forbes]] ba lekanyang leruo la hae ka $ 675 million. [59]
Ka 2011 Ramaphosa o ile a lefa tumellano ea lilemo tse 20 tsa franchise ho tsamaisa lireschorente tse 145 tsa [[:en:McDonald's|McDonald]] South Africa. Nakoana ka mor'a khetho ea kakaretso ea 2012 Ramaphosa o ile a phatlalatsa hore o tla tlosa Shanduka ho phetha boikarabelo ba hae bo bocha e le Motlatsi oa Mopresidente ntle le hore ho be le likhohlano tsa thahasello. Afrika Boroa ea McDonald o phatlalalitse hore ho tla ba le ts'ebetso ea hore Ramaphosa e be moemeli oa nts'etso-pele oa lijo ka potlako Afrika Boroa.
Ka 2014 ka mor'a hore e be Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Boroa, Register ea Litho tsa Litho tsa 'Muso, e behoa paramente, e senole leruo la Ramaphosa. Ho feta moo, Raphomone Ramaphosa a bokelletsoe likarolong tsa khampani, litokomane li bontšitse hore mokhatlo oa pele oa khoebo le mohoebi oa khoebo o ne a e-na le matlo a 30 Johannesburg le lifolete tse peli Cape Town. Lenane lena le boetse le netefalitse ho tlohela mosebetsi oa Ramaphosa ho tloha Lonmin, e leng tataiso eo a ileng ae nyatsa nakong ea [[:en:Marikana_Massacre|Polao ea Marikana]] ka 2012.
== Sehoai ==
Nakong ea ho etela Uganda ka 2004 Ramaphosa o ile a thahasella mefuta ea likhomo tsa Ankole. Ka lebaka la mehato e sa lekanyetsoang ea thibelo ea mafu Uganda, 'muso oa Afrika Boroa o ile oa mo latola tumello ea ho kenya leha e le efe ea mofuta oo. Ho e-na le hoo Ramaphosa o rekile likhomo tse 43 ho tsoa mookameli oa Uganda Yoweri Museveni 'me a li romela Kenya. Moo likhomo li ne li etsoa ka maiketsetso, mahe a emang a tlosoa 'me a romeloa Afrika Boroa, a fetisetsoa likhomo ebe o aroloa ka likhoeli tse peli. Ho tloha ka August 2017 Ramaphosa o ne a e-na le likhomo tse 100 tsa ho kenya liphoofolo tsa polasi polasing ea Ntaba Nyoni Mpumalanga. [60] [61]
Ka 2017 Ramaphosa o ile a ngolla buka e buang ka mefuta ea liphoofolo, Liphoofolo tsa Mehla, Lipale le Litšoantšo tsa Liphoofolo tsa Ankole tsa Afrika Boroa. [62]
== Bophelo ba botho ==
Ramaphosa ke motho ea ikhethang mme ha ho tsejoe haholo ka bophelo ba hae. Ramaphosa o kile a nyaloa ke mosali oa khoebo, Nomazizi Mtshotshisa, empa banyalani bao ba ile ba hlalana. Hamorao o ile a nyala Tshepo Motsepe, [63] morali'abo rōna oa limilione tse likete tsa Afrika Boroa Patrice Motsepe. [64] Ramaphosa o na le bana ba bane. [65] O na le matlo a maruo a R30,000,000 maotong a Lions Head Cape Town. Ramaphosa o tsejoa e le e mong oa batho ba ruileng ka ho fetisisa Afrika Boroa, 'me chelete e hakanyetsoang ke chelete e fetang $ 450,000,000' me e hlahile limakasineng tsa lichelete tse kang [[:en:Forbes|Forbes]] Africa le Bloomberg.
Ramaphosa ke eena [[:en:Cyril_Ramaphosa_Foundation|mothehi oa Motheo oa Cyril Ramaphosa.]]
== Lipuisano ==
Ho [[:en:Marikana_massacre|Polaoa ha Marikana]], [66] joalokaha ho boletsoe mecheng ea litaba, ho ile ha etsahala ha mapolesa a qhaqha mosebetsi ka basebetsi ba Lonmin ba "koppie" (maralleng) haufi le bolulo ba Nkaneng Marikana ka la 16 August 2012. Ka lebaka la mapolesa ho thunngoa, basebetsi ba merafong ba 34 ba ile ba shoa 'me ba lematsa basebetsi ba limilione tse 78 ba ntšetsa bohale le ho hoeletsa khahlanong le mapolesa le' muso oa Afrika Boroa. Ho ile ha e-ba le phehisano e eketsehileng ka mor'a hore ho sibolloe hore boholo ba bahlaseluoa ba thunngoa morao [67] 'me bahlaseluoa ba bangata ba thunngoa hōle le mapolesa. Pefo ea 16 August 2012 e bile eona tšebeliso e mpe ka ho fetisisa ea matla ka mabotho a tšireletso Afrika Boroa khahlanong le baahi ho tloha pheletsong ea [[:en:Apartheid_in_South_Africa|khethollo ea khethollo]].
Nakong ea Komeshene ea Marikana, ho ile ha boela ha hlahisoa hore tsamaiso ea Lonmin e ile ea kōpa Ramaphosa, eo e neng e le moemeli oa Lonmin le ANC heavyweight, ho tsamaisana le "likhohlano" khahlanong le boipelaetso ba "batlōli ba molao" 'me kahoo ho bonahala ba bangata ba ikarabella bakeng sa polao. ]
Tlas'a lipatlisiso tsa Komiti ea Farlam, Ramaphosa o re Lonmin e ile ea qobella 'muso le SAPS hore li fumane mapolesa a mangata Lonmin' me ka lekhetlo la bobeli ho hlalosa se neng se etsahala e le senokoane ho e-na le liketsahalo tsa khoebo.
Komiti ea Lipatlisiso ea Marikana e ile ea qetella e fumane hore ka lebaka la lefu le neng le se le etsahetse, ho kenella ha hae ha hoa ka ha etsa hore mapolesa a eketsehe setšeng, ebile ha aa ka a tseba hore ts'ebetso e tla etsahala ka 16 August. [73]
Ka August 2017, Ramaphosa o ile a kenella ts'ebetsong e neng e bolela hore o ne a le likarolong tse 'maloa tsa ho kopanela liphate' me o ne a ameha ho lefa chelete ho batho ka bomong ha a ntse a boloka litaba. Hamorao Ramaphosa o ile a latola liqoso tsa boipolelo ba hore li ikemiselitse lipolotiking e le hore a qete letšolo la hae la mopresidente. [74]
== Li-doctorate tse hlomphehang le likhau ==
Ramaphosa o fumane li-doctorate tse hlomphehang ho [[:en:University_of_Natal|Univesithi ea Natal]], [[:en:University_of_Port_Elizabeth|Univesithing ea Port Elizabeth]], [[:en:University_of_Cape_Town|Univesithing ea Cape Town]], [[:en:University_of_the_North|Univesithing ea North]], [[:en:National_University_of_Lesotho|National University of Lesotho]], [[:en:University_of_Massachusetts_Boston|Univesithi ea Massachusetts Boston]] [75] le [[:en:University_of_Pennsylvania|Univesithi ea Pennsylvania]]. Ka October 1991, e ne e le Moprofesa oa Molao ea neng a etela [[:en:Stanford_University|Univesithing ea Stanford]].
Ramaphosa o ile a fuoa moputso oa [[:en:Olof_Palme|Olof Palme]] [[:en:Stockholm|Stockholm]] ka October 1987.
O ile a fuoa Honorary Actuary ke Mokhatlo oa Actuarial oa Afrika Boroa bakeng sa karolo ea hae ea ho ntlafatsa litsebi tsa sebele tsa batho ba tsoang melokong ea batho ba futsanehileng Afrika Boroa.
Ka 2004, o ile a khethoa e le 34 ho batho ba [[:en:SABC3's_Great_South_Africans|baholo ba Afrika Boroa ba Top 100]].
Ramaphosa e kenyelelitsoe [[:en:Time_100|Time]] ea 2007, [76] lenane la selemo le selemo la banna le basali ba 100 ba nang le matla, talenta kapa mohlala oa boitšoaro ba fetola lefatše.
== Libaka tsa machaba ==
Karolong ea hae ea ho ba mohoebi, Ramaphosa ke setho sa Lekhotla la Boeletsi la International Co-[[:en:Coca-Cola_Company|Coca-Cola]] hammoho le Unilever Africa Advisory Council. O ne a boetse a le motlatsi oa setulo sa molula-setulo oa [[:en:Commonwealth_Business_Council|Commonwealth Business Council]].
Hammoho le mopresidente oa khale oa [[Finland]], [[:en:Martti_Ahtisaari|Martti Ahtisaari]], o khethiloe hore e be mohlophisi oa [[:en:Irish_Republican_Army|libaka tsa ntoa tsa Iraq Republican Army]] [[:en:Northern_Ireland|Northern Ireland]]. Ramaphosa ke setsi sa Honorary Consul sa [[Iceland]] se Johannesburg, South Africa.
Nakong ea mahlomola a Kenya a 2007-2008 a ileng a latela likhetho tsa Mopresidente [[:en:Mwai_Kibaki|Mwai Kibaki]] ka December 2007, Ramaphosa o ile a khethoa ka bobeli ke sehlopha sa lipuisano se neng se etelitsoe ke [[:en:Kofi_Annan|Kofi Annan]] hore e be moemeli ea ka sehloohong ea ikarabellang lipuisanong tsa nako e telele. Leha ho le joalo, mmuso oa Kibaki o ile oa bontša hore ha a khotsofale ka khetho ea Ramaphosa, a re o sebelisana le mohanyetsi oa Kibaki [[:en:Raila_Odinga|Raila Odinga]], 'me ka la 4 February, Annan o ile a lumela hore Ramaphosa a tlose mosebetsi oa mokena-lipakeng. Ho ea ka Ramaphosa, Odinga o ile a mo etela ka 2007, empa o ne a se na "thahasello e khethehileng" e neng e tla etsa hore a amohele ka lehlakoreng le leng; empa leha ho le joalo, o re ha a khone ho ba mokena-lipakeng ntle le " tšepo le tšepo ea mekhatlo eohle "le hore ka lebaka leo o ile a ikutloa ho le molemo hore a khutlele South Africa ho qoba ho ba tšitiso lipuisanong.
== Litlhahiso ==
Cotterill, Joseph (15 February 2018). "Cyril Ramaphosa voted in as South Africa's president". Financial Times. Retrieved 15 February 2018.
"Ramaphosa now acting president after Zuma's resignation". Times Live. 2018-02-15. Retrieved 2018-02-15.
"Cyril Ramaphosa fulfils Acting President role". South African Government News Agency. 15 February 2018.
Ferreira, Emsie (25 May 2014). "Few surprises in Zuma's new Cabinet". News24. SAPA. Retrieved 25 May 2014.[permanent dead link]
"NPC Commissioners". National Planning Commission. 4 February 2015. Retrieved 12 August 2017.
"National Planning Commission". National Planning Commission. Retrieved 12 August 2017.
Mtimka, Ongama. "Ramaphosa has what it takes to fix South Africa's ailing ANC. But .." The Conversation. Retrieved 12 August 2017.
"How Cyril Ramaphosa and Roelf Meyer joined forces to bring democracy to SA". 702. Retrieved 12 August 2017.
"Ramaphosa has what it takes to fix South Africa's ailing ANC. But …". Retrieved 12 August 2017.
S., Saul, John. South Africa -- the present as history : from Mrs. Ples to Mandela & Marikana. Woodbridge, Suffolk. ISBN 9781847010926. OCLC 872681428.
tinashe (30 June 2011). "Negotiations and the transition". South African History Online. Retrieved 12 August 2017.
"Cyril Ramaphosa: the return of Nelson Mandela's chosen one". The Guardian.
"Profile: Cyril Ramaphosa". www.forbes.com. Retrieved 12 August 2017.
"Ramaphosa declares ownership of 31 properties". Retrieved 12 August 2017.
"R2K protest for investigation into MTN and Ramaphosa corruption allegations". Right2Know Campaign. 12 October 2015. Retrieved 12 August 2017.
Turner, Craig McKune and George Turner, Craig McKune, George. "Ramaphosa and MTN's offshore stash". The M&G Online. Retrieved 12 August 2017.
"Ramaphosa sells business stakes, creates billion-dollar black-owned company - BizNews.com". BizNews.com. 26 May 2015. Retrieved 12 August 2017.
Mawson, Nicola. "Ramaphosa steps down as MTN chairman". ITWeb Technology News. Retrieved 12 August 2017.
"Cyril Ramaphosa's conflict of interest - Corruption Watch". Corruption Watch. 14 January 2013. Retrieved 12 August 2017.
"Head of MTN Iran probe 'not conflicted'". News24. Retrieved 12 August 2017.
"MTN Iran scandal: another twist". Retrieved 12 August 2017.
"Will MTN be snookered by deepening bribery scandal? - Techzim". Techzim. 16 July 2012. Retrieved 12 August 2017.
Brümmer, Sharda Naidoo, Craig McKune, Stefaans. "MTN's cash, weapons and diplomatic ties in Iran". The M&G Online. Retrieved 12 August 2017.
Hoffmann, Lord (2016). "The Hoffmann Committee Report". Retrieved 3 February 2018.
"Glencore, Ramaphosa eye 50/50 mining JVs in SA". Moneyweb. 11 October 2011. Retrieved 12 August 2017.
"Presidency, Glencore slam Ramaphosa Eskom claims". Fin24. Retrieved 12 August 2017.
"Did Ramaphosa benefit from Eskom coal deals?". Retrieved 12 August 2017.
David Smith (24 October 2012). "Lonmin emails paint ANC elder as a born-again robber baron". the Guardian. London.
"Cyril Ramaphosa: The true betrayal | Daily Maverick". www.dailymaverick.co.za. Retrieved 6 June 2017.
Butler, Anthony (2011). Cyril Ramaphosa. Johannesburg: Jacana. p. 1. ISBN 9781431401840.
Matlala, Ngwako Modjadji and Alex. "Ramaphosa 'not born in Limpopo'". The Citizen. Retrieved 12 August 2017.
Village, Youth (25 October 2013). "25 Things you don't know about Cyril Ramaphosa". Youth Village. Retrieved 12 August 2017.
Anonymous (17 February 2011). "Cyril Matamela Ramaphosa". South African History Online. Retrieved 12 August 2017.
www.lesideesnet.com, Les Idées Net -. "African Success : Biography of Cyril RAMAPHOSA". www.africansuccess.org. Retrieved 12 August 2017.
"South Africa: Overcoming Apartheid". overcomingapartheid.msu.edu. Retrieved 12 August 2017.
"Deputy President Cyril Ramaphosa | GEC 2017". gec.co. Retrieved 12 August 2017.
"Cyril Ramaphosa - the man who wants to make South Africa great". BBC News. 2 August 2017. Retrieved 12 August 2017.
KAUMBI, UAZUVA. "The curious case of Comrade Cyril - Windhoek Observer". Retrieved 12 August 2017.
"Today In History - YFM | Yona Ke Yona". yworld.co.za. Retrieved 12 August 2017.
Anonymous (16 March 2011). "Ramaphosa is arrested". South African History Online. Retrieved 12 August 2017.
"PressReader.com - Connecting People Through News". www.pressreader.com. Retrieved 20 December 2017.
"PressReader.com - Connecting People Through News". www.pressreader.com. Retrieved 20 December 2017.
"PressReader.com - Connecting People Through News". www.pressreader.com. Retrieved 20 December 2017.
"Archived copy". Archived from the original on 2 October 2008. Retrieved 3 February 2016.
"News24, South Africa's premier news source, provides breaking news on national, world, Africa, sport, entertainment, technology & more". News24. Archived from the original on 16 May 2007.
"Reuters.com". reuters.com. Archived from the original on 2013-02-02.
Gedye, Lloyd. "Ramaphosa: The ANC's prodigal son returns". The M&G Online. Retrieved 11 November 2017.
"No going back for presidential hopeful Ramaphosa". Retrieved 18 December 2017.
Whittles, Govan. "ANC presidential race wide open". The M&G Online. Retrieved 12 September 2017.
Reporter, Citizen. "Another endorsement for Ramaphosa as West Rand ANC backs him for president". Retrieved 18 December 2017.
Burke, Jason (18 December 2017). "Cyril Ramaphosa chosen to lead South Africa's ruling ANC party". Retrieved 18 December 2017 – via www.theguardian.com.
"Cyril Ramaphosa wins ANC presidential race". Retrieved 18 December 2017.
DEPUTY PRESIDENT RAMAPHOSA ON WORKING VISIT TO VIETNAM AND SINGAPORE, Department of International Relations and Cooperation, October 10, 2016
"Address by Deputy President Cyril Ramaphosa at the Limpopo Provincial Economic Summit, Polokwane". The Presidency. 4 November 2016. Retrieved 8 January 2018.
James de Villiers and Austil Mathebula (4 November 2017). "The ANC will remove liars, thieves, at its elective conference in December – Ramaphosa". News24. Retrieved 8 January 2018.
"Ramaphosa pledges corruption crackdown in first speech as ANC leader". The Guardian. Johannesburg. Reuters. 21 December 2017. Retrieved 8 January 2018.
https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-15-cyril-ramaphosa-has-been-elected-president-of-south-africa/
"Return of a prodigal son". The Economist. 22 December 2012.
"South Africa: Fool's gold - The Economist". The Economist. 27 April 2013.
"Ankole Longhorn: Cyril Ramaphosa's passion and pride". www.farmersweekly.co.za. Retrieved 16 October 2017.
"Cyril Ramaphosa's Ankole bull sells for R640 000". www.farmersweekly.co.za. Retrieved 16 October 2017.
"Ramaphosa writes book on cattle | Independent on Saturday". Retrieved 16 October 2017.
"Cyril Ramaphosa rejects state house". The Citizen. Retrieved 12 August 2017.
"Patrice Motsepe Family". www.celebfamily.com. Retrieved 12 August 2017.
Maune, Bernice. "I support and love him, says Ramaphosa's wife following cheating scandal". The Citizen. Retrieved 11 November 2017.
"South Africa's ANC to discuss mine shootings row". BBC News. 27 August 2012. Retrieved 27 August 2012.
Laing, Aislinn (27 August 2012). "Striking South African miners 'were shot in the back'". Telegraph.co.uk. London.
"The murder fields of Marikana. The cold murder fields of Marikana". dailymaverick.co.za.
"South African police open fire as striking miners charge, killing and wounding workers". The Washington Post. Associated Press. 16 August 2012. Archived from the original on 17 August 2012. Retrieved 16 August 2012.
"Cyril Ramaphosa: The true betrayal". dailymaverick.co.za.
"iafrica.com 'Ramaphosa must say sorry'". iAfrica.com.
"MARIKANA COMMISSION INQUIRY REPORT" (PDF). The Marikana Commission of Inquiry. October 2014.
"Marikana report: Key findings and recommendations | Daily Maverick". www.dailymaverick.co.za. Retrieved 11 December 2017.
"Article alleging Ramaphosa extramarital affairs published". News24. Retrieved 12 September 2017.
https://www.umassp.edu/aasair/international-relations/umasssouth-africa-story
Holbrooke, Richard C. (3 May 2007). "Cyril Ramaphosa - The 2007 TIME 100 - TIME". TIME.com.
"Archived copy". Archived from the original on 7 February 2008. Retrieved 4 February 2008.
"Archived copy". Archived from the original on 15 June 2006. Retrieved 7 February 2008.
"Archived copy". Archived from the original on 15 June 2006. Retrieved 8 February 2008.
==Litšupiso==
<references />
{{DEFAULTSORT:Ramaphosa, Cyril}}
[[Category:1952 births]]
[[Category:African National Congress politicians]]
[[Category:Anti-apartheid activists]]
[[Category:Living people]]
[[Category:Olof Palme Prize laureates]]
[[Category:People from Soweto]]
[[Category:South African Venda people]]
[[Category:University of South Africa alumni]]
[[Category:University of Limpopo alumni]]
[[Category:Deputy Presidents of South Africa]]
[[Category:Presidents of South Africa]]
nmxdi3g1p7x86bhcyeqpvm23jnt3f17
Tenerife
0
4971
28494
23155
2022-08-15T09:45:59Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:Teneriffa aus dem weltall.jpg|thumb|250px|Tenerife ka 1991]]
'''Tenerife''' ke sehlekehlekeng sa [[Canarias]] ([[Spain]]).
Motse-moholo oa sehlekehlekeng sena le libakeng tsohle tsa Canarias ke [[Santa Cruz de Tenerife]]. Motse oa [[San Cristóbal de La Laguna]] e bile Setsi sa Bohlokoa ba Lefatše ho tloha ka 1999.
Tenerife ke seretse se chesang sa [[Teide]], se bophahamo ba limithara tse 3,718 ke se phahameng ka ho fetisisa Spain le karolo ea boraro ea seretse se chesang ka ho fetisisa lefatšeng ho tloha botlaaseng ba leoatle. Le National Park ea Teide e boetse ke Lefa la Bohlokoa ba Lefatše ho tloha ka 2007.
==Lihokelo tsa kantle==
{{Commonscat|Tenerife}}
[[Category:Spain]]
9vuw5x0sy8favgycpz34w99rlqxd3a6
Monte Águila
0
5042
28479
27874
2022-08-14T14:53:55Z
Dikatse
9538
+ Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
'''Monte Águila''' ke batlile holo motse ba borwa [[Chile]].
* Baahi: 6,090 ([[2002]])
* [http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Chile Commons:Monte Águila]
* [https://web.archive.org/web/20170615091429/http://www.monteaguila.cl/ Official website] {es}
<gallery>
File:Inauguracion Nueva Plaza de Monte Aguila 2017 (12).jpg|
File:Bomberos monte aguila.jpg|
File:Capilla carmen monte aguila.jpg|
File:Img-estadio.jpg|
File:Entrada x yumbel.jpg|
File:Premiacion O.V.V. 2017 (4).jpg|
File:Copa de agua monte aguila.jpg |
File:Desfile monte aguila 2016 (3).jpg|
File:Inauguracion Nueva Plaza de Monte Aguila 2017 (103).jpg|
File:Inauguracion Nueva Plaza de Monte Aguila 2017 (63).jpg|
File:Inauguracion Nueva Plaza de Monte Aguila 2017 (14).jpg|
File:Carros abandonados mte aguila.jpg|
</gallery>
==Lihokelo tsa kantle==
{{commons|Monte Aguila}}
[[Category:Chile]]
ae4stev0cddsm03aq0ecavtz1thao5t
Phyllis Ntantala-Jordan
0
5157
28474
23569
2022-08-14T14:44:37Z
Dikatse
9538
/* Litšupiso */
wikitext
text/x-wiki
'''Phyllis Ntantala-Jordan''' ( 7 January 1920 – 17 July 2016) e ne e le moitseki oa litaba le lipolotiki oa Afrika Boroa.<ref>https://www.groundup.org.za/article/phyllis-ntantala-jordan-dies-96/</ref> Eena le rahistori oa bongoli Archibald Campbell Jordan ke batsoali ba ralipolotiki Pallo Jordan.
== Bophelo ba Motho ==
Phyllis Priscilla "Nogqaza" Ntantala o hlahile ka di 7 Pherekhong 1920 Gqubeni, mabopong a Noka ea Nqabarha, eDutywa Kapa Botjhabela, Afrika Boroa. Ntate oa Ntantala-Jordan, George Govan Ntantala e ne e le sehoai se atlehileng ea neng a sebeletsa Lekhotleng le Akaretsang la Transkei, iBhunga le mme oa hae, Ida Balfour, e ne e le setloholo sa mokhatlo oa pele oa Bokreste ba Maafrika, o thehiloeng ke moporofeta Ntsikana nakong ea leshome la lilemo la 19 lekholo Kapa Bochabela.<ref name=":0">http://pensouthafrica.co.za/rip-dr-phyllis-ntantala-1920-2016/</ref> Ha a hlalosa khōliso ea hae, Ntantala-Jordan o itse, "Joaloka Trotsky, ha ke a tloha lapeng ke sena poleloana e le 'ngoe le e ts'eletseng ka pokothong ea ka. Ke tsoa lelapeng la bo-ralitaba ba Transkei". Ntantala-Jordan o qalile ho kena sekolo ha a le lilemo li 'ne. Likhoeli tse tšeletseng hamorao, o ile a hlokahalloa ke mme oa hae. Kamora ho qeta Standard 6 (Kereiti ea 8), ea neng a le lilemo li 12, Ntantala-Jordan o ile a romeloa Healdtown. Healdtown o ile a khothaletsoa haholo ke ntate oa hae ka lebaka la Lovedale ke mosuoe-hlooho oa sekolo sa mathomo Rhodes Cakata. Ntantala o re ho baithuti ba Healdtown ba ile ba ts'oaroa ka mokhoa o ts'oanang le semelo sa bona ebile ba le tlase ho Lovedale. Ha a le lilemo li 15, Ntantala o ile a fuoa Transkeian Bhunga Scholarship ho ea ithuta Univesithing ea Fort Hare. Ka nako eo, Fort Hare, leha e ne e fana ka li-degree, e amohetse liithuti bakeng sa lithuto tsa materiki. Kamora hore a qete lengolo la hae la materiki, o phethetse diploma ea matichere Univesithing ea Fort Hare ka 1937. Ntantala-Jordan o qalile ho sebetsa Sekolong se Phahameng sa Batho Kroonstad e le mosuoe ka 1938. Ka 1939, Ntantala-Jordan o ile a nyala mongoli oa SeXhosa Archibald Campbell Jordan, eo a kopaneng le eena nakong ea ha a le Univesithing ea Fort Hare.<ref name=":1">https://www.sahistory.org.za/archive/lifes-mosaic-autobiography-phyllis-ntantala-phyllis-ntantala</ref>
Ka selemo sa 1945, kamora ho khethoa ha AC Jordan e le 'muelli oa Lipuo tsa Batho ho Fort Hare, la Jordane, mme a e-na le bana ba babedi, mme oa boraro tseleng, ba tloha Kroonstad ho ea Kapa Bochabela.Leha ho le joalo, ho lula ha bona Univesithing ea Fort Hare o ne a phela hakhutšoanyane. Ka 1946, AC Jordan o ile a fallela Cape Town le ba lelapa la hae kamora hore a atlehe ho etsa kopo ea ho ithuta ho Lipuo tsa Batho Univesithing ea Cape Town (UCT). Ka 1957, Ngaka Ntantala-Jordan o ile a ingolisa Univesithing ea Cape Town bakeng sa lengolo le phahameng la diploma ho tsa molao le taolo ea Native. Hamorao o ne a tla fumana mangolo a tsoang Univesithing ea Afrika Boroa, Madison Area Technical College hape e le Seithuti se Tlotlehang sa Philosophy sa Univesithi ea Fort Hare. Ka lebaka la khatello ea lipolotiki e neng e entsoe ke 'muso oa Afrika Boroa oa nako ea apareteiti qetellong ea bo-1950 le bo-1960, ba ha Jordan ba ile kholehong ka 1961. Ba Jordan ba ile Amerika ba ea Amerika, moo bona le bana ba bona ba babeli ba ileng ba robala. Ntantala-Jordan o ile a hlokahala a le lilemo li 96 ho la Michigan ka la 17 Phupu 2016. O ne a le lilemo li 96. O ile a robala sebakeng sa Cemetery ea Forest Hill Madison, Wisconsin ka la 30 Phupu 2016. Ntantala-Jordan le AC Jordan ba pholohile ke mora oa bona Pallo Jordan.
== Mosebetsi oa lipolotiki ==
Ntantala-Jordan o lumela hore o ile a tsosa lipolotiki nakong ea hae e le mosuoe sekolong se phahameng sa Bantu High Kroonstad. Ha a hlalosa tsoho ea hae ea lipolotiki, Ntantala-Jordan o re "Kamehla ke bolella batho hore ke boiphihlelo ba ka Free State bo neng bo hlile bo tsosa maikutlo a ho halefisa kelello ea ka ... Boholo ba barutoana ba rona Kroonstad ha ba bone bokamoso bo fetang sekolo sa bona. Ba ile ba lula sekolong hobane e ne e le sebaka se betere ho feta bophelo sebakeng. Ke ne ke tseba hore ho na le ho hong ho phoso kae kae. "<ref name=":1" />Ha lelapa la hae le fallela Moshesh Avenue sebakeng sa Langa kamora ho khethoa ha monna oa hae AC Jordan Univesithing ea Cape Town ka 1946, Ntantala-Jordan o ile a loana ka thata ho netefatsa hore lelapa la hae le tsoa toropong.<ref name=":2">http://www.humanities.uct.ac.za/news/tribute-late-dr-phyllis-priscilla-ntantala-jordan</ref> Ka Mphalane 1946, kamora likhoeli tsa ho tsoma matlo libakeng tse tšoeu ka nako eo (tlasa Molao oa Lihlopheng tsa Lihlopheng), ba Jordans ba ile ba ngolla 'Musisi Kakaretso Monghali Brownlee, ba kopa tumello ea ho reka chelete e ngata ho Monghali Guttman ho Fleur Street, Lincoln Estate, Cape Town. . Ka Mphalane, ba ha Jordan ba ile ba fumana tumello ea ho reka lotho ho Mong Guttman ho ba e mong oa malapa a pele a Maafrika ho etsa joalo sebakeng seo. Ba reetse sebaka sa bona sa bolulo "Thabisano", sebaka sa thabo. Ba ha Jordan ha ba so ka ba romela bana ba bona likolong tsa Afrika joalo ka ha 'muso o ba batlile empa ba ba romella ho St Marks English Church e Athlone, Rosmead le Livingstone High School e Claremont.<ref name=":1" />
Nakong ea lilemo tsa hae tsa pele tse hlano a le Cape Town, bofelong ba bo-1940 le mathoasong a bo-1950, ha a ntse a holisa bana ba hae, "o ne a phathahane ka mosebetsi oa lipolotiki le Mokhatlong oa Matichere oa Cape Town". Litaba tseo CATA e neng e shebane haholo le tsona lilemong tse qalang tsa bo-1950. phetola khahlano le kahlolo ea Molao oa Lihlekehleke tsa Sehlopha sa 1950, Molao oa Botho oa Batho oa 1951, mekete ea Jan van Riebeeck ho Grand Parade Cape Town ka 1952 le Molao oa Batho oa thuto oa 1953.<ref name=":2" /> Ntantala-Jordan o ngotse Ukwayo: Isikrweqe ilitakha, phetolelo ea IsiXhosa ea IB Tabata "Moshanyana e le sebetsa sa ntoa", e neng e phatlalalitsoe haholo ke Society of Young Africa (SOYA) Transkei. Ntantala-Jordan o ile a fana ka puo kopanong e kholo ka ho fetisisa khahlanong le mokete. ea Jan van Riebeeck ka la 4 Mmesa 1952, matsatsi a mabeli pele ho mokete o neng o reretsoe la 6 Pulungoana Ntantala-Jordan o hlalosa mekete ena e le mpho bakeng sa mmuso le katleho bakeng sa ho emisoa hoa batho.<ref name=":1" />
Ka 1957, Ntantala-Jordan o ile a kopuoa ho kenya letsoho sengoloa bakeng sa makasine e bitsoang Afrika Boroa ho "basali ba Afrika" ke Ronnie Segal a khetha ho ngola ka "basali ba bang bao ho seng motho ea kileng a utloa ka bona, bao pale ea bona e neng e so ka e bolelloa, hobane ba ha se "litšiea" tsa mekhatlo ea bona. "Ho ea ka eena," ena e ne e le banana ba bang bao ke neng ke ba hanne le bona, ba seng ba nyetse 'me ba phela bophelo ba bahlolohali, kaha litaba tsa bona tsa banna li ne li le sieo metseng ”. Sengoloa sa hae sa bobeli makasineng ena se ne se re, "Bahlolohali ba Mehloli" eo hamorao e ileng ea fetoleloa ho Flemish, French le Dutch.<ref name=":1" />Nakong ea Naha ea tšohanyetso ka lebaka la polao e matla ea Sharpeville le Langaprotest ea la 21 Hlakubele 1960, ho ne ho na le tlhekefetso e akaretsang ea batho ba batšo. AC Jordan o ile a tšoaroa a ba a otloa ka la 4 Tšitoe 1960, matsatsi a mahlano ka mor'a phatlalatso ea Naha ea Boemo ba Tšohanyetso. Ka lebaka lena, Jordane e ile ea khetha ho ea United States of America. Mathoasong a 1961, AC Jordan e ile ea fuoa Grant ea Maeto a ho etela Carnegie ho etela liunivesithi le dikholetjhe tsa US. Ha a haneloa ho ba le phasepoto, o ile a khetha lengolo la tumello ea ho tsoa. Lelapa labo le mo latela ka 1962 mme ba qetella ba le United States of America.<ref name=":2" />
== Lefa ==
Ntantala-Jordan o hopoloa e le mohlalefi, sengoli ebile e le moitseki ea ikemiselitseng lipolotiki. Ha e hlalosa karolo ea hae ntoeng ea tokoloho ea tokoloho, African National Congress e boletse hore "ho feta ha Mme Phyllis Ntantala-Jordan ho hapile Afrika Boroa le lefats'e ka bongata ba mohopolo o makatsang, o batlang ho tseba le o hlasimollang. Re lahlile moetapele oa tekano ea bong. ho basali ba Maafrika ka ho khetheha ... "<ref name=":0" />Ntantala-Jordan o fetoletse Senyesemaneng monna oa hae oa buka ea AC Jordan, Ingqumbo Yeminyanya, o buile lipuo tse ngata tsa sechaba, a ngola lingoloa, buka e re re Utloeng Ba Bole, buka e eketsang mantsoe a bahale ba bangata bao e seng basali ba Ma-Afrika-Kusini le setšoantšo sa hae sa bophelo: Mosebetsi oa Bophelo: Autobiography ea PHYLLIS NTANTALA.<ref name=":0" />
==Litšupiso==
<references />
fganxnbj60kc8701ce3snoex01ea7jx
Maselese
0
5173
28501
23636
2022-08-15T10:24:46Z
Dikatse
9538
+ Litšupiso
wikitext
text/x-wiki
'''Maselese''', o tsejwang hape ele '''morbilli''', '''rubeola''', kapa '''maselese o mofubedu''', ke tshwaetso e fetisetsanwang haholo e bakwang ke vaerase ya maselese.<ref name=":5">Caserta, MT, ed. (September 2013). "[http://www.merckmanuals.com/professional/pediatrics/miscellaneous_viral_infections_in_infants_and_children/measles.html Measles]". ''Merck Manual Professional''. Merck Sharp & Dohme Corp. Retrieved 23 March 2014.</ref><ref>"[http://www.health.gov.sk.ca/red-measles Measles (Red Measles, Rubeola)]". ''health.gov.sk.ca''. Retrieved 10 February 2015.</ref> Matshwao a qalang a akarelletsa feberu, hangata ya motjheso o fetang 40 °C (104.0 °F), ho kgohlela, lemina, le mahlo a mafubedu.<ref name=":5" /><ref name=":6">“[http://www.cdc.gov/measles/about/signs-symptoms.html Measles (Rubeola) Signs and Symptoms]”. ''Cdc.gov.'' November 3, 2014. Retrieved 5 February 2015.</ref> Matsatsi a mabedi kapa a mararo ka mora hore ho hlahe matshwao a qalang matheba a masweu a ka nna a hlaha ka hanong, a tsejwang ele matheba a Koplik. Lekgopho le sephara le lefubedu hangata le qala sefahlehong ebe le namela mmeleng kaofela hangata le qala matsatsi a mararo ho isa ho a mahlano ka mora hore ho qale matshwao.<ref name=":6" /> Matshwao a hangata a bonahala ka mora matsatsi a 10-12 ka mora hore motho a kopane le motho ya tshwaeditsweng mme a ba teng ho fihlela matsatsing a 7-10.<ref name=":7">“[http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs286/en/ Measles Fact sheet N 286]”. ''Who.int.'' November 2014. Retrieved 4 February 2015.</ref><ref name=":8">''[https://books.google.ca/books?id=Hv8fBQAAQBAJ&pg=PT189 Conn’s Current Therapy 2015: Expert Consult – Online].'' Elsevier Health Sciences. 2014. P. 153. ISBN 9780323319560.</ref> Mathata a ba teng ho batho ba etsang 30% mme a ka nna a akarelletsa letshollo, bofofu, ho tjha ha booko le serame sa matshwafong hara tse ding.<ref name=":7" /><ref name=":9">Atkinson, William (2011). [http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/meas.html Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases] (12 ed.). Public Health Foundation. pp. 301–323. <nowiki>ISBN 9780983263135</nowiki>. Retrieved 5 February 2015.</ref> Rubella (Maselese wa Jeremane) le roseola ke malwetse a fapaneng.<ref>''[https://books.google.ca/books?id=u7TNcpCeqx8C&pg=PA1541 Rosen’s emergency medicine : concepts and clinical practice]'' (7<sup>th</sup>. ed.). Philadelphia: Mosby/Elsevier. P. 1541. <nowiki>ISBN 9780323054720</nowiki>.</ref>
Maselese ke bolwetse bo tsamayang ka moya bo fetisetsanwang habonolo ha motho ya tshwaeditsweng a kgohlela le ho thimola. O ka tshwaetsanwa hape ha o thetsa mathe kapa mamina.<ref name=":7" /> Batho ba robong ho ba leshome ba sa itshireletsang ba dulang le motho ya tshwaeditsweng o tla ba tshwara. Motho o tshwaetsa ba bang matsatsi a mane pele lekgopho le hlaha kapa matsatsi a mane ka mora hore le hlahe.<ref name=":9" /> Hangata motho o tshwarwa ke lefu lena bonyane hanngwe. Ho etsa diteko tsa vaerase ha eba ho na le seo o se belaellang ke ha bohlokwa molemong wa bophelo ba setjhaba.<ref name=":9" />
Ente ya maselese e sebetsa hantle ho thibela bolwetse bona. Ho enta ho theotse sekgahla sa batho ba bolawang ke maselese ka 75% pakeng tsa 2000 le 2013 mme ke bana ba etsang 85% ba entwang hona jwale lefatsheng ka bophara. Ha ho phekolo e tobileng e fumanehang. Empa ho hlokomela motho ho ka ntlafatsa ditlamorao.<ref name=":7" /> Sena se ka akarelletsa ho mo nwesa motswako o kgutlisang metsi a mmele (mokedikedi o nang le tswekere le letswai), dijo tse nang le phepo le meriana e lwantshang feberu.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> Di-antibiotic di ka sebediswa ha eba motho a tshwaetswa ke baktheria ya serame sa matshwafong (pneumonia). Dimatlafatsi tsa Vitamin A le tsona di a kgothaletswa dinaheng tse tswetseng pele.<ref name=":7" />
Maselese o tshwara batho ba ka bang dimilione tse 20 ka selemo,<ref name=":5" /> haholo dinaheng tse ntseng di tswela pele tsa Afrika le Asia.<ref name=":7" /> O baka mafu a mangata ka ho fetisisa hara malwetse a thibelwang ka ente.<ref>Kabra, SK; Lodhra, R (14 August 2013). “Antibiotics for preventing complications in children with measles”. ''Cochrane Database of Systematic Reviews.'' '''8''': CD001477. doi: [[doi:10.1002/14651858.CD001477.pub4|10. 1002/14651858. CD001477]]. Pub4. <nowiki>PMID 23943263</nowiki>.</ref> O bolaile batho ba 96, 000 ka 2013 mme e theohile ho ba 545, 000 ka 1990.<ref>GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). “Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013”. ''Lancet.'' doi: [[doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2|10.1016/S0140-6736(14)61682-2]]. PMID [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25530442 25530442].</ref> Ka 1980, ho hakangwa hore bolwetse bona bo bolaile batho ba dimilione tse 2.6 ka selemo<ref name=":7" /> Pele batho ba qala ho entwa United States ho ne ho shwa batho ba dimilione tse tharo ho isa ho tse nne ka selemo.<ref name=":9" /> Boholo ba batho ba tshwaetswang le ba shwang baka tlaase ho dilemo tse hlano.<ref name=":7" /> Monyetla wa ho shwa ho ba tshwaetswang hangata ke 0.2%,<ref name=":9" /> empa e ka nyolohela ho 10% ho ba se nang phepo e entle.<ref name=":7" /> Haho dumelwe hore e tshwaetsa diphoofolo tse ding.<ref name=":7" />
==Litšupiso==
<references />
8xy4rjjsrtb8xsojvus49jpqo9msjbn
Pertussis
0
5186
28500
23651
2022-08-15T10:23:38Z
Dikatse
9538
+ Litšupiso
wikitext
text/x-wiki
'''Pertussis''', e tsejwang hape ele ho kgohlela ho etsang modumo o kang molodi kapa '''ho kgohlela ha matsatsi a 100''', ke bolwetse ba baktheria bo tshwaetsanwang haholo.<ref>Carbonetti NH (June 2007). "Immunomodulation in the pathogenesis of Bordetella pertussis infection and disease". ''Curr Opin Pharmacol''. '''7''' (3): 272–8. doi:10.1016/j.coph.2006.12.004. <nowiki>PMID 17418639</nowiki>.</ref><ref name=":0">"[http://www.cdc.gov/pertussis/about/signs-symptoms.html Pertussis (Whooping Cough) Signs & Symptoms]". May 22, 2014. Retrieved 12 February 2015.</ref> Qalong hangata matshwao a tshwana le a sefuba se tlwaelehileng se etsang mamina, feberu le ho kgohlela ho seng matla. Ebe sena se latelwa ke ho kgohlela haholo ka dibeke tse ngata. Ka mora ho kgohlela hoo, ho utlwahala modumo o phahameng o kang molodi ha motho a hula moya.<ref name=":0" /> Ho kgohlela ho ka nka matsatsi a fetang a lekgolo kapa dibeke tse leshome.<ref>"[http://www.cdc.gov/pertussis/fast-facts.html Pertussis (Whooping Cough) Fast Facts]". ''cdc.gov''. February 13, 2014. Retrieved 12 February 2015.</ref> Motho a ka kgohlela haholo hoo a hlatsang, a robehang dikgopo kapa a kgathale haholo ka lebaka la ho kgohlela.<ref name=":0" /><ref name=":1">"[http://www.cdc.gov/pertussis/about/complications.html Pertussis (Whooping Cough) Complications]". ''cdc.gov''. August 28, 2013. Retrieved 12 February 2015.</ref> Bana ba ka tlaase ho selemo ba ka nna ba kgohlela hanyane kapa ba se kgohlele ho hang ho e na le hoo ho be le nako moo ba sa hemeng.<ref name=":0" /> Nako e dipakeng tsa ho tshwaetswa le ho bontsha matshwao a qalang hangata ke matsatsi a supileng ho isa ho a leshome.<ref name=":2">Atkinson, William (May 2012). ''[http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/pert.html Pertussis Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases]'' (12 ed.). Public Health Foundation. pp. 215–230. ISBN <bdi>9780983263135</bdi>.</ref> Bolwetse bo ka nna ba tshwara le ba kileng ba entwa empa matshwao e ba a bobebe.<ref name=":0" />
Pertussis e bakwa ke baktheria ya ''Bordetella pertussis''. Ke bolwetse bo tsamayang ka moya mme bo ka nama habobebe ha motho ya tshwaeditsweng a kgohlela kapa a thimola.<ref>"[http://www.cdc.gov/pertussis/about/causes-transmission.html Pertussis (Whooping Cough) Causes & Transmission]". ''cdc.gov''. September 4, 2014. Retrieved 12 February 2015.</ref> Motho o tshwaetsa ba bang ho tloha ha matshwao a qala ho fihlela hoo e ka bang dibeke tse tharo ka mora hore a qale ho kgohlela. Ba phekotsweng ka di-antibiotic ha ba sa tshwaetsa ba bang ka mora matsatsi a mahlano.<ref name=":3">"[http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/treatment.html Pertussis (Whooping Cough) Treatment]". ''cdc.gov''. August 28, 2013. Retrieved 13 February 2015.</ref> Ho bona hore na motho o tshwaeditswe diteko di etswa ka hore ho nkwe lero le morao ho nko le qoqotho. Lero lena le ka etswa diteko mohlomong ka hore le hodiswe disele (culture) kapa ka polymerase chain reaction.<ref>"[http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/diagnostic-testing/specimen-collection.html Pertussis (Whooping Cough) Specimen Collection]". ''cdc.gov''. August 28, 2013. Retrieved 13 February 2015.</ref>
Bolwetse hangata bo thibelwa ka hore motho a hlajwe ente ya pertussis.<ref name=":4">Heininger U (February 2010). "Update on pertussis in children". ''Expert review of anti-infective therapy''. '''8''' (2): 163–73. doi:10.1586/eri.09.124. <nowiki>PMID 20109046</nowiki>.</ref> Ho kgothaletswa hore motho a hlabe ka lekgetlo la pele ha a le pakeng tsa dibeke tse tsheletseng le tse robedi a fuwe ditekanyetso tse nne dilemong tse pedi tse qalang tsa bophelo ba hae.<ref>"[http://www.who.int/wer/2013/wer8930.pdf?ua=1 Revised guidance on the choice of pertussis vaccines: July 2014]" (PDF). ''Wkly Epidemiol Rec''. '''89''' (30): 337–40. Jul 2014. <nowiki>PMID 25072068</nowiki>.</ref> Ente e fellwa ke matla ha nako e ntse e ya mme ho kgothaletswa ditekanyo tse eketsehileng ho bana ba baholo le batho ba baholo.<ref>"Pertussis vaccines: WHO position paper". ''Wkly Epidemiol Rec''. '''85''' (40): 385–400. Oct 1, 2010. <nowiki>PMID 20939150</nowiki>.</ref> Di-antibiotic di ka sebediswa ho thibela bolwetse hara ba pepesehileng mme ba le kotsing ya bolwetse bo matla.<ref>"[http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/prevention.html Pertussis (Whooping Cough) Prevention]". ''cdc.gov''. October 10, 2014. Retrieved 13 February 2015.</ref> Ho ba nang le bolwetse di-antibiotic di ka thusa ha eba di sebediswa nakong ya dibeke tse tharo ka mora hore ho hlahe matshwao a qalang empa ha e be le molemo o mokaalo ho batho ba bangata. Baneng ba ka tlaase ho selemo le ho baimana ho kgothaletswa hore ba e sebedise nakong ya dibeke tse tsheletseng ka mora matshwao a qalang. Di-antibiotic tse sebediswang di akarelletsa erythromycin, azithromycin, kapa trimethoprim/sulfamethoxazole.<ref name=":3" /> Bopaki bo tshehetsang ho sebetsa ha meriana ena bakeng sa ho kgohlela ha bo matla.<ref name=":5">Wang, K; Bettiol, S; Thompson, MJ; Roberts, NW; Perera, R; Heneghan, CJ; Harnden, A (22 September 2014). "Symptomatic treatment of the cough in whooping cough". ''The Cochrane Database of Systematic Reviews''. '''9''': CD003257. doi:10.1002/14651858.CD003257.pub5. <nowiki>PMID 25243777</nowiki>.</ref> Bana ba ka tlaase ho selemo ba lokela ho kena sepetle.<ref name=":0" />
Ho hakangwa hore pertussis e tshwara batho ba dimilione tse 16 ka selemo lefatsheng ka bophara.<ref name=":5" /> Diketsahalo tse ngata di ba dinaheng tse tswelang pele mme e ka tshwara batho ba dilemo tsohle.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Ka 2013 e ile ya bolaya batho ba 61,000 - e theoha ho tloha ho ba 138,000 ka 1990.<ref>GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013". ''Lancet''. '''385''' (9963): 117–71. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. <nowiki>PMID 25530442</nowiki>.</ref> Hoo e ka bang 2% ya bana ba tshwaeditsweng ba ka tlaase ho selemo ba a shwa. Ho qhoma ha bolwetse bona ho ile ha hlaloswa ka lekgetlo la pele ka sentjhuri ya bo 16.<ref name=":1" /> Baktheria e bakang tshwaetso e ile ya hlokomelwa ka 1906. Ente e ile ya fumaneha ka bo 1940.<ref name=":2" />{{Infobox medical condition (new)|name=Whooping cough|risks=|frequency=16.3 million (2015)<!-- incidence table --><ref name=GBD2015Pre/>|medication=|treatment=[[Antibiotics]] (if started early)<ref name=CDC2013Tr/>|prevention=[[Pertussis vaccine]]<ref name=Update10/>|differential=|diagnosis=[[Nasopharyngeal swab]]<ref name=CDC2013Sam/>|causes=''[[Bordetella pertussis]]'' ([[airborne disease|spread through the air]])<ref name=CDC2014C/>|synonyms=Pertussis, 100-day cough|duration=~ 10 weeks<ref name=CDC2015Facts/>|onset=|complications=Vomiting, [[rib fracture|broken ribs]], [[fatigue (medicine)|very tired]]<ref name=CDC2014S/><ref name=CDC2013Com/>|symptoms=Runny nose, fever, cough<ref name=CDC2014S/>|field=[[Infectious disease (medical specialty)|Infectious disease]]|caption=A young boy coughing due to pertussis.|image=Pertussis.jpg|deaths=58,700 (2015)<ref name=GBD2015De/>}}<br />
==Litšupiso==
<references />
d5bqrss5quenwngi2guy965qa0dys3b
Veronica Sobukwe
0
5195
28480
25200
2022-08-14T14:57:01Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */+ Commonscat
wikitext
text/x-wiki
[[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb]]
'''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 19-27–15 Phato 2018) e ne e le mooki oa [[Afrika Borwa]] ea neng a bapala karolo ea bohlokoa Lets'olo la Defiance. Monna oa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ea hlahelletseng oa lipolotiki. Lelapa labo le ne le lula le hlekefetsoa ke mapolesa.
==Bokapele==
Veronica Sobukwe o ne a tsoloa ka li 27 tsa July, selemong sa 1927, ha Hlobane, KwaZulu-Natal. Sobukwe o ne ale moithuti oa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se le sa theoa ke selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho koetlisa baooki babatsho Afrika Boroa. H Zondeni Sobukwe a snatshane a sale mooithuti sepetleleng seo, o le a qbaban le beng ba hae. Qabano eo ele ea qetella e felletse ho ngalo ea basebetsi ba sepetlele seo. Ke mo ale a kgahla ntate Robert Sobukwe ea ne a le mopresidente oa lekhotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ke selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o le a tejelloa sekolong sa Loverdale selemong sele seng le ha sale qabanong ea sepetleleng sa Victoria. Ka moraha mo, mokhatlo oa bacha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba le romella mme Sobukwe, Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsibisa ka mahloko ao baooki be tsoang Alice.
Ka li 6 tsa June, selemong sa 1954, mme Sobukwe ole a nyalana le ntate Sobukwe, ba be baba le ban ba bane, Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe ole a sebetsa ngakeng ea Jabavu, Soweto. Ha monna oa hae a santsane a sale changkaneng, Zondani o hlolehile ho loantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna oa hae a lokolloe hang hang hobane a ne a kula.
<br />
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}}
o85voi65mb6sr4o32ttw5zzg0dg9d0s
28481
28480
2022-08-14T14:57:57Z
Dikatse
9538
Sobukwe
wikitext
text/x-wiki
[[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb|Sobukwe]]
'''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 19-27–15 Phato 2018) e ne e le mooki oa [[Afrika Borwa]] ea neng a bapala karolo ea bohlokoa Lets'olo la Defiance. Monna oa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ea hlahelletseng oa lipolotiki. Lelapa labo le ne le lula le hlekefetsoa ke mapolesa.
==Bokapele==
Veronica Sobukwe o ne a tsoloa ka li 27 tsa July, selemong sa 1927, ha Hlobane, KwaZulu-Natal. Sobukwe o ne ale moithuti oa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se le sa theoa ke selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho koetlisa baooki babatsho Afrika Boroa. H Zondeni Sobukwe a snatshane a sale mooithuti sepetleleng seo, o le a qbaban le beng ba hae. Qabano eo ele ea qetella e felletse ho ngalo ea basebetsi ba sepetlele seo. Ke mo ale a kgahla ntate Robert Sobukwe ea ne a le mopresidente oa lekhotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ke selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o le a tejelloa sekolong sa Loverdale selemong sele seng le ha sale qabanong ea sepetleleng sa Victoria. Ka moraha mo, mokhatlo oa bacha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba le romella mme Sobukwe, Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsibisa ka mahloko ao baooki be tsoang Alice.
Ka li 6 tsa June, selemong sa 1954, mme Sobukwe ole a nyalana le ntate Sobukwe, ba be baba le ban ba bane, Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe ole a sebetsa ngakeng ea Jabavu, Soweto. Ha monna oa hae a santsane a sale changkaneng, Zondani o hlolehile ho loantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna oa hae a lokolloe hang hang hobane a ne a kula.
<br />
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}}
e74ka1dsb6dq2222xe48z821xka4ztb
Ente
0
5633
28477
24323
2022-08-14T14:50:36Z
Dikatse
9538
+ Litšupiso
wikitext
text/x-wiki
Ente ke litokisetso tsa tlhaho tsa tlhaho tse fanang ka ho itšireletsa mafung ho hlaseloa ke mafu a itseng a tšoaetsanoang. Ka tloaelo, ente e na le moemeli ea tšoanang le microorganism e bakang mafu. Hangata e etsoa ho tsoa mefuteng e fokolisitsoeng kapa e bolailoeng ea microbe, chefo ea eona, kapa e 'ngoe ea protheine ea eona e kahare. Moemeli o matlafatsa tsamaiso ea 'mele ea ho itšireletsa mafung hore a hlokomele moemeli joaloka tšokelo, oa e senya le ho hlokomela le ho senya likokoana-hloko tse ling tse amanang le eona nakong e tlang.
Ho fa motho ente ea ho entela ho bitsoa chisi. Ho entoa ke mokhoa o atlehang ka ho fetisisa oa ho thibela mafu a tšoaetsanoang [1]. Ho entoa ho ikarabella haholo ho feliseng sekholopane le ho fokotsa mafu a kang polio, maselese le tetanus. Liente tse iponahatsang li sebetsa hantle li kenyeletsa ente ea ntaramane, [2] ente ea HPV, [3] le ente ea pox ea chicken. [4]
Mantsoe a thibelo le ho entoa a nkuoa ho tsoa ho Variolae vaccinae (sekholopane sa khomo), polelo e qotsitsoeng ke Edward Jenner bakeng sa khofu.
== Ho sebetsa hantle ==
Liente ke mokhoa o bolokehileng o sebetsang oa ho loants'a le ho felisa mafu a tšoaetsanoang [5] [6] [7] [8] Leha ho le joalo, meeli ea katleho ea bona e teng.
Ho sebetsa kapa ho sebetsa ha ente ho ea ka lintlha tse 'maloa:
1. mohlala o hlokolosi oa ho lebella phello eo letšolo la ho entoa le tla ba le nako e telele ho isa nakong e telele.
2. tlhahlobo e sa feleng ea lefu le amehang.
3. Tlhokomelo ea litekanyetso tse phahameng tsa ente, leha lefu le se le fumaneha seoelo.
Ho entoa ho ile ha lebisa ho feliseng sekholopane, e leng e 'ngoe ea mafu a tšoaetsanoang le a bolaeang haholo ho batho. [13] Maloetse a mang a kang rubella, polio, maselese, mumps, kuku, le typhoid ha a sa tloaeleha joalo ka ha a ne a le lilemong tse lekholo tse fetileng ka lebaka la ts'oaetso ea ho enta.
Haeba batho ba bangata ba entetsoe, ho ba thata le ho feta hore lefu lena le hlahe kapa ho namela. Phello ena e bitsoa mohlape o itšireletsang mafung.
Liente li boetse li thusa ho thibela kholo ea lithibela-mafu. Mohlala, ka ho fokotsa ts'oaetso ea pneumonia e bakoang ke Streptococcus pneumoniae, mananeo a thibelo a fokolitse tšoaetso ea mafu a thibelang penicillin kapa lithibela-mafu tse ling.
Lenaneo la thibelo ea bokhachane le hakanyetsoa ho thibela mafu a milione a le mong selemo se seng le se seng. [15]
== Litlamorao ==
Katleho e fanoang nakong ea bongoana e sireletsehile hangata. [16] Litlamorao, haeba li teng, hangata li bonolo. [17] Litla-morao tse tloaelehileng li kenyelletsa feberu, bohloko bo potileng sebaka sa ente le bohloko ba mesifa. [17] Ntle le moo, batho ba bang ba ka 'na ba kula le metsoako ea ente e thibelang mafu. [18] Litlamorao tse mpe li fumaneha seoelo. [16]
=== Mefuta ===
Metsoako e na le lintho tse shoeleng kapa tse inactivated kapa lihlahisoa tse hloekisitsoeng tse tsoang ho tsona. Hona le mefuta e fapaneng ea ente e sebelisoang. [19]
=== Ha e sebetse ===
Liente tse ling li na le likokoana-hloko tse sa sebetseng tse felisitsoeng ka lik'hemik'hale, mocheso kapa radiation. [20] Mehlala e kenyelletsa ente ea polio, "hepatitis A", ente ea rabies le ente e meng ea ntaramane. [21]
=== E khahliloe ===
Liente tse ling li na le likokoana-hloko tse phelang. Tsena ka tloaelo li baka likarabo tse tšoarellang ho feta tsa kalafo, empa li kanna tsa se sireletsehe hore li ka sebelisoa ho batho ba sa thibeloeng.
=== Toxoid ===
Liente tsa koaeano ea Toxoid li entsoe ka likhokahano tse chefo tse sa hlokeng bokuli tse bakang bokuli ho ena le tse senang mmele.
=== Subunit ===
Liente tsa Subunit li sebelisa sekhechana sa kokoana-hloko e fokolang ho bopa karabelo ea mmele.
=== Conjugate ===
Libaktheria tse ling li na le liaparo tsa ka ntle tsa polysaccharide. Ka ho hokahanya liaparo tsena tsa ka ntle le liprotheine, sesole sa 'mele se khona ho lemoha polysaccharide joalokaha eka ke antigen ea protheine.
=== Teko ===
Tse 'maloa tsa ente tse ncha tsa maiketsetso le hona joale li ntse li tsoela pele le ho sebelisoa. Li-vacciner tse ngata li etsoa ho sebelisoa likhokahano tse inactivated kapa tse kenyellelitsoeng ho likokoana-hloko. Liente tsa ente ea maiketsetso li entsoe ka bongata kapa ka botlalo ka lintho tsa maiketsetso.
=== Valence ===
Mekhoa ea ho thibela likotsi e ka ba e hafang kapa e mengata. Ente ea monovalent e etselitsoe ho enta khahlanong le antigen e le 'ngoe kapa li-microorganism tse le' ngoe. [23] Ente e nang le mefuta e mengata e etselitsoe ho enta khahlanong le mefuta e 'meli kapa ho feta ea microorganism e le' ngoe, kapa khahlano le likokoana-hloko tse peli kapa ho feta. [24]
=== Heterotypic ===
Tsena ke ente e sebelisang likokoana-hloko tsa liphoofolo tse ling tse sa bakeng mafu kapa tse bakang mafu a bobebe nthong e ntseng e phekoloa.
== Ho hlaolela boits'ireletso ==
Sesole sa 'mele se nka li-vaccine e le tsa linaha tse ling, lia li senya,' me "oa li hopola". Ha mofuta oa vaerase oa vaerase o kopana le ona, 'mele o lemoha vaerase mme o ikemiselitse ho arabela:
1. ka ho khelosa moemeli oa sepheo pele e ka kena liseleng;
2. ka ho lemoha le ho senya lisele tse nang le tšoaetso pele moemeli a ka ata.
Adjuvants le li-preservices
Ka tloaelo, ente e na le liphatlalatso tse le 'ngoe kapa tse' maloa, tse matlafatsang le ho potlakisa karabelo ea 'mele ea ho itšireletsa mafung. Liente li ka ba le litlhare tse thibelang tšoaetso ka libaktheria kapa li-fungus.
Kemiso
Bakeng sa ho fana ka tšireletso e ntle ka ho fetisisa, bana ba khothalletsoa ho fumana liente hang hang ha masole a bona a mmele a ntse a ntlafalitsoe ka nepo ho arabela liente tsa mofuta o mong. Ho boetse ho hlokahala Shots e eketsehileng bakeng sa ho fihlella "boits'ireletso bo felletseng". Sena se lebisitse ho nts'etsopele ea linako tse thata tsa ho enta. Li-vacciner tse ngata li khothaletsoa bakeng sa lilemo tse ling kapa bakeng sa ente e phetoang bophelo bohle. Mohlala, bakeng sa maselese, tetane, ntaramane le pneumonia. Malebela a thibelo ea batho ba tsofetseng a tsofala a lebisa tlhokomelo ho pneumonia le ntaramane.
Nalane
Pele o kenya ts'oaetso ea ts'oaetso ka lintho tse tsoang ho linyeoe ea sekholopane, sekholopane se ne se ka thibeloa ke ho inocase ka boomo ea vaerase ea sekholopane. Malebela a pele-pele a ts'ebetso ea ho inoculation bakeng sa sekholopane China a tla nakong ea lekholo la leshome la lilemo. [25] Bofelong ba lilemo tsa bo-1760, Edward Jenner o ile a ithuta hore basebetsi ba lebese ha ho mohla ba kileng ba tšoara sekholopane hobane ba ne ba se ba tšoaelitsoe poho ea likhomo. Ka 1796, Jenner o ile a tlosa pus letsohong la 'm'ae ea nang le lebekere, a e sefa ka letsohong la moshanyana ea lilemo li 8,' me libeke tse tšeletseng hamorao a joetsa moshemane enoa ka sekholopane. Ha a ka a tšoaroa ke sekholopane. [26] [27] Jenner o ile a eketsa lithuto tsa hae mme ka 1798 a tlaleha hore ente ea hae ea ts'ireletso e bolokehile ho bana le ho batho ba baholo. Moloko oa bobeli oa liente o hlahisitsoe ka 1880s ke Louis Pasteur. Lekholong la mashome a mabeli la lilemo ho bile le ts'ebetso ea liente tsa 'mele tse' maloa tse atlehileng, tse kenyeletsang tse khahlano le diphtheria, sesele, mumps le rubella. Katleho e kholo e kenyelelitse nts'etsopele ea ente ea polio ka bo-1950 le ho felisoa ha sekholopane ka bo-1960 le bo-1970. Maurice Hilleman e ne e le moahi ea atileng ka ho fetisisa ho nts'etsopele ea ente ena lekholong la mashome a mabeli la lilemo. Boholo ba nts'etsopele ea liente ho tla fihlela kajeno e itšetlehile ka chelete ea 'muso, liunivesithi le mekhatlo e sa etseng phaello. [28] Liente tsa batho ba bangata li bile le litšenyehelo tse theko e phahameng haholo molemong oa bophelo ba sechaba. [29] Palo ea ente tse tsamaisitsoeng e nyolohile haholo lilemong tse mashome tsa morao tjena. [30] Ho feta moo, liente tsa liphoofolo li sebelisoa ka bobeli ho thibela mafu a bona a tšoaetsanoang le ho thibela phetiso ea mafu ho batho. [36]
== Patents ==
Ho fafatsoa ha litokelo tsa mananeo a ntlafatso ea ente hape e ka ba tšitiso kholisong ea ente tse ncha. Ka lebaka la ts'ireletso e fokolang e fanoang ke li-patent, ts'ireletso ea tlhahiso-leseling hangata e etsoa ka patent ts'ebetso ea nts'etsopele le ka ts'ireletso ea sephiri. [31] Ho latela Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo, tšitiso e kholo ho hlahisoeng ea ente ea lehae linaheng tse sa tsoelang pele moruo ke chelete e ngata, lisebelisoa, le litsebo tsa basebetsi tse hlokoang ho kena mebarakeng.
=== Tsamaiso ea litsamaiso ===
Nts'etsopele ea lits'ebeletso tse ncha tsa phumants'o e tsosa ts'epo ea lits'ireletso tse bolokehileng le tse sebetsang haholoanyane ho fana le ho tsamaisa. Tsoelo-pele e hlokomelehang theknoloji ea ho tsamaisa ente e kenyelletsa ente ea molomo. Ente ea polio ea molomo e ipakile e sebetsa ha e tsamaisoa ke basebetsi ba baithaopi ntle le thupelo e hlophisitsoeng. Ente e sa lefelloeng ea liteko [32] e ntse e etsoa tlhahlobo ea liphoofolo. [33] [34] Sekaka se seholo sa setempe se ts'oanang le bandage e khomarelang se na le likhakanyo tsa microscopic tse ka bang 20,000 ka cm cm.
== Mekhoa ==
Ntshetsopele ea vaccin e na le mekhoa e 'maloa: [37]
* Ho fihlela haufinyane tjena, liente tsa mantlha li ne li etselitsoe masea le bana, empa bacha le batho ba baholo ba ntse ba shejoa haholo. [37] [38]
* Motsoako oa liente tsa ente o ntse o ata haholo. [37]
* Mekhoa e mecha ea ho tsamaisa ente e ntse e etsoa
* Liente li ntse li etsoa ho khothaletsa likarabo tsa 'mele tsa ho itšireletsa mafung, hammoho le tšebetso ea maemo. [37]
* Ho etsoa boiteko ba ho etsa liente tsa ho thusa ho phekola tšoaetso e sa foleng. [37]
* Liente li ntse li etsoa ho sireletsa khahlanong le tlhaselo ea bioterrorist. [37]
* Hona joale bo-rasaense ba leka ho etsa liente tsa maiketsetso ka ho etsa moralo oa kokoana-hloko ka ntle hape. Sena se tla thusa ho thibela ho thibela ente. [39]
==Litšupiso==
<references />
sqpuo0xkd52f63o3mcpgayzepchi9pm
Chase Elliott
0
5841
28499
24729
2022-08-15T10:22:00Z
Dikatse
9538
/* Lihokelo tsa kantle */Webosaete ea semmuso
wikitext
text/x-wiki
[[File:Chase elliott (32539954977) (cropped).jpg|thumb|Chase Elliott]]
'''William Clyde Elliott II''' kapa '''Chase Elliott''' (ea hlahetseng [[Dawsonville, Georgia]], la [[28 Pulungoana]] [[1995]]) ke sebapali sa makoloi sa Amerika. Hajoale o ntse a matha ho [[NASCAR Cup Series]] le sehlopha sa [[Hendrick Motorsports]] ho nomoro ea 9 Chevrolet Camaro ZL1 1LE e tšehelitsoeng ke [[NAPA Auto Parts]].<ref name=WAGA>{{cite web|first=Staff|title=Son of NASCAR's Bill Elliott signs multi-year deal|url=http://www.myfoxatlanta.com/dpp/sports/hendrick-motorsports-signs-chase-elliott-20110216-es|publisher=[[WAGA-TV]]|accessdate=19 November 2011}}</ref>
Elliott ke eena feela mora oa morali oa mehleng oa NASCAR [[Bill Elliott]].
Elliott e ne e le 'mampoli oa Sehlopha sa Naha sa NASCAR sa 2014
Qalo ea Elliott ho Cup Series e qalile tlholisanong ea STP 500. Tlhōlo ea hae ea pele ea Mohope oa Mohope e hapiloe ho [[Go Bowling at The Glen 2018]].<ref>[https://web.archive.org/web/20190129081656/http://www.jayski.com/stats/2018/pdfs/22wgi2018racereport.pdf Go Bowling at The Glen 2018 - Official race results]</ref>
==Tšupiso==
{{reflist}}
==Lihokelo tsa kantle==
*[http://www.chaseelliott.com/ Webosaete ea semmuso]
gn8otdxb08pg3pleze1qqsfqrmm1y3t
Azerbaijan
0
6235
28497
25643
2022-08-15T10:13:24Z
Dikatse
9538
+ Lihokelo tsa kantle
wikitext
text/x-wiki
{{Info box naha
|lebitso=Azerbaijan
|setshwantsho_folaga=Flag of Azerbaijan.svg
|motsemoholo=[[Baku]]
|batlile_holo_motse=[[Baku]]
|baahi=10 250 000 (2021)
|dipuo=Azerbaijan
|tulo=86 600
|tjhelete=[[Azerbaijan manat]]
|khoutu_ya_tjhelete=azn
|lebatowa_ye_nako= +4
|setshwantsho_tulo=LocationAzerbaijan.svg
|setshwantsho_seboko=Coat of Arms of Azerbaijan.svg
|lepetjo=
}}
'''Azerbaijan''', ke naha e [[Asia Bophirima]]. E moeling o ka leboea-bophirima ke [[Georgia]], ka leboea ke [[Rashea]], ka bochabela ke [[Leoatle la Caspian]], ka boroa ke [[Iran]], le ka bophirimela ke [[Turkey]] le [[Armenia]]. Mme [[motsemoholo]] oa eona ebile toropo e kholo ke [[Baku]]. Puo ea semmuso Azerbaijan ke [[Seazerbaijan]]
==Lihokelo tsa kantle==
{{Commonscat|Azerbaijan}}
[[Category:Azerbaijan| ]]
nm6ta2tsq021f4n4zr4t00rcj4mxmy1
Jacob Zuma
0
6250
28502
28468
2022-08-15T10:37:02Z
Dikatse
9538
...
wikitext
text/x-wiki
'''Jacob Gedleyihlekisa Zuma''' (Sezulu: [[:en:Help:IPA/Zulu|[geɮʱejiɬeˈkisa ˈzʱuma]]]<nowiki>; tsoetsoe ka la 12 Mmesa 1942) ke ralipolotiki oa Afrika Boroa eo e neng e le oa bone</nowiki>[[:en:President_of_South_Africa|mopresidente oa Afrika Boroa]] ho tloha 2009 ho isa 2018.[[JZ Teko1#citenote-5|[5]]][[JZ Teko1#citenote-nytresign-6|[6]]][[JZ Teko1#citenote-sabc-outgoing-president-7|[7]]] O boetse o boleloa ke li-initials tsa hae '''JZ''' le lebitso la lelapa la hae '''Msholozi'''.[[JZ Teko1#citenote-8|[8]]][[JZ Teko1#citenote-9|[9]]][[JZ Teko1#citenote-lander2007-10|[10]]]
Zuma e ne e le motlatsi oa mopresidente ho tloha 1999 ho fihlela 2005,[[JZ Teko1#citenote-anc-bio-11|[11]]][[JZ Teko1#citenote-iafr-12|[12]]] empa o ile a lelekoa ke Mopresidente [[:en:Thabo_Mbeki|Thabo Mbeki]] ho 2005 kamora moeletsi oa lichelete oa Zuma, [[:en:Schabir_Shaik|Schabir Shaik]], o ile a fumanoa a le molato oa ho etsa litefo tsa bobolu ho Zuma mabapi le [[:en:South_African_Arms_Deal|Tšebelisano ea Libetsa]]. Zuma o khethiloe e le Mopresidente oa puso[[:en:African_National_Congress|African National Congress]] (ANC) ka la 18 Tshitwe 2007 kamora ho hlola Mbeki ho ANC [[:en:52nd_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa likhetho tsa Polokwane]]. Ka la 20 Loetse 2008, Mbeki o ile a phatlalatsa ho itokolla mosebetsing kamora ho khutlisetsoa morao ke ANC.[[:en:National_Executive_Committee_(African_National_Congress)|Komiti ea Phethahatso ea Naha]].[[JZ Teko1#citenote-bbc2008-09-20-13|[13]]] Khopotso e ile ea tla ka mor'a moo [[:en:High_Courts_of_South_Africa|Lekhotla le Phahameng]] moahlodi [[:en:Christopher_Robert_Nicholson|Christopher Nicholson]] o ile a etsa qeto ea hore Mbeki o ile a kena-kenana ka mokhoa o sa lokelang ts'ebetsong ea [[:en:National_Prosecuting_Authority|Bolaoli ba Naha ba Bochochisi]] (NPA), ho kenyeletsoa nyeoeng ea botlokotsebe khahlanong le Zuma ka liqoso tsa bobolu. Leha ho le joalo, qeto ea Nicholson ea ho qhala liqoso khahlanong le Zuma e ile ea hlakoloa ka lentsoe le le leng ke[[:en:Supreme_Court_of_Appeal_(South_Africa)|Lekhotla le ka Holimo-limo la Boipiletso]] ka Pherekgong 2009, kahlolong e neng e nyatsa kahlolo ya Nicholson nyeweng, ho kenyeletswa le tlatsetso ya hae ya maikutlo a botho kahlolong, le ho kenyeletsa "diphumano tse sa hlokeng letho" mabapi le Mbeki le ba bang kahlolong ya hae.[[JZ Teko1#citenote-14|[14]]]
Zuma o ile a etella pele ANC tlholong ea [[:en:2009_South_African_general_election|Likhetho tse akaretsang tsa 2009]]<nowiki/>mme a kgethwa ho ba Mopresidente wa Afrika Borwa. O ile a khethoa hape joalo ka moetapele oa ANC ho[[:en:53rd_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa ANC Mangaung]] ka la 18 Tšitoe 2012, ho hlola mohanyetsi [[:en:Kgalema_Motlanthe|Kgalema Motlanthe]] ka bongata bo boholo,[[JZ Teko1#citenote-head-anc-15|[15]]] mme a dula e le mopresidente wa Afrika Borwa kamora [[:en:2014_South_African_general_election|Likhetho tse akaretsang tsa 2014]], le hoja mokha oa hae o ile oa fokotseha ka tšehetso, karolo e 'ngoe e le ka lebaka la ho se khotsofale ho ntseng ho eketseha ka Zuma e le mopresidente. Ka la 18 Tšitoe 2017, [[:en:Cyril_Ramaphosa|Cyril Ramaphosa]] o khethiloe ho hlahlama Zuma joalo ka mopresidente oa ANC [[:en:54th_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa ANC Nasrec, Johannesburg]].[[JZ Teko1#citenote-16|[16]]] Likhoeli tse latelang ho ile ha bona khatello e ntseng e hola ea hore Zuma a itokolle mosebetsing e le Mopresidente oa Afrika Boroa, e leng se ileng sa fella ka hore ANC e mo "hopotse" e le Mopresidente oa Afrika Boroa. Ho tobana le a[[:en:Motion_of_no_confidence|tshisinyo ya ho hloka tshepo]] ka palamenteng, Zuma o phatlalalitse ho itokolla mosebetsing ka la 14 Hlakola 2018, mme a hlahlangoa ke Ramaphosa letsatsing le hlahlamang.[[JZ Teko1#citenote-nytresign-6|[6]]]
Zuma o tobane le liphephetso tse kholo tsa molao pele, nakong, le ka morao ho bopresidente ba hae. E ne e le yena[[:en:Jacob_Zuma_rape_trial|qosoa ka peto]]<nowiki/>ka 2005, empa a lokolloa. O loanne ntoa e telele ea molao ka liqoso tsa[[:en:Racketeering|ho qhekella]] le [[:en:Corruption|bobolu]], e bakoang ke kahlolo ea moeletsi oa hae oa lichelete Schabir Shaik bakeng sa bobolu le [[:en:Fraud|bomenemene]]. Ka la 6 Mmesa 2009, NPA e ile ya hlakola diqoso kgahlanong le Zuma, e bolela ho kena-kenana le dipolotiki, leha qeto eo e ile ya phephetswa ka katleho ke mekga ya kganyetso. Ka mor'a lintlafatso tse ngata tse tšehelitsoeng ka lichelete ke mmuso ntlong ea hae ea mahaeng ho[[:en:Nkandla_(homestead)|Nkandla]], the [[:en:Public_Protector_(South_Africa)|Mosireletsi oa Sechaba]] e fumane hore Zuma o ruile molemo ka mokhoa o sa nepahalang oa tšebeliso ea chelete, le [[:en:Constitutional_Court_of_South_Africa|Lekhotla la Molao oa Motheo]] e ile ea tšoaroa ka ntsoe-leng ka 2016 [[:en:Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly|Economic Freedom Fighters v Sebui sa Lekhotla la Naha]] hore Zuma o hlolehile ho boloka molaotheo oa naha, e leng se ileng sa fella ka boipiletso ba hore a itokolle mosebetsing le boiteko bo hlōlehileng ba ho qosa lekhotla. [[:en:National_Assembly_of_South_Africa|Seboka sa Naha]]. Bopresidente ba Zuma bo hakanngoa hore bo jelletse moruo oa Afrika Boroa R1 trilione (e ka bang US$83 bilione).[[JZ Teko1#citenote-17|[17]]] O boetse a ameha litlalehong tsa [[:en:State_capture|state capture]] ka setsoalle sa hae le batho ba nang le tšusumetso [[:en:Gupta_family|Lelapa la Gupta]]. O ile a pholoha mekhoa e mengata ea ho hloka tšepo, ka bobeli[[:en:Parliament_of_South_Africa|palamente]] le ka hare ho ANC.
Ho tloha ka 2018, the [[:en:Zondo_Commission|Komisi ea Zondo]]<nowiki/>e thehilweng ke Zuma esale a ntse a fuputsa bobodu le bomenemene mmusong, mme Zuma ka boyena o bileditswe ho tla fana ka bopaki ka pela khomishene. Ha a ka a khutlela lipatlisisong kamora ho ikhula ka letsatsi la bone la bopaki ba hae ka Phupu 2019.[[JZ Teko1#citenote-18|[18]]] Ka la 29 Phuptjane 2021, e bile mopresidente oa pele oa Afrika Boroa ho tloha pheletsong ea puso ea batho ba basoeu ka 1994 ho fumana kahlolo ea teronko.[[JZ Teko1#citenote-BBCNews-19|[19]]] Lekhotla la Molao oa Motheo le fane ka kahlolo ea likhoeli tse 15 bakeng sa [[:en:Contempt_of_court|nyeliso ea lekhotla]] ka mora hore Zuma a tlole taelo ya pejana ya lekgotla la ho kgutla le ho fana ka bopaki ka pela Khomishene ya Zondo.[[JZ Teko1#citenote-BBCNews-19|[19]]] Ka la 7 Phupu 2021, Zuma o ile a inehela sepoleseng mme a amoheloa ho [[:en:Estcourt|Estcourt]] Setsi sa Tlhabollo seterekeng sa habo sa [[:en:KwaZulu-Natal|KwaZulu-Natal]].[[JZ Teko1#citenote-20|[20]]] O ile a lokolloa ka la 5 Loetse ka mor'a ho fuoa a [[:en:Medical_parole|parole ea bongaka]].[[JZ Teko1#citenote-:5-21|[21]]]
Tabeng e fapaneng ea molao, ka 2018 ho [[:en:High_Court_of_South_Africa|Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa]]<nowiki/>e tšehelitse qeto ea ho khutlisetsa liqoso tsa bobolu khahlanong le Zuma tse amanang le Tumellano ea Libetsa ea 1999. O qosoa ka qoso e le 'ngoe ea bosholu, liqoso tse peli tsa bobolu, e le 'ngoe ea bosholu ba chelete le tse leshome le metso e' meli tsa bomenemene, tse bakoang ke kakaretso ea litefo tse 783 ho Zuma tseo NPA e li qosang e le tjotjo ho tsoa k'hamphaning ea libetsa ea Fora.[[:en:Thales_Group|Thales]].[[JZ Teko1#citenote-:7-22|[22]]] Zuma o ile a hana molato ka May 2021.
==Bophelo ba bongoaneng le mosebetsi oa lipolotiki==
Zuma o hlahetse ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla,_KwaZulu-Natal Nkandla], [https://en.wikipedia.org/wiki/Natal_Province Profinseng ea Natala] (hona joale ke karolo ea profinse ea [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu-Natal KwaZulu-Natal]),[[#citenote-24|[24]]] le ha e sa le ngoana hangata o ne a lula Natala le mathoko a [https://en.wikipedia.org/wiki/Durban Durban].[[#citenote-25|[25]]] Ntate oa hae Nobhekisisa e ne e le a [https://en.wikipedia.org/wiki/Policeman lepolesa], ea hlokahetseng ha Zuma a le lilemo li hlano,[[#citenote-26|[26]]] mme mmae Geinamazwi e ne e le mosebeletsi wa lapeng.[[#citenote-27|[27]]][[#citenote-:6-28|[28]]] Lebitso la hae le bohareng, Gedleyihlekisa, le bolela "ea bososelang ha a ntse a u ntša kotsi" ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Zulu_language Sezulu].[[#citenote-veconomist-29|[29]]] Ha aa ka a fumana thuto ea sekolo.[[#citenote-30|[30]]]
O na le bonyane banab'abo ba bararo, Michael (o shoele 2021),[[#citenote-31|[31]]] Josefa,[[#citenote-32|[32]]] le Khanya,[[#citenote-33|[33]]] le bonyane ausi a le mong, Velephi (o hlokahetse ka 2019).[[#citenote-34|[34]]] Michael Zuma o ne a hiriloe ke Khumbula Property Services, e leng k'hamphani ea kaho, 'me ka 2011 a lumela hore o sebelisitse boemo ba lipolotiki ba moholoane oa hae Jacob ho fumana konteraka ea mmuso bakeng sa k'hamphani e le phapanyetsano bakeng sa lehae la hae Nkandla.[[#citenote-35|[35]]][[#citenote-36|[36]]]
===Ho koalloa teronkong le ho lelekoa naheng===
Zuma o ile a qala ho nka karolo khahlanong le[https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid apartheid] lipolotiki a sa le monyenyane, 'me a kopanela le [https://en.wikipedia.org/wiki/African_National_Congress African National Congress] (ANC) ka 1959. E bile setho se mafolofolo sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Umkhonto_we_Sizwe Umkhonto we Sizwe] ka 1962, lilemo tse peli ka mor'a hore ANC e thibeloe.[[#citenote-beresford-37|[37]]] Selemong seo, o ile a tšoaroa le sehlopha sa ba 45 ba thaothelang sesole haufi [https://en.wikipedia.org/wiki/Zeerust Zeerust] bophirima [https://en.wikipedia.org/wiki/Transvaal_Province Transvaal], hajoale e le karolo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/North_West_Province_(South_Africa) Porofense ya Bokone Bophirima].[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Kaha Zuma o ile a fumanoa a le molato oa ho rera ho liha 'muso oa apartheid, o ile a ahloleloa lilemo tse leshome chankaneng tseo a ileng a li sebeletsa. [https://en.wikipedia.org/wiki/Robben_Island Robben Island] ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nelson_Mandela Nelson Mandela] le baetapele ba bang ba hlahelletseng ba ANC le bona ba neng ba le teronkong ka nako eo.[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Ha a ntse a le teronkong, Zuma o ne a [https://en.wikipedia.org/wiki/Referee_(association_football) moahloli] bakeng sa lipapali tsa bolo ea maoto tsa mokhatlo oa batšoaruoa, tse hlophisitsoeng ke sehlopha se busang sa batšoaruoa, [https://en.wikipedia.org/wiki/Makana_F.A. Makana FA][[#citenote-39|[39]]]
Kamora ho lokolloa teronkong, Zuma o bile le seabo ho thehoeng bocha ha meaho ea sekhukhu ea ANC Natala.[[#citenote-anc-bio-11|[11]]] O ile a tloha Afrika Boroa ka lekhetlo la pele ka 1975, 'me o ne a lula Swaziland - moo a ileng a kopana teng [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki] - mme a fihla Mozambique, moo a ileng a sebetsana le ho fihla ha batho ba likete ba neng ba batla koetliso ea sesole ka mor'a 1976. [https://en.wikipedia.org/wiki/Soweto_uprising Merusu ea Soweto]. O ile a ba setho se felletseng sa ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/National_Executive_Committee_of_the_African_National_Congress Komiti ea Phethahatso ea Naha] ka 1977,[[#citenote-sahistory-38|[38]]] le setho sa Lekgotla la ANC la Politico-Sesole ha le ne le thehwa ka 1983.[[#citenote-trewhela-40|[40]]] E ne e boetse e le Motlatsi oa Moemeli e Moholo oa ANC Mozambique, mosebetsi oo a ileng a o sebetsa ho fihlela ha ho saena [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkomati_Accord Tumellano ea Nkomati] pakeng tsa mebuso ya Mozambique le Afrika Borwa ka 1984. Kamora ho saena Tumellano, o ile a kgethwa e le Moemedi e Moholo wa ANC Mozambique.[[#citenote-sahistory-38|[38]]]Ka Tshitwe 1986, mmuso wa Afrika Borwa o ile wa kopa balaodi ba Mozambique ho leleka ditho tse tsheletseng tsa ANC, ho kenyeletswa le Zuma. O ile a qobelloa ho tloha Mozambique ka Pherekhong 1987 mme a fallela ntlo-kholo ea ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/Lusaka Lusaka], Zambia, moo a ileng a kgethwa ho ba Hlooho ya dibopeho tsa sekhukhu tsa ANC mme hang ka mora moo a kgethwa e le molaodi wa lefapha la bohlodi.[[#citenote-sahistory-38|[38]]]
Zuma e ne e boetse e le setho sa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] (SACP);[[#citenote-beresford-37|[37]]] o ile a kena ka 1963, a sebeletsa ka nakoana ka mokha [https://en.wikipedia.org/wiki/Politburo Politiburo] ho tloha ka Mmesa 1989,[[#citenote-trewhela-40|[40]]] mme a tloha ka 1990.[[#citenote-41|[41]]]
===Kgutla botlamuweng===
Ha ANC e ne e thibetswe ka Hlakola 1990, Zuma e bile e mong wa baetapele ba pele ba ANC ba ho kgutlela Afrika Borwa (ka la 21 Hlakubele 1990).[[#citenote-:6-28|[28]]] ho qala ts'ebetso ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Negotiations_to_end_apartheid_in_South_Africa dipuisano].[[#citenote-anc-bio-11|[11]]] Hamorao selemong seo, o ile a ba teng a kgethwa a sa hanyetsoe jwalo ka Modulasetulo wa ANC e Borwa Natala. Zuma, eo e neng e le eena[https://en.wikipedia.org/wiki/Zulu_people Sezulu], o ile a tsebahala e le mofenyi ea ka sehloohong oa khotso Natala nakong ea merusu ea lipolotiki nakong ena, e neng e tobane le liqhoebeshano lipakeng tsa batšehetsi ba ANC le batšehetsi ba maZulu-nationalist.[[#citenote-42|[42]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Inkatha_Freedom_Party Inkatha Freedom Party] (IFP).[[#citenote-:6-28|[28]]] O boetse o tlotloa ka hore o atolositse setsi sa tšehetso sa MaZulu sa ANC Natala.[[#citenote-43|[43]]] Kopanong ya kgetho ya ANC ka Phupu 1991, Zuma o ile a kgethwa ho ba Motlatsi wa Mongodi-Kakaretso.[[#citenote-sahistory-38|[38]]]
Ho [https://en.wikipedia.org/wiki/1994_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 1994], Likhetho tsa pele tsa demokrasi Afrika Boroa, Zuma o ile a ema e le mokhethoa oa ANC bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Premier_(South_Africa) tonakgolo] ea profinse ea hae e ncha e thehiloeng, [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu_Natal KwaZulu-Natal].[[#citenote-sahistory-38|[38]]]ANC e tsoile matla likhethong, ha Mandela a khetheloa Mopresidente le Mbeki motlatsi oa hae, empa e ile ea lahleheloa ke KwaZulu-Natal ho IFP. Zuma o ile a[https://en.wikipedia.org/wiki/Member_of_the_Executive_Council Setho sa Lekhotla la Phethahatso] (MEC) bakeng sa Merero ya Moruo le Bohahlaudi KwaZulu-Natal.[[#citenote-anc-resignation-stmt-44|[44]]][[#citenote-45|[45]]] Ka Tshitwe 1994, o ile a kgethwa e le Modulasetulo wa ANC Porofenseng ya KwaZulu-Natal, le ho ANC. [https://en.wikipedia.org/wiki/49th_National_Conference_of_the_African_National_Congress 1994 seboka sa likhetho] ya eba Modulasetulo wa Naha, a otla [https://en.wikipedia.org/wiki/Pallo_Jordan Pallo Jordan] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeff_Radebe Jeff Radebe] ka tekanyo e kgolo.[[#citenote-:22-46|[46]]] O ile a tšoara maemo a mabeli ho fihlela ka 1997, a khethiloe hape e le Molula-setulo oa Porofense ka 1996.[[#citenote-sahistory-38|[38]]]
==Phahamela bopresidenteng==
===Motlatsi oa mopresidente===
Zuma o khethiloe ho ba Motlatsi oa Moporesidente oa ANC moketeng [https://en.wikipedia.org/wiki/50th_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa Naha sa bo-50] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Mafikeng Mafikeng] ka Tshitwe 1997, mme kamora moo a kgethwa ho ba Motlatsi wa Moporesidente wa Aforika Borwa ka Phuptjane 1999, ho latela [https://en.wikipedia.org/wiki/1999_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 1999].[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Ho sebetsa tlasa Mopresidente Mbeki ea sa tsoa khethoa, joalo ka Motlatsi oa Mopresidente Zuma e ne e le mokena-lipakeng ea ka sehloohong [https://en.wikipedia.org/wiki/Burundi Burundi] mokhoa oa khotso.[[#citenote-47|[47]]] Boemong bona, o ile a sebetsa le [https://en.wikipedia.org/wiki/President_of_Uganda Mopresidente oa Uganda] [https://en.wikipedia.org/wiki/Yoweri_Museveni Yoweri Museveni], eo e neng e le molula-setulo oa Great Lakes Regional Initiative, sehlopha sa bapresidente ba libaka ba okametseng tsamaiso ea khotso Burundi.[[#citenote-48|[48]]]
Mbeki le Zuma ka bobeli ba ile ba khethoa hape ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2004_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2004], empa, ka la 14 Phuptjane 2005, Mbeki o ile a tlosa Zuma setulong sa hae sa Motlatsi oa Mopresidente, ka lebaka la liqoso tsa bobolu le bomenemene bo amanang le R30-bilione. [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Arms_Deal Tšebelisano ea Libetsa] eo mmuso o neng o e saenetse ka 1999, dikgwedi kamora ho thonngwa ha Zuma ho ba motlatsi wa mopresidente (sheba [[#Corruptioncharges|ka tlase]]).[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]] Zuma esale a ntse a etsoa lipatlisiso mabapi le taba ena ho tloha ka 2002 kapa pejana.[[#citenote-50|[50]]] ’me ho thunngoa ha hae ho ile ha latela kholiseho ea motsoalle oa hae [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik] ka liqoso tse amanang le litefo tsa bobolu tseo Shaik a li entseng ho Zuma.[[#citenote-51|[51]]] Mbeki o boleletse kopano e kopanetsweng ya [https://en.wikipedia.org/wiki/Parliament_of_South_Africa Paramente] hore "molemong wa Motlatsi wa Moporesidente ya hlomphehang, mmuso, tsamaiso e nyane ya demokrasi ya rona le naha ya rona, ho ka ba molemo ho lokolla mohlomphehi Jacob Zuma mesebetsing ya hae."[[#citenote-sacked-52|[52]]] Zuma le yena o ile a itokolla mosebetsing jwaloka Setho sa Palamente.[[#citenote-sacked-52|[52]]] Nakoana ka mor'a moo, the [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority Bolaoli ba Naha ba Bochochisi] (NPA) e phatlalalitse maikemisetso a eona a ho kenya liqoso tsa semmuso tsa bobolu khahlanong le Zuma.[[#citenote-53|[53]]]
Mohlahlami oa Zuma joalo ka Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Boroa e ne e le [https://en.wikipedia.org/wiki/Phumzile_Mlambo-Ngcuka Phumzile Mlambo-Ngcuka], mosali oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Bulelani_Ngcuka Bulelani Ngcuka], hlooho ea pele ea NPA. Mlambo-Ngcuka esale e le Letona la Liminerale le Matla ho tloha ka 1999.[https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_needed qotso e hlokahalang]] o ile a rohakoa phatlalatsa ho ba bangata[[https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_needed qotso e hlokahalang]] Likopano tsa ANC ka batšehetsi ba Zuma, ho kenyeletsoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Women%27s_Day Letsatsi la Basadi] ketsahalo ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Utrecht,_KwaZulu-Natal Utrecht], KwaZulu-Natal.[[#citenote-54|[54]]]
===Ho tuma ho tswelang pele===
Ha a ntse a sebetsa e le motlatsi oa mopresidente, Zuma o ile a thabela tšehetso e kholo likarolong tse ling tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing_politics lepheo le letshehadi] ea ANC, ho kenyeletsoa ba bangata ba [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Youth_League ANC Youth League], the [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] (SACP) le [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_South_African_Trade_Unions Congress of South African Trade Unions] (COSATU).[[#citenote-55|[55]]] Le hoja Zuma a ne a tobane le liqoso tsa bobolu, mekhatlo ena e ile ea lula e mo tšehetsa.
Ho lelekoa ha Zuma ho ile ha hlalosoa ka litsela tse peli. Bashebelli ba bangata ba machabeng ba ile ba e thoholetsa e le sesupo se hlakileng sa hore mmuso oa Afrika Boroa o ikemiselitse ho felisa bobolu ka har'a maemo a eona. Ka lehlakoreng le lengKa letsoho, ba bang ka hare ho Afrika Boroa ba ne ba tsepamisitse maikutlo tabeng ea hore Zuma le Mbeki ba emetse mabatooa a fapaneng ka hare ho African National Congress. Batšehetsi ba bang ba lehlakore le letšehali ba ile ba bolela hore Mbeki le lepheo la hae le sekametseng mebaraka haholo ba ne ba rerile ho leleka Zuma ho tiisa puso ea bona ho ANC.[[#citenote-56|[56]]]
Lebaka la Zuma le ile la bokella bongata bo boholo ba batšehetsi ka lekhetlo le leng le le leng la makhotla a hae a amanang le bobolu ka 2005. Ka letsatsi le leng la lekhotla, batšehetsi ba Zuma ba ile ba chesa likipa tse nang le setšoantšo sa Mbeki, e leng se ileng sa etsa hore ANC e nyatse; Zuma le balekane ba hae ba khothalelitse ho khutlela boitšoarong ba mekha bakeng sa likopano tse latelang. Letsatsing le hlahlamang la lekhotla ka Pulungoana, batšehetsi ba Zuma ba neng ba baloa ka likete ba ile ba bokana ho mo tšehetsa; o buile le letshwele la Durban ka Sezulu, a kgothatsa kopano ya mokga le ho bina pina ya ntwa ya mehleng ya kgethollo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Umshini_wami Lethu Mshini Wami]ka mantsoe a fetolelang ka ho toba e le "ntlisetsa mochine oa ka" empa a utloisisoa e le sethunya sa mochini. Leetong la Mphalane bakeng sa Liki ea Bacha ea ANC libakeng tse ling ka har'a naha, Zuma le eena o ile a hlaba litlatse tsa matšoele a maholo. Le hoja matla a hae a lipolotiki bonyane a ne a ipapisitse le likamano tsa hae le lipolotiki tsa ka hare ho mekha, mohlahlobisisi e mong o ile a pheha khang ea hore botšepehi ba batšehetsi ba hae bo ka hlalosoa bo theiloe mokhoeng oa Mazulu mabapi le botšepehi le ho thusana.[[#citenote-57|[57]]]
Ka lebaka la tshehetso ya hae hara dikarolo tsa mokga, Zuma o ile a dula e le motho ya matla dipolotiking, a bolokile maemo a phahameng ho ANC le kamora ho lelekoa ha hae e le motlatsi wa mopresidente wa naha. Sehlopha sa bahlahlobisisi ba lipolotiki se neng se kopane ka Pulungoana 2005 se ile sa lumellana hore ha a ka fumanoa a se na molato liqosong tsa bobolu tse qosoang khahlanong le eena, ho tla ba thata hore mokhethoa ofe kapa ofe ea nang le monyetla oa ANC a ka hlola Zuma peisong ea bopresidente ba naha ka 2009. Leha ho le joalo , bahlahlobisisi bana ba boetse ba botsa hore na Zuma e ne e le mokhethoa oa lepheo le letšehali la mofuta oo batšehetsi ba hae ba bangata ba bonahalang ba o batla, 'me ba hlokomela hore litšitiso tsa moruo oa lefats'e le oa naha tse thehileng bopresidente ba Mbeki li ke ke tsa fapana nakong e tlang ea mopresidente.[[#citenote-58|[58]]]
===Liqoso tsa peto===
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_rape_trial Nyeoe ea peto ea Jacob Zuma]
Letšoele la batšehetsi le ba bohelehele ka ntle ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg_High_Court Lekhotla le Phahameng la Johannesburg].
Ka Tšitoe 2005, Zuma o ile a qosoa ka ho beta mosali ea lilemo li 31 ha hae. [https://en.wikipedia.org/wiki/Forest_Town,_Gauteng Forest Town, Gauteng]. Mohlaseluoa eo ho thoeng o ne a tsoa lelapeng le tummeng la ANC, morali oa mofu oa mohatelli oa Zuma, hape[https://en.wikipedia.org/wiki/AIDS AIDS] moitseki ya neng a tsejoa e le [https://en.wikipedia.org/wiki/HIV-positive HIV-positive]. Zuma o ile a hana liqoso tseo 'me a bolela hore thobalano e ne e le[https://en.wikipedia.org/wiki/Consensual_sex dumellana].
Le pele liqoso li hlahisoa, ha menyenyetsi mabapi le liqoso tsa peto e hlaha hamorao ka Pulungoana, litebello tsa Zuma tsa lipolotiki li ile tsa qala ho bonahala li mpefala. Boholo ba batšehetsi ba hae ba maemo a holimo ba lipolotiki ha baa ka ba araba liqoso tsena tse ncha ka tsela eo ba neng ba qosoa ka bobolu. Tsekongpele ho nyeoe ea peto, sehlopha sa batšehetsi ba hae ba likete-kete ba ile ba bokana haufi le lekhotla, ha sehlopha se senyenyane sa lihlopha tse khahlanong le peto se ntse se bontša lebitsong la motho ea qosoang ka peto.[[#citenote-59|[59]]] Joalokaha a entse nakong eohle ea nyeoe, Zuma a bina [https://en.wikipedia.org/wiki/Umshini_wami Lethu Mshini Wami] ("Ntlisetse ea ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Machine_gun sethunya sa mochini]") le letšoele, 'me babuelli ba Leki ea Bacha ea ANC le SACP Youth League ba ile ba tšehetsa Zuma.[[#citenote-60|[60]]]
Ha nyeoe ea peto e ntse e tsoela pele, ho ile ha hlaha litlaleho tsa hore SACP e arohane haholo mabapi le mokhoa oa ho sebetsana le taba ea kamano ea Zuma le SACP le eena. Litho tse ngata tsa lephako la bacha la mokha li tšehelitse Zuma ha ba bang ka har'a SACP ba ne ba belaela ka bohlokoa ba ho tšehetsa motho ea itseng ho fapana le ho totobatsa melao-motheo ea puso.[[#citenote-61|[61]]][[#citenote-62|[62]]]
Ho sa tsotellehe bofetoheli ba batšehetsi ba pele ba Zuma, batšehetsi ba bangata ba Zuma ba ile ba tsoela pele ho bokanela ka ntle ho lekhotla, ba tsosa nyatso ea lihlopha tse khahlanong le peto bakeng sa litlhaselo tsa kamehla tsa botšepehi le boemo ba boitšoaro ba moqosi oa Zuma, mahlapa a hlapaolang motsoalle ea haufi oa moqosi, esita le. ho betsa mosali e mong majoe ao letšoele le neng le nahana hore ke moqosi.[[#citenote-63|[63]]]Sehlopha sa ts'ireletso sa Zuma se hlahisitse bopaki bo amanang le nako e fetileng ea thobalano ea mosali, 'me sa tiisa hore thobalano e etsahetseng e ne e le tumellano. Mochochisi o ile a tiisa hore ho hloka khanyetso ha hae ho bakoa ke boemo ba ho tsieleha, le hore kamano ea bobeli e tšoana le ea banyalani ba 'ntate-morali'.[[#citenote-64|[64]]][[#citenote-65|[65]]]
Nyeoe ena e ile ea boela ea tsosa khang ea lipolotiki ha Zuma, eo ka nako eo a neng a eteletse Lekhotla la Naha la AIDS, a lumela hore ha a ka a sebelisa khohlopo ha a etsa thobalano le mosali eo hona joale a mo qosang ka peto, leha a ne a tseba hore o na le HIV. O boletse ka lekhotleng hore o ile a hlapa kamora moo ho "fokotsa kotsi ea ho tšoaetsoa HIV". Polelo ena e ile ea nyatsuoa ke moahloli, litsebi tsa bophelo bo botle le baitseki ba AIDS. Letlapa le tumileng la metlae la Afrika Borwa,[https://en.wikipedia.org/wiki/Madam_%26_Eve Mofumahali & Eva], le ho tsebahala haholo [https://en.wikipedia.org/wiki/Political_cartoonist moetsi oa litšoantšo oa lipolotiki], [https://en.wikipedia.org/wiki/Zapiro Zapiro], ka makhetlo-khetlo ba ile ba hatella taba. Barupeli ba HIV ba hatelletse hore sena se keke sa etsa letho ho thibela[https://en.wikipedia.org/wiki/HIV_transmission Phetiso ea HIV].[[#citenote-66|[66]]]
Ka la 8 Motšeanong 2006, lekhotla le ile la lokolla Zuma molatong oa peto, empa hape la nyatsa Zuma ka ho etsa thobalano e sa sireletsehang le mosali ea nang le HIV eo e neng e se molekane oa hae.[[#citenote-67|[67]]]MaAforika Borwa a mangata a ne a ipotsa hore na tsamaiso ya bona ya dipolotiki e tla hlaphohelwa jwang makgobong ao diteko tsa Zuma di a pepesitseng. A[https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail & Mohlokomeli] tlhahlobo e bone liketsahalo tsena e le tse tšoenyang haholo:
Tšenyo ea lipolotiki e ke ke ea baloa, kaha mokhatlo o busang oa African National Congress hona joale ke mokhatlo o pepeneneng o arohaneng le o thekeselang. Sena se bile le[https://en.wikipedia.org/wiki/Domino_effect phello ea domino]ka Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa le Congress of South African Trade Unions, tse ileng tsa soahlamana le ho robeha ka lebaka la diqoso tse senyang kgahlanong le monna eo ba neng ba mo tsheheditse ka tjantjello jwaloka mopresidente ya latelang wa naha. Nyeoe e 'nile ea loanoa khahlano le mokokotlo oa ntoa e mahlonoko ea tlhahlamano lipakeng tsa Mbeki le Zuma. ... Tshehetso ya Mbeki ho ANC e fokotsehile, mme mokga o tshepehang o hanne ho amohela hore o tla tlotsa moetapele ... Empa le batshehetsi ba thata ba Zuma ba dumela ka lekunutu hore a keke a ba mopresidente jwale, ho sa natswe sephetho sa tsheko.[[#citenote-68|[68]]]
Leha ho le joalo, [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]'s [https://en.wikipedia.org/wiki/Karima_Brown Karima Brown] bolelloa [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] ka mor'a hore ho fanoe ka kahlolo ea nyeoe ea peto:
Jacob Zuma o khutlile. Sena se hlahisa qaka e kgolo ho boetapele ba ANC. Joale Zuma o khutlela hae[https://en.wikipedia.org/wiki/Luthuli_House Ntlo ea Luthuli][HQ ea mokha oa ANC]. O tla batla ho khutlisetsoa setulong sa motlatsi oa mopresidente mme ba bang ba tla fumana ho le thata ho mo thibela … Ena ke tlholo e kholo mosebetsing oa lipolotiki oa Zuma.[[#citenote-69|[69]]]
Tebello ea ho khutla ha Zuma e le mohanyetsi oa bopresidente e ile ea baka ngongoreho ho babeeletsi ba machaba. Mohlahlobisisi ea Ikemetseng o khothalelitse, "Tšabo ea ho bona Zuma le letšoele la hae ba hwantela ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Union_Buildings Union Buildings] ho sebelisa lithunya tsa merathatha ho tšosa haholo-holo ho batho ba maemo a mahareng le bo-rakhoebo, ho latela lipatlisiso tsa morao tjena.”[[#citenote-70|[70]]]
E le tšitiso ho boralitaba bo ferekaneng kamora nyeoe ea hae ea peto, Zuma o ile a kenya letoto la [https://en.wikipedia.org/wiki/Defamation nyeliso] melato ka 30 Phuptjane 2006 khahlano le mecha ea litaba e fapaneng ea Afrika Boroa bakeng sa ho phatlalatsa litaba tseo ho thweng li silafalitse boemo ba hae ba sechaba, ka mokhoa oa lipopae, litlhaloso, linepe le lipapiso. Mecha ea litaba e ileng ea hlaseloa e ne e[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Star_(South_Africa) Naleli] ka R20 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/Rapport_(newspaper) Tlaleho] ka R10 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/94.7_Highveld_Stereo Highveld Stereo] ka R6 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_Africa) Moahi] ka R5 milione, ''Sontaha Letsatsi'' ka R5 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Independent_(South_Africa) Sontaha se Ikemetseng] ka R5 milione, le ''Lefatše la Sontaha'' bakeng sa R5 milione.[[#citenote-71|[71]]]
Zuma o khethiloe oa pele [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservative_Party_(South_Africa) Mokha oa Conservative]Moemeli oa MP Jurg Prinsloo, hammoho le Wycliffe Mothuloe, ho sebetsana le seo a se bitsang "thakhiso ke boralitaba". Zuma o itse:[[#citenote-72|[72]]]
Ka nako ea lilemo tse hlano motho oa ka o 'nile a hlaseloa ke mefuta eohle ea liqoso le innuendo, e phatlalatsoang ka mecha ea phatlalatso le litsela tse ling tsa tšusumetso ntle le liqoso tsena [[https://en.wikipedia.org/wiki/Sic sic]] lekoa. Ka hona ke hanetsoe tokelo ea ka ea molao oa motheo ea ho araba le ho itšireletsa.
===Khetho ea ho ba mopresidente oa ANC===
Zuma le mosali oa hae oa bobeli [https://en.wikipedia.org/wiki/Nompumelelo_Ntuli_Zuma Nompumelelo Ntuli] ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Barack Obama] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Michelle_Obama Michelle Obama] New York, 2009
Ho latela moetlo oa mokha, joalo ka motlatsi oa mopresidente oa ANC, Zuma o ne a se a ntse a le mocheng oa ho hlahlama Mbeki. Leha ho le joalo Mbeki o ile a batla nako ea boraro joalo ka mopresidente oa ANC, leha Molaotheo oa Afrika Boroa o ka be o sa ka oa mo lumella nako ea boraro joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa. Mekhatlo ea mekha e ile ea tšoara likopano tsa bona tsa mabitso ka Mphalane le Pulungoana 2007, moo Zuma a neng a bonahala a ratoa setulong sa Moporesidente oa ANC, 'me, ho bolela, Mopresidente oa Afrika Boroa ka 2009.[[#citenote-73|[73]]][[#citenote-74|[74]]][[#citenote-75|[75]]] Ka Mopresidente oa mehleng oa ANC- le oa Afrika Boroa Thabo Mbeki e le bohanyetsi ba hae, Zuma o khethiloe e le Mopresidente oa ANC ka la 18 Tšitoe 2007 ka likhetho tse 2,329, ho feta likhetho tse 1,505 tsa Mbeki.[[#citenote-76|[76]]]
Ka la 28 Tšitoe 2007, NPA e ile ea fa Zuma qoso ea hore a qosoe Lekhotleng le Phahameng la Linyeoe ka liqoso tse fapaneng tsa bomenemene, bosholu ba chelete, bobolu le bomenemene.[[#citenote-77|[77]]]
Zuma o khethiloe hape e le moetapele oa ANC ho [https://en.wikipedia.org/wiki/53rd_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa ANC Manguang] ka la 18 Tšitoe 2012, a hlola mohanyetsi le Motlatsi oa Mopresidente [https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe] ka bongata bo boholo.[[#citenote-cp-78|[78]]]
==Mopresidente oa Afrika Boroa (2009–2018)==
Mopresidente oa Argentina [https://en.wikipedia.org/wiki/Cristina_Fernández Cristina Fernandez] le Mopresidente Zuma wa Afrika Borwa dipuisanong
Zuma ho la Moscow ho keteka lilemo tse 70 tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/2015_Moscow_Victory_Day_Parade qetellong ea Ntoa ea II ea Lefatše], 9 May 2015
Ka Loetse 2008, ho putlama ha likamano lipakeng tsa ANC e busang le mokhethoa oa eona oa mopresidente, Thabo Mbeki, ho ile ha fihla sehlohlolong, ka qeto ea NEC ea ANC ea ho khutlisa Mbeki.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]]Mbeki o ile a khetha ho se phephetse qeto ena mme a itokolla mosebetsing joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa. ANC e phatlalalitse hore motlatsi oa mopresidente oa mokha,[https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe], e ne e tla ba mopresidente ho fihlela [https://en.wikipedia.org/wiki/2009_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2009], ka mor'a moo ho ne ho reretsoe hore Zuma e be mopresidente.[[#citenote-mbeki-r-79|[79]]][[#citenote-80|[80]]] Zuma o phatlalalitse hore a ka khetha ho sebetsa nako e le 'ngoe feela e le mopresidente.[[#citenote-81|[81]]]
ANC e hapile likhetho tsa naha ka la 6 Mots'eanong 2009 mme Zuma o hlapantsoe joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa ka la 9 Motšeanong 2009.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]]
===Ho lokolloa ha Shaik ka parole===
Ka March 2009, [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik]o ile a lokolloa teronkong likhoeli tse 28 feela nakong ea kahlolo ea hae ea lilemo tse leshome le metso e mehlano. O ne a fuoe parole ea bongaka, mohau o neng o reretsoe feela batho ba kulelang lefu, ho sa tsotellehe maikutlo a lingaka tsa hae a hore o ne a ntse a phela hantle ’me a lokolohile bakeng sa ho tsoa sepetlele. Likhopolo tsa boralitaba li ne li bolela hore e kanna eaba Zuma o bile le seabo tokollong, empa 'muelli oa Mopresidente oa ANC o ile a hana ka tieo. Leha ho le joalo, matsatsi a seng makae pele ho moo, o ne a boletse phatlalatsa hore, joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa, o tla netefatsa hore Shaik oa lokolloa.[[#citenote-82|[82]]]
Leha ho le jwalo, ha diphephetso tsa molao tse amanang le Tumellano ya Dibetsa di ntse di tswela pele, dipatlisiso di bontshitse hore, ho tloha ka Phuptjane 2009, ho feta halofo ya maAforika Borwa a dumela hore Moporesidente Jacob Zuma o etsa mosebetsi o motle. Liphuputso, tse entsoeng ke TNS Research Studies halofong ea ho qetela ea Phuptjane 2009, li senotse hore maemo a tumello ea Zuma a ntse a ntlafala butle-butle. Hoo e ka bang 57% ea batho bao ho buisanoeng le bona ba itse ba nahana hore Zuma ke moetapele ea nang le bokhoni - sena se nyolohile ka 3% ho tloha ka Mmesa 2009 ha mopresidente a ne a hlomamisoa. Ka Pulungoana 2008, likhoeli tse seng kae ka mor'a hore Mbeki a khutlisetsoe hape le ha Zuma a tobane le liqoso tsa boqhekanyetsi, ke 36% feela ea maAforika Boroa a neng a le ntle ka eena.[[#citenote-83|[83]]]
===Kgetho ya Ngcobo jwaloka Moahlodi e Moholo===
Ka la 6 Phato 2009, Zuma o ile a khetha [https://en.wikipedia.org/wiki/Sandile_Ngcobo Sandile Ngcobo] joalo ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Chief_Justice_of_South_Africa Moahloli e Moholo oa Afrika Boroa],[[#citenote-84|[84]]] ho fumana nyatso ho tsoa ho lihlopha tse nne tsa bohanyetsi.[[#citenote-85|[85]]]Ka la 1 Mphalane 2009, kopano e ile ea tiisoa. Democratic Alliance, Congress of the People, Inkatha Freedom Party le Independent Democrats ba ile ba qosa Zuma ka ho hloleha ho buisana ka nepo pele ho khetho ea hae ea Ngcobo. Bohanyetsi bo khothalelitse Zuma ho qala ts'ebetso ho tloha qalong ba re ba ka khetha Motlatsi oa Moahloli e Moholo oa hajoale[https://en.wikipedia.org/wiki/Dikgang_Moseneke Dikgang Moseneke] bakeng sa poso.[[#citenote-86|[86]]]
===Ho hloleha ho hlahisa thepa===
E le Mopresidente oa Afrika Boroa, Zuma o ne a hlokoa hore a phatlalatse lithahasello tsa hae tsa lichelete nakong ea matsatsi a 60 ka mor'a ho nka mosebetsi. Empa, ho tloha ka March 2010, o ne a hlōlehile ho etsa joalo, likhoeli tse robong ka mor'a ho nka setulo. Sena se ile sa lebisa ho boipiletso ba hore a etse joalo ke mekha ea bohanyetsi le molekane oa selekane sa ANC COSATU.[[#citenote-87|[87]]]'Muelli oa ANC Brian Sokutu o boletse hore Zuma o thehile "nyeoe e ikhethileng" ka lebaka la "lelapa la hae le leholo", le etsang hore ho be thata ho phatlalatsa thepa ea hae. Hamorao ANC e ile ea ikarola ho polelo ena.[[#citenote-88|[88]]] Zuma o ile a senola litabatabelo tsa hae nakoana kamora moo.[[#citenote-89|[89]]]
===Lefu la Nelson Mandela===
Zuma o tsebisitse semmuso lefu la Nelson Mandela, mopresidente wa pele ya kgethilweng ka demokrasi Afrika Borwa, kopanong ya boraditaba ka la 5 Tshitwe 2013.[[#citenote-90|[90]]][[#citenote-91|[91]]] Zuma o ile a rorisoa le ho makatsoa ke letšoele le neng le le tšebeletsong ea sehopotso sa Nelson Mandela.[[#citenote-92|[92]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Al_Jazeera Al Jazeera] "Ho maAforika Borwa a mangata, Zuma o emetse tse ding tsa makhabane a naha a sa rateheng haholo. Ba nka mopresidente oa bona ea nang le mefokolo e tebileng le 'muso o tsietsang,' me ba honotha menahano e lefifi ka boemo bo hlolehang le boemo bo hlephileng. [https://en.wikipedia.org/wiki/Banana_republic banana republic]."[[#citenote-93|[93]]]
===Nako ea bobeli===
[https://en.wikipedia.org/wiki/BRICS BRICS] baetapele ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_G-20_Brisbane_summit Seboka sa G-20] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Brisbane Brisbane], Australia, la 15 Pulungoana 2014
Ka la 18 Pherekhong 2014, ho ile ha tlalehoa hore Zuma ke eena feela mokhethoa oa ANC likhethong tse tlang tsa naha. Ho ile ha tlalehoa hore, le hoja ho ne ho e-na le maikutlo a fapaneng ka lebaka la likhang tse mo potolohileng, ANC e ne e "kopane ka mor'a Zuma" 'me e ne e ke ke ea hlahisa mokhethoa e mong oa bopresidente likhethong tse tlang tsa naha. Motlatsi oa Mongoli Kakaretso oa ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/Jessie_Duarte Jessie Duarte] "Leano ke hore mopresidente oa ANC ke mokhethoa kamehla. Ha re na mokhethoa e mong hape ha ho na ho ba le mokhethoa e mong. A re hlakiseng."[[#citenote-94|[94]]]
Ka la 26 Pherekhong 2014, ho ile ha tlalehoa hore bonyane baetapele ba bane ho ba 11 ba lebatooa la ANC KwaZulu-Natal ba tiisitse boteng ba "qeto" e nkuoeng ea ho atamela Zuma ho mo kopa hore a se ke a emela nako ea bobeli e le mopresidente oa naha. Qeto e tlalehoa e ile ea ipha matla ka Pulungoana 2013 ha ANC e ne e itokisetsa seboka sa lenane la naha, leha ho le joalo, e ile ea "lahleha" kamora lefu la Nelson Mandela.[[#citenote-95|[95]]]
Ka la 21 Mphalane 2014, ho latela [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2014], moo ANC e bolokileng bongata ba bona, Zuma o khethiloe nako ea bobeli e le mopresidente ke Lekhotla la Naha.[[#citenote-96|[96]]]
Sehlopha sa lipatlisiso [https://en.wikipedia.org/wiki/Ipsos IPSOS] ka karolo e 'ngoe e lebohile bopresidente ba Jacob Zuma ka ho phahama ha [https://en.wikipedia.org/wiki/Populism populism] Afrika Boroa.[[#citenote-97|[97]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Nedbank Nedbank], e leng e 'ngoe ea libanka tse kholo ka ho fetisisa Afrika Boroa, e hakanya hore liqeto tse fosahetseng tsa maano, tsamaiso e mpe, le bobodu nakong ya sehla sa bobedi sa Zuma se jeleng moruo wa Aforika Borwa R470 bilione (US$33.7 bilione).[[#citenote-98|[98]]]
===Leano la kantle ho naha===
Zuma le Tonakholo ea India [https://en.wikipedia.org/wiki/Narendra_Modi Narendra Modi] Afrika Boroa, 8 Phupu 2016
Zuma o ile a thoholetsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Bashar_al-Assad Bashar al-Assad] ka ho hapa ea [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_Syrian_presidential_election Likhetho tsa mopresidente oa Syria tsa 2014].[[#citenote-99|[99]]]
Ka 2015, Zuma o ile a bolela hore [https://en.wikipedia.org/wiki/European_migrant_crisis ho tloha Libya] e ne e bakiloe ke [https://en.wikipedia.org/wiki/2011_military_intervention_in_Libya Ho kenella sesoleng sa NATO], e amohetsoeng ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Barack Obama] le [https://en.wikipedia.org/wiki/David_Cameron David Cameron], ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Libyan_Crisis_(2011–present) ntoa ea lehae Libya] ka 2011.[[#citenote-100|[100]]]
===Boikutlo ba lipolotiki le moruo===
[https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Obama], [https://en.wikipedia.org/wiki/David_Cameron Cameron], le Zuma a bua sebokeng sa African Outreach
Zuma o itlhalositse e le motho oa socialist[[#citenote-mcgreal-101|[101]]] mme ya eba mopresidente ka tshehetso ya a [https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing Lepheo le letshehadi] kopanelo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Trade_union mekhatlo ea basebetsi] le ea [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], hammoho le Liki ea Basali ea ANC le Liki ea Bacha ea ANC.[[#citenote-mcgreal-101|[101]]][[#citenote-102|[102]]] Leha ho le joalo, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] (UK) e boetse e tlalehile hore Zuma o lekile "ho tiisetsa bo-ramatsete ba kantle hore lithahasello tsa bona li tla sireletsoa".[[#citenote-mcgreal-101|[101]]]
===Zuma le Zimbabwe===
African National Congress, eo Zuma e neng e le mopresidente oa eona, ho ea ka nalane e nkile qeto ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe_African_National_Union_–_Patriotic_Front ZANU-PF]mokha molekane wa tlhaho, ya hlahileng ka lebaka la ntwa kgahlanong le puso ya batho ba basweu ba seng bakae. Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa Thabo Mbeki o ne a e-s'o ka a nyatsa maano a Mugabe phatlalatsa - a khetha "puisano e khutsitseng" ho e-na le "dipuisano ea megaphone", nako ea hae bakeng sa nyatso e matla ea Bophirimela ea boeta-pele ba Mugabe.[[#citenote-103|[103]]][[#citenote-104|[104]]] Leha ho le joalo, le letšehali la mokha le mekhatlo e eketsehileng ea mokha o kang oa [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Youth_League ANC Youth League], the [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] le ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_South_African_Trade_Unions Congress of South African Trade Unions] (COSATU) e khothalelitse hore ho be le maikutlo a thata ka Zimbabwe.[[#citenote-105|[105]]][[#citenote-106|[106]]]
Boemo ba Zuma ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe Zimbabwe]e ne e tsoakane. Puisanong ea 2006 le makasine ea Jeremane[https://en.wikipedia.org/wiki/Der_Spiegel Der Spiegel], o ile a bontša maikutlo a kutloelo-bohloko ho Mugabe, a re "Maeurope hangata a hlokomoloha taba ea hore Mugabe o tumme haholo har'a Maafrika. Mahlong a bona, o file batho ba batšo naha ea bona morao ka mor'a lilemo tse makholo tsa bokolone." O ile a tsoela pele: "Batho baa mo rata, joale re ka mo nyatsa joang? Batho ba bangata Afrika ba lumela hore ho na le karolo ea khethollo ea morabe e nyatsang Mugabe ea Europe le Amerika. Batho ba limilione ba batšo ba shoele Angola, Rephabliki ea Congo le Rwanda. Makhooa a ile a lahleheloa ke bophelo ba bona Zimbabwe, ka bomalimabe, 'me Bophirimela bo se bo khelohile."[[#citenote-107|[107]]]
Leha ho le joalo, ka Tšitoe 2007, o ne a hlakile ho nyatsa boetapele ba Zimbabwe, a ntse a hlalosa leano la hae ho fapana le la Mbeki:
Ho utloisa bohloko le ho feta hore baeta-pele ba bang ba lefatše ba bonang khatello ba etsa eka ha e etsahale, kapa ba feteletsa litaba. Ha histori e qetella e sebetsana le bahatelli, ba ileng ba ema le ho shebella le bona ba lokela ho jara liphello. Tšobotsi e hlabisang lihlong ea lefatše la kajeno ke ho furalla ho hloka toka le ho hlokomoloha mathata a ba bang.[[#citenote-108|[108]]]
Zuma o ile a nyatsa Mbeki, a mo qosa ka hore ha a na mamello [https://en.wikipedia.org/wiki/Dictator bahatelli].[[#citenote-109|[109]]]
Ho latela khang [https://en.wikipedia.org/wiki/2008_Zimbabwean_general_election likhetho Zimbabwe ka la 29 Hlakubele 2008], o ile a nyatsa mokhoa oa likhetho Zimbabwe[[#citenote-110|[110]]] e bua ka tieho ea sephetho e le "khoeno".[[#citenote-111|[111]]] Sebokeng sa boralitaba ka la 24 Phuptjane, o ile a tiisa: "Re ke ke ra lumellana le ZANU-PF. Re ke ke ra lumellana le bona ka litekanyetso. Re ile ra loanela tokelo ea batho ea ho khetha, re loanela demokrasi."[[#citenote-112|[112]]] Sejong sa ANC ka Phupu, o ile a khalemela Mugabe ka ho hana ho theoha setulong.[[#citenote-113|[113]]]
===Liphuputso tsa lehae la Nkandla le Mosireletsi oa Sechaba===
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla_(homestead) Nkandla (homestead)]
Zuma le mosali oa hae oa bone, Thobeka Madiba-Zuma, nakong ea ketelo ea toropo ea Iran ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Isfahan Isfahan]
Kamora hore Zuma e be mopresidente, lehae la hae la poraefete Nkandla mahaeng a KwaZulu-Natal le ile la ntlafatsoa haholo ke mmuso. Ka Pulungoana 2013 mekha ea bohanyetsi e ile ea qosa Zuma ka hore o sebelisitse chelete ea balefalekhetho eseng feela bakeng sa ntlafatso ea ts'ireletso, empa hape le litlatsetso le ntlafatso ea lehae la hae.[[#citenote-mail-114|[114]]][[#citenote-guard-115|[115]]]Zuma o arabile paramenteng hore ha a tsebe boholo ba mosebetsi, empa o ile a lumela hore ho etsoe liphuputso tse peli, e 'ngoe e le ho batlisisa ho nyoloha ha eona, ha e 'ngoe e le ho fumana hore na ho na le tlōlo efe ea melao ea tšebeliso ea chelete ea paramente. Tlaleho ea Mosireletsi oa Sechaba "Secure in Comfort" e fumane hore Zuma le lelapa la hae ba ruile molemo o sa lokelang ho tsoa lintlafatsong, hore letamo la ho sesa (leo ho thoeng ke "fire pool"), amphitheatre, lesaka la likhomo le likhoho e ne e se likarolo tsa ts'ireletso, 'me. hore Zuma o tlotse molao oa melao ea boitšoaro 'me ha a ka a botsa "lipotso mabapi le boholo, litšenyehelo le bokhoni ba morero oa Nkandla."[[#citenote-116|[116]]]Kamora ditlaleho tse qothisanang lehlokoa le Sepolesa sa Lefapha la Dipatlisiso tse Ikgethileng le komiti ya nakwana ya palamente e lekile ho lokolla Zuma, mekga ya kganyetso e ile ya ya Lekgotleng la Molao wa Motheo ho fumana hore na tlaleho ya Mosireletsi wa Setjhaba e tlama. Nakoana pele ho nyeoe ea Lekhotla la Molao oa Motheo ka Hlakola 2016, liakhente tsa Zuma li ile tsa hlokomela hore liphetho tsa Mosireletsi oa Setjhaba li tlama mme ba re Zuma o se a itokiseditse ho lefa karolo ya ditjeho tsa ntlafatso.[[#citenote-117|[117]]] Ka la 31 Hlakubele 2016, Lekhotla la Molao oa Motheo le ile la fana ka kahlolo e le 'ngoe ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly Economic Freedom Fighters v Sebui sa Lekhotla la Naha]'' le Ba bang'' a bolela hore tlaleho ea Mosireletsi oa Sechaba e tlama le hore Zuma le [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Assembly_of_South_Africa Seboka sa Naha]e ne e hlōlehile ho tšehetsa molao-motheo oa naha. Lekhotla le laetse Lefapha la Lichelete la Naha ho fumana chelete eo Zuma a tlamehang ho e lefa mme la laela Zuma ho etsa joalo nakong ea matsatsi a 45 kamora tumello ea lekhotla la tlaleho ea Lefapha la Lichelete la Naha.[[#citenote-118|[118]]]
Ka nako ea kahlolo hang-hang. [https://en.wikipedia.org/wiki/Julius_Malema Julius Malema] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Mmusi_Maimane Mmusi Maimane], baetapele ba baqosi ba babeli ba hlotseng nyeoeng ena, ba ile ba kopa Zuma hore a theohe setulong.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [47][48][49]]Leha ho le joalo, Zuma o ne a batla ho nyenyefatsa kahlolo. Phatlalatsong ea boralitaba mantsiboeeng a latelang, o ile a re o amohetse kahlolo 'me o ne a lula a amohela litlaleho tsa Mosireletsi oa Sechaba hore lia tlama, mme a hlokomela hore Lekhotla le fumane hore o na le tokelo ea ho theha ts'ebetso ea lipatlisiso tse tšoanang mme o sebelitse "botšepehi" le " tumelo e ntle".[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [50]] Bahlalosi ba molao ba ile ba nyatsa liqoso tsena e le litlhaloso tse mpe tsa kahlolo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [51][52]] Ba supile hore ho ne ho ka se be joalo, joalo ka ha Zuma a boletse, hore o ne a mpa a amohela [https://en.wikipedia.org/wiki/High_Court_of_South_Africa Lekhotla le Phahameng]'s katamelo ea matla a Mosireletsi oa Sechaba ho eona ''DA v SABC'' kahlolo, hobane seo se ile sa fanoa ka libeke tse tšeletseng ''kamora'' Zuma o bontšitse boikemisetso ba hae ba ho se ikobele tlaleho ea hae.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [43]] Bahlalosi le bona ba ile ba nyatsa polelo ya Kantoro ya Mopresidente[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [53][54]] hore Lekhotla ha le e-s'o fumane Zuma a tlotse ofisi ea hae, kaha seo e ne e le sephetho se hlakileng sa kahlolo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [55][56]]
Empa ANC e ile ya tswelapele ho tshehetsa Zuma. The[https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Women%27s_League ANC Women's League] e ntšitse polelo ka mor'a lihora tse ngata ka mor'a kahlolo e reng tumelo ea eona ho Zuma "e lula e sa sisinyeha".[[#citenote-119|[119]]][[#citenote-120|[120]]] Mongoli-Kakaretso [https://en.wikipedia.org/wiki/Gwede_Mantashe Gwede Mantashe], ha a bua lebitsong la ba ipitsang Top Six, o itse o "amohetse" polelo ea ts'oarelo ea Zuma empa meipiletso ea hore a qosoe "e feteletsoe".[[#citenote-121|[121]]][[#citenote-122|[122]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Chief_Whip Chief Whip] [https://en.wikipedia.org/wiki/Jackson_Mthembu Jackson Mthembu] mme Motlatsi wa Letona la Toka John Jeffery ba ile ba nka maikutlo a hore, leha Zuma a tlotse Molaotheo, tlolo eo e ne e se "ntho e tebileng".[[#citenote-123|[123]]][[#citenote-:2-124|[124]]] Boikemisetso ba ho qosa litho tsa MP tsa bohanyetsi ka la 5 Mmesa 2016 bo hlotsoe ka likhetho tse fetang 120.[[#citenote-:2-124|[124]]] Ba bang ba ile ba makala hore le bahanyetsi ba Zuma ka hare ho ANC ba rata [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan] ba ne ba voutile kgahlano le tshisinyo.[[#citenote-:4-125|[125]]][[#citenote-126|[126]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_the_People_(South_African_political_party) Congress of the People], mokha oa bohanyetsi, o itse o tla hana tšebetso ea paramente ka lebaka la ho hloleha ha Lekhotla la Naha ho phethahatsa kahlolo ea Lekhotla.[[#citenote-127|[127]]]
Zuma le [https://en.wikipedia.org/wiki/Narendra_Modi Narendra Modi] Sebokeng sa kgwebo sa India le Afrika Borwa Pretoria, 2016
Leha ho le joalo, bahlahlobisisi ba bangata ba boletse hore kahlolo e ka ba kotsi e mpe ho Zuma, leha lintoa tsa makhotla ka har'a ANC e tla ba qeto ea ho qetela.[[#citenote-:3-128|[128]]][[#citenote-129|[129]]][[#citenote-130|[130]]] E mong o ile a fana ka maikutlo a hore litho tse matla tsa ANC li lahlehetsoe ke tšepo ho Zuma 'me li ka' na tsa nka khato ea ho mo leleka ka nako e loketseng.[[#citenote-:4-125|[125]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], karolo ea Zuma ka boeena [https://en.wikipedia.org/wiki/Tripartite_Alliance Selekane sa Boraro-bo-bong], o ne a ntse a belaela ka ho lekana ha karabelo ea hae kahlolong.[[#citenote-131|[131]]] Litho tse ling tsa ANC li ile tsa khalemela Zuma ha a hlaha ka mor'a moo.[[#citenote-132|[132]]] Le litho tse 'maloa tse hlahelletseng tsa mekhatlo ea sechaba le batho ba mehleng ba ANC, ho kenyeletsoa [https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada Ahmed Kathrada], [https://en.wikipedia.org/wiki/Ronnie_Kasrils Ronnie Kasrils], [https://en.wikipedia.org/wiki/Trevor_Manuel Trevor Manuel], [https://en.wikipedia.org/wiki/Cheryl_Carolus Cheryl Carolus], le moahloli ea phomotseng oa Lekhotla la Molao oa Motheo [https://en.wikipedia.org/wiki/Zak_Yacoob Zak Jacob], o kopile hore Zuma a itokolle mosebetsing,[[#citenote-133|[133]]][[#citenote-134|[134]]][[#citenote-135|[135]]][[#citenote-136|[136]]] ho baka tsitsipano ho tsoa ho balekane ba itseng ba Zuma.[[#citenote-137|[137]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Council_of_Churches Lekgotla la Dikereke la Aforika Borwa] a etsa se tšoanang, a re Zuma "o lahlehetsoe ke matla 'ohle a boitšoaro".[[#citenote-138|[138]]][[#citenote-:8-139|[139]]] ANC ea Gauteng, e etelletsoeng pele ke mohlahlobisisi oa Zuma ea tsebahalang [https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Mashatile Paul Mashatile], o ile a etsa qeto ka molao hore Zuma o tlameha ho itokolla mosebetsing;[[#citenote-140|[140]]][[#citenote-141|[141]]] lipelaelo li ile tsa hlahisoa ka boetapele ba Zuma le ka har'a liqhobosheane tsa hae tsa setso joalo ka tsa ANC [https://en.wikipedia.org/wiki/Limpopo Limpopo] makala;[[#citenote-142|[142]]] mme memorandamo ya ka hare ya ANC e rometsweng ke bahlabani ba mokga ho Top Six ho thweng e ne e batla hore Zuma a tloswe le ho mo bapisa le lehloyo. [https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid apartheid]- mehla [https://en.wikipedia.org/wiki/State_President_of_South_Africa Mopresidente] [https://en.wikipedia.org/wiki/P._W._Botha PW Botha].[[#citenote-:8-139|[139]]] Qetellong, litho tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta], bao ho nahanoang hore ke balekane ba nako e telele ba Zuma le batšehetsi ba bohlokoa ba lichelete, ba ile ba itokolla k'hamphaning ea bona e kholo 'me ba baleha Afrika Boroa bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Dubai Dubai] bekeng e hlahlamang kahlolo - e siea Zuma, ho ea ka maikutlo a bahlahlobisisi ba bang, a le tlokotsing e feteletseng.[[#citenote-143|[143]]][[#citenote-144|[144]]] Ka lebaka la lintlafatso tsena, Malema o itse ke nako ea ho “robetsa hlooho ea noha”.[[#citenote-145|[145]]] Ka la 12 Mmesa 2016, [https://en.wikipedia.org/wiki/Max_du_Preez Max du Preez] e itse potso ea bohlokoa, "ha joale tekano ea matla e fetohile e ke keng ea fetoloa khahlanong le Zuma", e ne e le mokhoa oa ho etsa bonnete ba hore o tsoa ka mokhoa o laoloang - le o se nang mabifi.[[#citenote-146|[146]]]
===Kamano ea lelapa la Gupta===
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta]
Letlapa la boipelaetso le bonts'ang Atul Gupta le jereng ke litho tse peli tsa EFF ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Zuma_Must_Fall Zuma o tlameha ho oa] boipelaetso ho Cape Town, 2017
Kamano e haufi ea Zuma le eo ho thoeng e senyehile le lelapa la Gupta e bile mohloli o moholo oa ho se khotsofale ka har'a mokha oa hae ka bobeli.[[#citenote-rdmAllies-147|[147]]] – ANC – le setjhaba sa Afrika Borwa.[[#citenote-Symbol-148|[148]]][[#citenote-bbcGupta-149|[149]]][[#citenote-DMgupta-150|[150]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Portmanteau portmanteau] "'''''Zupta'''''", motsoako oa "Z" ho tsoa ho "Zuma" le "upta" ho tsoa ho "Gupta", e qalileng ho qaptjoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters Bahlabani ba Tokoloho ea Moruo] puong ya boemo ba naha ya mopresidente wa Afrika Borwa ya 2016 ha ba ne ba sitisa ketsahalo eo ka ho bina kgafetsa "Zupta must fall" ho hlahisa ho se kgotsofale ha bona kamanong ena.[[#citenote-New24Zupta-151|[151]]][[#citenote-bdayZupta-152|[152]]]
Mekha ea bohanyetsi ea Afrika Boroa e entse boipelaetso ba "[https://en.wikipedia.org/wiki/State_capture State Capture]"Ho latela liqoso tsa hore bo-Gupta, ba boleloang ba le haufi le Mopresidente Jacob Zuma, lelapa la hae le baetapele ba bang ba ANC, ba ipehile boemong ba hore ba ka fana ka maemo a Kabinete le ho susumetsa tsamaiso ea 'muso.[[#citenote-N24statecapture-153|[153]]] Liqoso tsena li entsoe ho latela tšenolo ea Motlatsi oa Letona la Lichelete Mcebisi Jonas le Mopalamente oa mehleng [https://en.wikipedia.org/wiki/Vytjie_Mentor Vytjie Mentor] hore ba ne ba fuwe maemo a Kabinete ke ba ha Gupta lapeng la lelapa leo le Saxonwold, Johannesburg.[[#citenote-N24zumarelationship-154|[154]]]
===Ho lelekoa Nhlanhla Nene===
Ka la 9 Tshitwe 2015, Moporesidente Jacob Zuma o ile a fana ka polelo e nkelang Letona la Ditjhelete sebaka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nhlanhla_Nene Nhlanhla Nene] le tse sa tsejoeng hanyane [https://en.wikipedia.org/wiki/David_van_Rooyen Des van Rooyen].[[#citenote-NeneRemoved-155|[155]]][[#citenote-SAAtestsNene-156|[156]]][[#citenote-ECR-157|[157]]] Ho ne ho belaelloa haholo hore Nene o ile a nkeloa sebaka ka lebaka la mabaka a amanang le 'melaelloa oa hae oa vetoing le/kapa ts'ebeliso e tsosang khang ea lichelete tsa sechaba ho kenyeletsoa le ho hlakoloa ha molula-setulo oa South African Airways (SAA) [https://en.wikipedia.org/wiki/Dudu_Myeni Dudu Myeni]Teko ea ho reka 5 [https://en.wikipedia.org/wiki/Airbus_A330 Airbus A330s] ka motho e mong ea sa boleloang ka mabitso, a sa lumelle tsela e reriloeng ea SAA ea sefofane pakeng tsa Sudan le Afrika Boroa,[[#citenote-bdliveBashirFlight-158|[158]]] Ho hana ha Nene ho fana ka tumello ea lichelete bakeng sa tumellano ea nyutlelie le Russia,[[#citenote-FiftyBillionDollars-159|[159]]] ho se lumelle ho rekoa ha R4 bilione e ncha[[#citenote-InsideZumasJet-160|[160]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Boeing_787_Dreamliner Boeing 787] sefofane sa mopresidente, le ho theolela maemo a mokitlane oa Afrika Boroa ho ea holimo[https://en.wikipedia.org/wiki/High-yield_debt litšila]' boemo ka mekhatlo ea machaba ea litekanyetso.[[#citenote-ReasonsNene-161|[161]]][[#citenote-Biztech-162|[162]]]
Lihokelo tse matla lipakeng tsa baeletsi ba babeli ba kaholimo ba Van Rooyen le ba [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta] e ile ea hlaha ka mor'a likhoeli tse 'maloa,[[#citenote-bizNewsNamed-163|[163]]][[#citenote-biznewsFloyedEFF-164|[164]]] ho tsosa matšoenyeho a hore ho thunngoa ha Nene e ne e le boiteko ba ho [https://en.wikipedia.org/wiki/State_capture state capture] ka bomphato ba lipolotiki le khoebo ba lelapa la Zuma.[[#citenote-biznewsRump-165|[165]]]
Ho lelekoa ha Nene ho ile ha baka mohoo oa sechaba le karabelo e mpe e matla ka [https://en.wikipedia.org/wiki/International_markets limmaraka tsa machaba][[#citenote-BdayLondon-166|[166]]] ho baka [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Rand ranta] ho lahleheloa ke 10% ea boleng ba eona le ho ntšoa ha chelete e hakanyetsoang ho R180 bilione ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg_Stock_Exchange Johannesburg Stock Exchange] matsatsing a mabeli a latelang phatlalatso.[[#citenote-SAhorribilis-167|[167]]][[#citenote-RandCrash-168|[168]]][[#citenote-ForbesNene-169|[169]]][[#citenote-ZumaBlunder-170|[170]]] Ho phaella ho sechaba le mekha ea bohanyetsi ea lipolotiki, mokhatlo oa khoebo, [https://en.wikipedia.org/wiki/COSATU COSATU] le mekhatlo e meng ea basebetsi, ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Communist_Party_of_South_Africa Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], hammoho le ba bangata ka hare ho ANC e busang ba kopile hore Zuma a fetole qeto eo. Matsatsi a mane kamora phatlalatso ya la 13 Tshitwe moifo o moholo wa ANC o ile a kopana le Zuma mme a mmolella hore a busetse Nene mosebetsing kapa a kgethe letona la mehleng la ditjhelete.[https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan].[[#citenote-SAwillGoBust-171|[171]]] Lihora tse 'maloa hamorao Zuma o ile a phatlalatsa hore van Rooyen o tla nkeloa sebaka ke Pravin Gordhan ea tsebahalang le ea tšeptjoang.[[#citenote-GordhanMinister-172|[172]]][[#citenote-DemocrativeAccountability-173|[173]]] Ketsahalo ena ho nahanoa hore e ekelitse likhohlano lipakeng tsa Zuma le ANC kaofela[[#citenote-ftNene-174|[174]]] ho kenyeletswa Motlatsi wa Moporesidente [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa],[[#citenote-SAwillGoBust-171|[171]]] ntho eo Ramaphosa a ileng a e hana.[[#citenote-RamaphosaDenies-175|[175]]] Ranjeni Munusamy ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi] e boletse hore sena se pepesitse Mopresidente Zuma e le "''moetapele ya fokolang ya sebelitseng ka bohlasoa ntle le boeletsi bo nepahetseng''" ho bontša hore ho thunngoa ha Nene e sentse boemo ba lipolotiki ba Zuma haholo.[[#citenote-RanjeniMunusamy-176|[176]]] Ka 2019 bopaki ba bobolu ba mmuso ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Zondo_Commission Komisi ea Lipatlisiso ea Zondo] molaodi e moholo wa leano la moruo o moholo Lefapheng la Matlotlo a Naha o boletse hore ho tebelwa mosebetsing ha Nene ho bile le ditlamorao tse mpe tsa hang le tsa nako e telele moruong wa Afrika Borwa.[[#citenote-177|[177]]]
===Ho lelekoa ha Pravin Gordhan===
Senepe sa 360 degree sa boipelaetso ba Zuma Must Fall ka pel'a meaho ea Palamente ea Afrika Boroa ho la Motse Kapa. Tobetsa[https://tools.wmflabs.org/panoviewer/#360_photograph_of_Zuma_Must_Fall_protests_in_Cape_Town.jpg Mona] ho bona foto ka likhato tse 360.
Zuma le Tonakholo ea Australia [https://en.wikipedia.org/wiki/Malcolm_Turnbull Malcolm Turnbull] ka Hlakubele 2017
Mo dihoreng tsa pele tsa la 31 Hlakubele 2017, Kantoro ya Moporesidente e phatlalalitse phetoho e kgolo ya kabinete moo Letona la Ditjhelete Pravin Gordhan le motlatsi wa hae Mcebisi Jonas ba ileng ba lelekwa mosebetsing, [https://en.wikipedia.org/wiki/Malusi_Gigaba Malusi Gigaba]e khethiloe joalo ka Letona le lecha la Lichelete. Phetoho ena e ile ea ama matona a 10 a kabinete, ba 5 ho bona ba ile ba lelekoa, le batlatsi ba matona ba leshome.[[#citenote-178|[178]]] Phetoho ena e ile ea nyatsoa ka matla ke Motlatsi oa Moporesidente Cyril Ramaphosa le baetapele ba bang ba phahameng ba ANC le SACP,[[#citenote-179|[179]]]mme e lebisitse ho boipiletso bo eketsehileng ba hore Zuma a itokolle mosebetsing, ho kenyeletswa le bohanyetsi ba hore ho etswe tshisinyo ya ho hloka tshepo le qoso. The[https://en.wikipedia.org/wiki/SACP SACP]Motlatsi oa Mongoli e Moholo oa Bobeli [https://en.wikipedia.org/wiki/Solly_Afrika_Mapaila Solly Afrika Mapaila] bontshitse seo [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC ANC] ditho tsa Palamente ka botsona di lokela ho hlahisa tebello ya ho vouta ya ho hloka tshepo ho Mopresidente.[[#citenote-180|[180]]] Nakoana ka mor'a ho tlosoa ha [https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan], setsi sa litekanyetso [https://en.wikipedia.org/wiki/Standard_and_Poor%27s Standard le Mafutsana's] e theoletse sekoloto sa Afrika Boroa ho BB+, e tsejoang ka hore ke junk status.[[#citenote-181|[181]]] Karolo e 'ngoe e le karabelo ea ho qhaloa ha mekoloko ea Gordhan le boipelaetso bo ileng ba tšoaroa ka la 7 Mmesa 2017 litoropong tse kholo tsa Afrika Boroa moo palo ea baipelaetsi ba 60 000 ba nkileng karolo.[[#citenote-:0-182|[182]]] Boipelaetso bo boholo ka ho fetisisa bo etsahetse Cape Town ka palo e hakanyetsoang ho 12,000[[#citenote-:0-182|[182]]] ho isa ho 80,000[[#citenote-183|[183]]] bankakarolo le Pretoria ka palo e hakanyetswang ho 25,000 ya boipelaetso ho Union Buildings.[[#citenote-184|[184]]]
===2017 tshisinyo ya ho hloka tshepo===
Ka la 7 Phato 2017, Sebui [https://en.wikipedia.org/wiki/Baleka_Mbete Baleka Mbete] o phatlalalitse hore o tla lumella a [https://en.wikipedia.org/wiki/Motion_of_no_confidence tshisinyo ya ho hloka tshepo] pusong ea Zuma ho tsoela pele ka Seboka sa Naha ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Secret_ballot khetho ea lekunutu]. E ne e le tshisinyo ya borobedi e tla tliswa kgahlanong le Zuma bopresidenteng ba hae mme e le ya pele e ileng ya tshwarwa ka kgetho ya lekunutu. Ka mor'a hore likhetho li tšoaroe letsatsing le hlahlamang, ts'ebetso e ile ea hlōloa ka 198-177, ka 25 abstentions.[[#citenote-185|[185]]] Maparamente a ka bang 20 a ANC a ile a vouta molemong oa mohato ona.
===Ho hlahlama le ho itokolla mosebetsing===
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/2018_South_African_presidential_election Likhetho tsa mopresidente oa Afrika Boroa tsa 2018]
Ho tloha ka 2015, ho ne ho utloisisoa hore Jacob Zuma o rata mosali oa hae oa mehleng, [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkosazana_Dlamini-Zuma Nkosazana Dlamini-Zuma], ho mo hlahlama jwalo ka Moporesidente wa African National Congress le jwalo ka Moporesidente wa Afrika Borwa, e le hore a boloke ya hae taolo ya ANC le mmuso ka yena, le ho qoba qoso bakeng sa diqoso tsa botlokotsebe tse ntseng di emetse.[[#citenote-186|[186]]][[#citenote-auto2-187|[187]]][[#citenote-duPreez-188|[188]]] Ka December 2017, Dlamini-Zuma o ile a hloloa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] likhethong tsa Bopresidente ba ANC ka [https://en.wikipedia.org/wiki/54th_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa ANC Nasrec, Johannesburg].[[#citenote-189|[189]]]
Ho latela pheletso ea nako ea Zuma joalo ka Mopresidente oa ANC, khatello e ile ea hola ea hore Zuma a nkeloe sebaka sa Mopresidente oa Afrika Boroa. Puo ya selemo le selemo ya Maemo a Setjhaba e neng e reretswe la 8 Hlakola e ile ya chechiswa ka nako e sa lekanyetswang matsatsi a 2 pele ho nako.[[#citenote-190|[190]]] Kamora beke ea lipuisano ka har'a libopeho tsa ANC le lipakeng tsa Ramaphosa le Zuma, ANC e phatlalalitse ka la 13 Hlakola hore Zuma o kopiloe ho itokolla mosebetsing, empa o ile a hana, 'me ka hona ANC e mo "tlosa" setulong sa Mopresidente.[[#citenote-191|[191]]] Ha a tobane le tshisinyo ya ho hloka tshepo Palamenteng e reretsweng ka la 15 Hlakola, Jacob Zuma o phatlalalitse ho itokolla mosebetsing hang hang ka puo ya bosiu ka la 14 Hlakola.[[#citenote-192|[192]]] Ka Phupu 2018, [https://en.wikipedia.org/wiki/City_Press_(South_Africa) City Press] e tlalehile hore likarolo tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_National_Defence_Force Sesole sa Naha sa Tšireletso ea Afrika Boroa] le [https://en.wikipedia.org/wiki/State_Security_Agency_(South_Africa) Setsi sa Tšireletso ea Naha] e ne e koetsoe ka mokhoa o sa atleheng [https://en.wikipedia.org/wiki/Coup_d%27état qala bofetoheli] ho thibela ho tlosoa ha Zuma joalo ka Mopresidente oa naha nakong ena.[[#citenote-news24CityPressCyrilDodgedCoup-193|[193]]]
Ka la 15 Hlakola, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Assembly_(South_Africa) Seboka sa Naha] tšoaroa an [https://en.wikipedia.org/wiki/2018_South_African_presidential_election likhetho tsa mopresidente tse sa tobang],[[#citenote-194|[194]]] ho khetha Ramaphosa ntle le mohanyetsi.[[#citenote-195|[195]]] Ramaphosa o hlapantswe, mme a fana ka Puo ya Maemo a Naha letsatsing le hlahlamang.
==Ka morao ho mopresidente==
Zuma o memilwe ho ba teng Puong ya Maemo a Naha ya pele ka e motjha [https://en.wikipedia.org/wiki/President_of_South_Africa Mopresidente oa Afrika Boroa] [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] mmoho le Dipresidente tsa mehleng tsa Aforika Borwa [https://en.wikipedia.org/wiki/F.W_De_Klerk FW De Klerk] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki], empa ha aa ka a ba teng. O bile teng moketeng wa ho mo laela ka tlhompho o neng o tshwerwe ke Moporesidente Ramaphosa bakeng sa tlatsetso ya hae ho[https://en.wikipedia.org/wiki/South_Africa Afrika Boroa] nakong ya dilemo tse robong tsa bopresidente ba hae.
===Nyeliso ea lekhotla===
Ka Hlakubele 2018 [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority Bolaoli ba Naha ba Bochochisi] motsamaisi, [https://en.wikipedia.org/wiki/Shaun_Abrahams Shaun Abrahams] o phatlalalitse hore o tla khutlisetsa liqoso tsa bobolu khahlanong le Zuma (sheba [[#Corruptioncharges|ka tlase]]). Taba e fapaneng, leha ho le joalo, ka Phupu 2019, e latelang[https://en.wikipedia.org/wiki/Duduzane_Zuma Duduzane Zuma]'me a lokolloe molatong oa polao e se nang molato, Zuma o netefalitse hore o tla fana ka bopaki ka pel'a Khomishene ea Patlisiso ea Liqoso tsa ho Capture ha 'Muso kapa, ha bonolo, Komisi ea Zondo. O qalile bopaki ba hae ka la 15 Phupu 2019. Letsatsing la pele la bopaki, Zuma o ile a bolela hore ke eena "lehlatsipa" le hore khomishene e ne e le karolo ea morero oa bohlale oa ho mo tlosa setulong sa mopresidente. Batšehetsi ba hae ba ile ba ipelaetsa ka ntle ho sebaka seo[https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg]. Haufinyane Zuma o ile a emisa bopaki ba hae.[[#citenote-196|[196]]][[#citenote-197|[197]]][[#citenote-198|[198]]][[#citenote-199|[199]]]
Ka Tšitoe 2020, Motlatsi oa Moahloli e Moholo oa Afrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Raymond_Zondo Raymond Zondo] o laetse Zuma hore a qalelle ho fana ka bopaki pela hae [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Judicial_Commission_of_Inquiry_into_Allegations_of_State_Capture Komisi ea Zondo].[[#citenote-200|[200]]] Zondo o ile a boela a fana ka disamane tse pedi tse ileng tsa hlophisa hore bopaki bo hlokehang ba Zuma ba 2021 bo phethahale ho tloha ka la 18 ho ya ho la 22 Pherekgong le la 15–19 Hlakola.[[#citenote-201|[201]]]
Ka la 28 Pherekhong 2021, kamora hore Zuma a tlole bopaki ba hae ba pele bo laetsoeng ke lekhotla, [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitutional_Court_of_South_Africa Lekhotla la Molao oa Motheo la Afrika Boroa] e fane ka qeto e laetseng Zuma ho fana ka bopaki ka pel'a Khomishene ea Zondo.[[#citenote-202|[202]]][[#citenote-203|[203]]] Ka lebaka leo, o ile a ahloleloa 29 June 2021 ho likhoeli tse 15 chankaneng bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Contempt_of_court nyeliso ea lekhotla].[[#citenote-news24ConCourt-204|[204]]][[#citenote-205|[205]]] Sena se ile sa etsa hore e be mopresidente oa pele ho tloha qetellong ea apartheid ka 1994 ho fumana kahlolo ea teronko.[[#citenote-news24ConCourt-204|[204]]]
===Tšoaroa===
Sheba hape: [https://en.wikipedia.org/wiki/2021_South_African_unrest 2021 merusu ea Afrika Boroa]
Zuma o ile a ahloleloa likhoeli tse 15 teronkong ka la 29 Phuptjane 2021 ka lebaka la ho nyelisa lekhotla, ka mor'a hore a hane ho hlaha ho khomishene e khethiloeng ke 'muso e neng e fuputsa liqoso tsa bobolu nakong ea lilemo tse robong tsa hae.[[#citenote-206|[206]]] O ile a fuoa ho fihlela bofelong ba la 4 Phupu hore a itlhahise, ka mor'a moo a [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Police_Service Tshebeletso ya Sepolesa ya Aforika Borwa]o ne a tla tlameha ho mo tšoara. Leha ho le joalo, ka la 3 Phupu, Lekhotla la Molao oa Motheo le ile la lumela ho mamela kopo ea hae ka la 12 Phupu.[[#citenote-207|[207]]]
Haeba Zuma a hana ho inehela ka la 4 Phupu, mapolesa a ile a fuoa ho fihlela la 7 Phupu ho mo tšoara.[[#citenote-208|[208]]] Batšehetsi ba ne ba bokane haufi le ntlo ea hae ka libetsa ho thibela ho tšoaroa ha hae.[[#citenote-Estcourt-209|[209]]] empa o ile a inehela sepoleseng ka la 7 Phupu,[[#citenote-210|[210]]][[#citenote-211|[211]]] mme a koalloa teronkong [https://en.wikipedia.org/wiki/Estcourt Estcourt] Setsi sa Tlhabollo.[[#citenote-Estcourt-209|[209]]]
Zuma o ile a phephetsa ho koalloa ha hae ka la 9 Phupu Lekhotleng le Phahameng la Pietermaritzburg ka mabaka a bophelo bo botle, empa e ile ea hanoa.[[#citenote-212|[212]]] Ho tšoaroa ha hae ho ile ha lebisa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2021_South_African_unrest boipelaetso le bosholu bo latelang] KwaZulu-Natal.[[#citenote-213|[213]]] Hamorao boipelaetso bo ile ba ata ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Gauteng Gauteng] profinse.[[#citenote-214|[214]]]
Ka la 21 Phupu, Zuma o ile a kopa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Department_of_Correctional_Services_(South_Africa) Lefapha la Litšebeletso tsa Tlhabollo] hore a lumelloe ho ea lepatong la moen’ae Michael, ea neng a hlokahetse matsatsi a ’maloa pejana, ka mabaka a qenehelo.[[#citenote-215|[215]]] Lefapha le ile la amohela kōpo ea hae letsatsing le hlahlamang, la mo lokolla ka letsatsi le le leng ’me la mo lumella ho ea lepatong a apere liaparo tsa sechaba.[[#citenote-216|[216]]]
Zuma o ile a amoheloa sepetlele ka la 6 Phato, bakeng sa tloaelo [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_observation tlhokomelo ea bongaka] ho ya ka Lefapha la Ditshebeletso tsa Tshimollo.[[#citenote-217|[217]]] Hamorao o ile a etsoa opereishene bakeng sa boemo bo sa hlalosoang ka la 14 Phato, 'me a tlameha ho lula sepetlele e le hore a ka etsoa mekhoa e meng ea bongaka.[[#citenote-218|[218]]] Ka la 5 Loetse, o ile a lumelloa [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_parole parole ea bongaka], hafeela a phetha karolo e setseng ea kahlolo ea hae tlas’a tsamaiso ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Corrections#Community_Based_Corrections litokiso tsa sechaba]. Ho phaella moo, o ile a lumelloa ho fumana tlhokomelo ea meriana lapeng ho e-na le sepetlele.[[#citenote-:5-21|[21]]]
Lekhotla la Molao oa Motheo le hanne kopo ea Zuma ea ho hlakoloa mosebetsing ka la 17 Loetse 'me la lumellana le qeto ea lona ea pejana e mo ahlolelang chankaneng ka qeto ea 7-2. Leha ho le joalo, kahlolo ha ea ka ea ama parole ea hae ea bongaka ka nako eo.[[#citenote-219|[219]]]
Ka la 15 Tšitoe 2021, ba [https://en.wikipedia.org/wiki/High_Court_of_South_Africa Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa] o laetse Zuma ho khutlela teronkong kamora hore qeto ea pejana ea ho mo lokolla ka parole ea bongaka e behelloe ka thoko.[[#citenote-220|[220]]]
==Liqoso tsa bobolu==
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Arms_Deal Tumellano ea Libetsa ea Afrika Boroa]
The 1999 Arms Deal, sephutheloana se seholo sa theko ea ts'ireletso, se ne se le tlas'a liqoso tse ngata tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Profiteering_(business) ho etsa phaello] le bobolu ho tloha qalong feela, mme mafelong a 2002 NPA e phatlalalitse hore Zuma ke e mong oa bo-ralipolotiki ba bangata ba ANC ba neng ba ntse ba fuputsoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Scorpions_(South_Africa) Liphepheng] bakeng sa bobolu ba Deal of Arms.[[#citenote-:02-221|[221]]] Leha ho le joalo, ka Phato 2003, Motsamaisi oa Naha oa Bochochisi ba Sechaba (NDPP) [https://en.wikipedia.org/wiki/Bulelani_Ngcuka Bulelani Ngcuka] o bolelletse boralitaba hore NPA e na le "nyeoe ea mantlha ea bobolu" khahlano le Zuma empa e nkile qeto ea ho se qose motheong oa hore nyeoe eo mohlomong e ke ke ea hlola.[[#citenote-:02-221|[221]]] Ho ile ha qhoma likhohlano lipakeng tsa balekane ba Zuma le Ngcuka, ea neng a qosoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Mac_Maharaj Mac Maharaj] hore e ne e le sehloela sa apartheid, qoso e ileng ea qhaloa hamorao ke ba khethiloeng ka ho khetheha [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Hefer_Commission&action=edit&redlink=1 Komisi ea Hefer].[[#citenote-222|[222]]] Zuma o ile a beha tletlebo ea boitšoaro bo bobe khahlanong le Ngcuka le [https://en.wikipedia.org/wiki/Public_Protector Mosireletsi oa Sechaba], [https://en.wikipedia.org/wiki/Lawrence_Mushwana Lawrence Mushwana], eo ka May 2004 a ileng a fumana hore polelo ea Ngcuka ho mecha ea litaba e ne e le "e sa lokang le e sa lokelang."[[#citenote-223|[223]]][[#citenote-224|[224]]]
===Shaik nyeoe===
Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial Nyeoe ea Schabir Shaik]
Le hoja NPA e sa ka ea qosa Zuma qalong, e ile ea e-ba motho ea ka sehloohong litabeng tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial teko] ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik],a [https://en.wikipedia.org/wiki/Durban Durban]rakhoebo le motsoalle oa Zuma le moeletsi oa lichelete. Bohareng ba nyeoe ea mmuso khahlanong le Shaik ke hore ho bile le "mokhoa o akaretsang oa bobolu" lipakeng tsa banyalani bao.[[#citenote-:7-22|[22]]] (Phetolelo ea poleloana ena hangata ka phoso e hlalosoa e le moahloli ea okametseng, ho fapana le mohloli oa eona oa 'nete, NPA.)[[#citenote-225|[225]]] Nyeoe e ne e ama likonteraka tse nyane tse amanang le ho nkuoa ha tse 'ne [https://en.wikipedia.org/wiki/Valour_class_frigate Li-frigates tsa maemo a holimo] bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Navy Sesole sa Metsing sa Afrika Boroa]tlas'a Tumellano ea Lihlomo. Shaik o ne a e-na le kamano e haufi ea khoebo le[https://en.wikipedia.org/wiki/Thomson-CSF Thomson-CSF] (hamorao [https://en.wikipedia.org/wiki/Thales_Group Thales]), e neng e hapile konteraka ea ho fana ka li-suites tsa ntoa bakeng sa li-frigates. K'hamphani eo Shaik e neng e le mong'a karolo ea eona, Altech Defense Systems (hamorao African Defense Systems), le eona e hapile Tumellano ea Lihlomo.le hoja e ne e rekiloe ke Thomson ka 1999.[[#citenote-:24-226|[226]]][[#citenote-:47-227|[227]]]
Ka la 2 Phuptjane 2005, Shaik o ile a ahloleloa lilemo tse 15 chankaneng ka liqoso tse peli tsa bobolu le molato o le mong oa bomenemene.[[#citenote-228|[228]]][[#citenote-SABCNewsSpecial-229|[229]]] Tefiso ea bomenemene e ne e le ea ho bua hampe ka litlaleho tsa lichelete tsa e 'ngoe ea lik'hamphani tsa hae,[[#citenote-:7-22|[22]]]ha liqoso ka bobeli li amana le litefo tse sa lokelang tseo Shaik a li entseng ho Zuma. Pakeng tsa 1995 le 2002, Shaik o ile a lefa Zuma kakaretso ea R1.28 milione, ebang ke ka kotloloho kapa ka lik'hamphani tsa hae, ka tsebo ea hore Zuma a ke ke a khona ho mo lefa. Lekhotla le fumane hore sena se fana ka maikutlo a hore litefo li entsoe ka tebello ea melemo e amanang le khoebo eo Zuma a neng a ka e fana ka ofisi ea hae ea lipolotiki le likhokahano.[[#citenote-:7-22|[22]]] Ka thoko, Shaik o boetse a tsamaisa tefo e reriloeng esale pele ea selemo le selemo ea R500,000 ho tloha Thales ho ea ho Zuma, ka liakhaonto tsa khoebo tsa Shaik, ho qala ka 2000. Lekhotla le ile la etsa qeto ea hore litefo tsa selemo le selemo li ne li reretsoe ho reka thuso ea Zuma ho sireletsa Thales liphuputsong le ho e ntlafatsa. boemo ba lithendara tsa 'muso tse tlang.[[#citenote-:7-22|[22]]] Qeto ena e tšehelitsoe ke "fax e encrypted" e tummeng hampe.[[#citenote-230|[230]]][[#citenote-231|[231]]]
Kahlolo ea Shaik, e ngotsoeng ke Moahloli [https://en.wikipedia.org/wiki/Hilary_Squires Hilary Squires], o bua ka Zuma ka makhetlo a 471.[[#citenote-shaiktranscript-232|[232]]] Leha e sa bue ka ho hlaka kamano e senyehileng lipakeng tsa Zuma le Shaik, e bua ka kamano ea bona ea "symbiosis e molemo ka bobeli":[[#citenote-shaiktranscript-232|[232]]]
E tla be e le ho fofa ka har'a maikutlo a kelello le botho bo tloaelehileng ba motho ho nahana hore [Shaik] o ne a sa hlokomele melemo ea ho tsoela pele ho thabela kamohelo ea Zuma ka tekanyo e kholo ho feta pele ho 1997; le haeba ho se letho le kileng la boleloa lipakeng tsa bona ho theha symbiosis e molemo ka bobeli eo bopaki bo bonts'ang hore e ne e le teng, maemo a qalo le tsoelopele e tsitsitseng kamora moo ea litefo tsena, li ka hlahisa maikutlo a tlamo ho moamoheli [Zuma].
===Litefiso tsa pele===
Ka morao ho nyeoe ea Shaik, Mopresidente Mbeki o ile a leleka Zuma setulong sa motlatsi oa mopresidente (sheba. [[#Deputypresidency|hodimo]]), mme NPA e ile ya qosa Zuma ka bobodu.
Nyeoe e ile ea otloa ho tloha moqolong oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Pietermaritzburg Pietermaritzburg]Lekhotla le Phahameng, ka mor'a kopo ea mochochisi ea ho chechisoa (e entseng boipiletso e le ho lumella NPA ho fumana mefuta e amohelehang ea litokomane tse hlokahalang e le bopaki) e ile ea qhaloa. Ha e qhelela kopo ea ho chechisoa morao, Lekhotla le ile la fana ka maikutlo a kopo ea ts'ireletso ea ho emisoa ka ho sa feleng ha linyeoe tse tla thibela Zuma ho qosoa ka botlokotsebe.[[#citenote-SABC2006-09-20-233|[233]]]
Sehlopha sa molao sa Zuma se ile sa tsoela pele ho liehisa ts'ebetso mme ho sa tsotelehe tseko ea Zuma ea hore o lakatsa hore taba ena e hlahe ka lekhotleng, e atlehile ho etsa hore bopaki bo matla bo se fumanehe lekhotleng le entseng hore mochochisi a etse kopo ea ho chechisoa ka letsatsi le behiloeng. Kaha bochochisi bo ne bo sa lokisoa, nyeoe e ile ea hlakoloa ka mor'a hore kopo ea mochochisi e chechisoe.[[#citenote-SABC2006-09-20-233|[233]]] leha ho le joalo sehlopha sa molao sa Zuma ha sea atleha boitekong ba sona ba hore makhotla a fane ka tumello ea ka ho sa feleng [https://en.wikipedia.org/wiki/Stay_of_proceedings ho lula ha linyeoe](e leng se neng se tla etsa hore Zuma a se ke a qosoa). Sena se ile sa siea Zuma a bulehile ho lefisoa bocha ka bobolu hang ha NPA e qeta ho lokisa nyeoe ea eona.[[#citenote-longpath-234|[234]]]
Ka la 8 Pulungoana 2007, the [https://en.wikipedia.org/wiki/Supreme_Court_of_Appeal_of_South_Africa Lekhotla le ka Holimo-limo la Boipiletso] e ahlotse ka lehlakoreng la NPA mabapi le boipiletso bo amanang le mefuta e fapaneng [https://en.wikipedia.org/wiki/Search_and_seizure ho batla le ho hapa]boikwetliso bo entsweng ke bona, mme e hanne boipiletso bo nne bo entsweng ke sehlopha sa tshireletso sa Zuma. Kahlolo ena e ne e le mabapi le hore NPA e fumane bukana ya ditaba ya setho se phahameng sa khamphani ya dibetsa ya Fora, e neng e ka fana ka lesedi le amanang le diketso tsa bobodu tse ka bang teng tsa Zuma nakong ya ho fana ka tumellano ya dibetsa.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]]
Ka la 28 Tšitoe 2007, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Scorpions_(South_Africa) Liphepheng] sebeletsa Zuma a [https://en.wikipedia.org/wiki/Indictment qoso] ho ea qosoa Lekhotleng le Phahameng ka liqoso tse fapaneng tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Racketeering ho qhekella], [https://en.wikipedia.org/wiki/Money_laundering bosholu ba chelete], bobolu le bomenemene. Ho ahloloa le kahlolo ea nako ea ho hlola chankaneng nako e fetang selemo, ho ka be ho entse hore Zuma a se be le tokelo ea ho khethoa Palamenteng ea Afrika Boroa, 'me ka lebaka leo o ne a ke ke a ba le tokelo ea ho sebetsa joalo ka Mopresidente.Afrika Boroa.[[#citenote-235|[235]]]
===Liqoso li phatlalalitsoe hore ha li molaong===
Zuma o hlahile lekhotleng ka la 4 Phato 2008. Ka la 12 Loetse 2008, Moahloli oa Pietermaritzburg. [https://en.wikipedia.org/wiki/Christopher_Robert_Nicholson Chris Nicholson] o ne a re liqoso tsa bobolu tsa Zuma li ne li se molaong ka mabaka a tsamaiso ka hore NDPP ha ea ka ea fa Zuma monyetla oa ho hlahisa maikutlo pele a etsa qeto ea ho mo qosa (e leng tlhokahalo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitution_of_South_Africa Molaotheo oa Afrika Boroa]), mme a laela mmuso ho lefa ditshenyehelo tsa molao.[[#citenote-dismiss-236|[236]]][[#citenote-237|[237]]][[#citenote-238|[238]]]Nicholson o boetse a eketsa, leha ho le joalo hore o lumela hore ho kena-kenana le lipolotiki ho bile le karolo e kholo qetong ea ho khutlisa Zuma, leha a sa re sena ke lebaka le entseng hore a lumele hore liqoso tse qositsoeng khahlanong le Zuma li ne li se molaong, leha ho ne ho boleloa. Nicholson o boetse a toboketsa hore kahlolo ea hae ha e amane le molato kapa ho hloka molato ha Zuma, empa e ne e le molemong oa tsamaiso feela. Litlaleho tse fapaneng tsa mecha ea litaba li tlalehile ka phoso hore liqoso khahlanong le Zuma li hlakotsoe.[[#citenote-dismiss-236|[236]]][[#citenote-239|[239]]]Ho ne ho se joalo. E ile ya dula e na le bokgoni bakeng sa NDPP ho lefisa Zuma, leha ho le jwalo, hang feela ha a ne a fuwe monyetla wa ho etsa dikemedi ho NDPP mabapi le qeto ya NDPP ya ho etsa jwalo. Serapeng sa 47 sa Kahlolo, Moahloli Nicholson o ngotse:
Boitlamo ba ho mamela liemeli bo etsa karolo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Audi_alteram_partem Audi alteram partem]molao-motheo. Se hlokahalang ke hore motho ea ka ’nang a angoa ke qeto hampe a fuoe monyetla oa ho etsa boipelaetso ka sepheo sa ho fumana sephetho se setle. Hangata motho ea amehileng o lokela ho tsebisoa ka moko-taba kapa moko-taba oa nyeoe, eo a lokelang ho e araba.
Lekhotla le ile la nka hore ho hloleha ha NDPP ho latela mokhoa o hlalositsoeng Karolong ea 179(5)(d) ea Molaotheo e fane ka qeto ea NDPP ea ho lefisa Zuma ho se molaong. Moahlodi Nicholson o fumane hore ho na le dikakanyo tse fapaneng tse tla nkuwa ho latela nako ya diqoso tse qositsweng kgahlanong le Zuma (jwalo ka taba ya hore o ile a qoswa hang ka mora hore a kgethelwe ho ba mopresidente wa ANC) e leng se neng se tla etsa hore ho fihlelwe qeto ya hore ho bile le dikirii. ea ho kena-kenana le lipolotiki ke Lekala la Phethahatso la 'muso. Moahloli Nicholson o ngola serapeng sa 210 sa kahlolo ea hae:
Nako ea qoso [ea Zuma] ke Mong Mpshe ka la 28 Tšitoe 2007, ka mor'a hore Mopresidente a hlōloe ke lipolotiki. [https://en.wikipedia.org/wiki/Polokwane Polokwane]e ne e le malimabe ka ho fetisisa. Taba ena, hammoho le ho fanyehoa ha Monghali Pikoli, ea neng a lokela ho ikemela le hore a se ke a kena-kenana le tsamaiso, e nkholisa hore maikutlo a utloahalang ka ho fetisisa ke hore tšusumetso e mpe ea lipolotiki e ntse e tsoela pele.
Serapeng sa 220 sa Moahloli oa Kahlolo Nicholson o ile a tsoela pele ho ngola:
Ho na le mokhoa o sithabetsang boitšoarong boo ke bo boletseng ka holimo bo bontšang tšitiso ea lipolotiki, khatello kapa tšusumetso. E qala ka "boetapele ba lipolotiki" bo fanoeng ke Letona Maduna ho Monghali Ngcuka, ha a hana ho qosa mokopi, lipuisanong tsa hae le likopanong tsa hae le baemeli ba Thint le litaba tse ling tseo ke buileng ka tsona. Ha ho fanoe ka melao ea bopaki lekhotla le qobelloa ho amohela maikutlo a sa rateheng molemong oa mokha ea neng a e-na le tsebo e ikhethang ea lintlha tsa 'nete. Ka sebele e mpe ho feta "maikutlo kapa tlhahiso" ea ho kena-kenana le lipolotiki ho buuoang ka eona[https://en.wikipedia.org/wiki/Tony_Yengeni Yengeni]taba. Ke taba e tšoenyang haholo hore ebe ts'ebetso ena e etsahetse Afrika Boroa e ncha ka lebaka la tšenyo eo e e bakileng tlas'a[https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid_in_South_Africa Apartheid] taelo.[[#citenote-240|[240]]]
Pele ho nyeoe, ho bile le leqhubu la ho nyatsoa ha Moafrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Judiciary Lekhotla la boahloli] ka batšehetsi ba Zuma,[[#citenote-241|[241]]] har'a bona ho ne ho e-na le likelello tsa molao tse hlaheletseng, tse kang [https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Ngobeni Paul Ngobeni].[[#citenote-242|[242]]]Boemong boo, se makatsang ke hore lena e ne e le lekhetlo la boraro Lekhotla la Afrika Boroa le fumana molemong oa hae, ho kenyeletsoa le ho lokolla ha Zuma qoso ea peto e qositsoeng khahlanong le eena. Haufinyane NDPP e phatlalalitse maikemisetso a eona a ho ipiletsa ho qeto eo.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]]
===Liqoso li khutliselitsoe boipiletsong===
Thabo Mbeki o ile a kenya [https://en.wikipedia.org/wiki/Affidavit afidafiti] le sebelisoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitutional_Court_of_South_Africa Lekhotla la Molao oa Motheo] ho ipiletsa kahlolong ea Moahloli oa Lekhotla le Phahameng la Pietermaritzburg Chris Nicholson:
Go ne go sa siama gore kgotlatshekelo e dire diphitlhelelo tse di kana kang tsa “tse di tshwenyang, tse di tlhabisang ditlhong le tse di tlhabisang ditlhong” ka nna, go atlholwa le go kgalwa go ya ka diphitlhelelo tse di fitlheletsweng mo kgannyeng ya ga Zuma. Lithahasello tsa toka, tlhahisong ea ka e nang le tlhompho li tla batla hore taba e lokisoe. Liphetho tsena tse mpe li entse hore ke hopoloe ke mokha oa ka oa lipolotiki, ANC - kopo eo ke e amohetseng joalo ka setho se ikemiselitseng le se tšepahalang sa ANC lilemong tse 52 tse fetileng. Ke tšaba hore haeba ho sa lokisoe, nka 'na ka ba le leeme le ho feta.[[#citenote-243|[243]]]
Tlali Tlali, 'muelli oa NPA, o boletse ka mohala ho tsoa [https://en.wikipedia.org/wiki/Pretoria Pretoria], ka la 23 Loetse, "Re amohetse lipampiri. Ho ntse ho nahanoa."[[#citenote-244|[244]]]
Kahlolo ea boipiletso e ile ea fanoa ka la 12 Pherekhong 2009 Lekhotleng le ka Holimo-limo la Boipiletso. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bloemfontein Bloemfontein]. Motlatsi oa Moahloli[https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Harms_(judge) Louis Harms]e ne e tlameha ho etsa qeto ka likarolo tse peli tsa boipiletso. Taba ea pele e ne e le hore na Zuma o na le tokelo ea ho memeloa ho tla etsa boemeli ho NPA pele ba nka qeto ea ho khutlisetsa liqoso tsa tjotjo le bobolu khahlanong le eena. Taba ea bobeli e ne e le hore na Moahloli Nicholson o ne a nepile ha a fana ka maikutlo a ho itšunya-tšunya lipolotiking ha Mopresidente oa mehleng Thabo Mbeki mabapi le qeto ea NPA ea ho qosa Zuma.[[#citenote-upholdsndpp-245|[245]]]
Tabeng ea tlamo ea NPA ea ho mema baemeli ha ho hlahlojoa liqeto, Harms e fumane hore tlhaloso ea Nicholson ea karolo ea 179 ea Molao oa Motheo e ne e fosahetse ka hore NPA e ne e se na boitlamo bo joalo, kahoo e lokolohile ho qosa Zuma joalo ka eona. Potsong ea maikutlo a Nicholson a ho itšunya-tšunya lipolotiking ke Mbeki, Harms e fumane hore lekhotla le tlase "le tlotse meeli ea matla a lona".[[#citenote-upholdsndpp-245|[245]]]
===Litefiso li theohile===
Ka la 6 Mmesa 2009, NPA e ile ya hlakola diqoso tsohle kgahlanong le Zuma, esita le kgahlanong le qosa mmoho le yena, Thint (karolwana ya lehae ya Thales), ka lebaka la diqoso tse ntjha tsa hore ho bile le mefokolo e kgolo tshebedisong ya yona ya nyewe.[[#citenote-246|[246]]] Liqoso tsena li ne li tšehetsoa ke seo ho thoeng ke [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority#%22Spy_tapes%22_allegations litheipi tsa lihloela]: lirekoto tsa mehala e amohetsoeng tseo liakhente tsa Zuma li boletseng hore li bonts'a hore hlooho ea Liphepheng, Leonard McCarthy, o ile a rera 'momori le Ngcuka, NDPP ea mehleng, mabapi le nako ea liqoso tse qotsitsoeng Zuma, molemong oa lipolotiki ho mohanyetsi oa Zuma oa lipolotiki, Mopresidente. Mbeki.[[#citenote-247|[247]]] Moemeli oa NDPP, Mokothedi Mpshe, o hatelletse hore qeto ea ho hula liqoso e bakiloe ke tlhekefetso e "silafalitseng" tsamaiso ea molao, le hore ho tlosoa ha chelete ha hoa lekana.[[#citenote-248|[248]]]
Leha ho le joalo, pele ho phatlalatso ea NPA, bonyane mekha e 'meli ea lipolotiki e ile ea bolela hore e tla nahana ka mehato ea eona ea molao haeba liqoso li ka hlakoloa.[[#citenote-249|[249]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Alliance_(South_Africa) Democratic Alliance] (DA) kamora moo e ile ea hlahlella tekolo ea boahloli ea qeto ea NPA, le moetapele oa mokha [https://en.wikipedia.org/wiki/Helen_Zille Helen Zille] ba bolela hore Mpshe "ha a so nka qeto e itshetlehileng molaong, empa [ho e-na le hoo] o itlamme kgatello ya dipolotiki".[[#citenote-250|[250]]] Nyeoe e ne e tla mameloa ka la 9 Phuptjane 2009.[[#citenote-251|[251]]]
Ha Zuma a fana ka likarabo tsa hae ka nako, Mpshe o ile a liehisa ho utloa taba ena, a kopa hore ba ekeletsoe habeli ho fana ka karabo ea NPA. Mmuelli wa NPA, Mthunzi Mhaga, o re ha a ka a kgona ho kenya dipampiri hobane ho na le ditaba tse saletseng morao tse lokelang ho rarollwa. Zille o ile a tsitlallela hore karabo ea Zuma e ne e fosahetse haholo 'me "ha e na motheo ofe kapa ofe oa molaotheo".[[#citenote-252|[252]]]
Ka Labohlano la la 29 Mmesa 2016, Lekhotla le Phahameng la Pretoria le boletse hore qeto e nkiloeng ke hlooho ea mehleng ea NPA Mokotedi Mpshe ea ho hlakola liqoso tsa bobolu khahlanong le Mopresidente Jacob Zuma ka 2009 e ne e sa utloahale. Moahlodi Aubrey Ledwaba o fumane dithulano tse tharo mangolong a afidafiti a Monghadi Mpshe a hlalosang qeto ya hae ya ho hula diqoso kgahlanong le Moporesidente Zuma:* Mpshe o ne a lokela hore ebe o ile a latela lits'ebetso tsa molao mabapi le ho hlaha ha "litheipi tsa bohloela" le ho lumella makhotla ho etsa qeto ea hore na liqoso li ka be li hlakotsoe.
* O ile a etsa "a le mong 'me a se na maikutlo", kahoo qeto ea hae e ne e le "e sa utloahaleng". Qeto ea 2009 e behiloe ka thoko.
* NPA le hlooho ea eona [https://en.wikipedia.org/wiki/Shaun_Abrahams Shaun Abrahams] joale e tlameha ho nka qeto ea hore na e tla buseletsa Moporesidente Jacob Zuma molato ka melato ea mantlha e 783 ea bobolu.[[#citenote-253|[253]]]
Ka Labohlano la la 13 Mphalane 2017, Lekhotla le ka Holimo-limo la Boipiletso le ile la tšehetsa kahlolo ea la 29 Mmesa 2016 e fanoeng ke Lekhotla le Phahameng le bolela hore qeto ea ho qhala nyeoe khahlanong le Jacob Zuma ha ea ka ea tšehetsoa ke makhotla afe kapa afe. Kahlolo ea Moahloli Eric Leach[[#citenote-254|[254]]] e entsoe ka mor'a hore kopo e tlisoa ka pel'a lekhotla ke Zuma le NPA ho hlahloba kahlolo ea pele, e leng se entseng hore ba lefelle litšenyehelo tsa kopo e hlōlehileng.[[#citenote-auto1-255|[255]]]
Kahlolo ena e rala tsela ya hore diqoso di qoswe kgahlanong le Zuma, ya filweng letsatsi la ho qetela la la 30 Pudungwana ho hlahisa mabaka ho NPA mabapi le hore na ke hobaneng diqoso tse 783 kgahlanong le yena di sa tshwanela ho busetswa.[[#citenote-auto1-255|[255]]][[#citenote-256|[256]]]
===Litefiso li khutliselitsoe===
Ka la 16 Hlakubele 2018, ho ile ha netefatswa ke molaodi wa botjhotjhisi hore Zuma o tla tobana le diqoso tse 18 tsa bobodu, ho kenyeletswa le melato e fetang 700 ya bomenemene le tshebediso ya tjhelete.[[#citenote-257|[257]]] Balekane ba Zuma lipolotiking ka hare ho ANC le [https://en.wikipedia.org/wiki/Tripartite_Alliance Selekane sa Boraro-bo-bong]a ipelaetsa ka tebello ea nyeoe ea bobolu. Balekane ba bang ba kang Julius Malema (eo ka nako eo e neng e le moetapele oa mokhatlo oa[https://en.wikipedia.org/wiki/African_National_Congress_Youth_League African National Congress Youth League]) le [https://en.wikipedia.org/wiki/Zwelinzima_Vavi Zwelinzima Vavi] ba boletse hore ba tla "bolaea Zuma" ha balekane ba bang ba Zuma ba bolela hore nyeoe e tla sokela botsitso ba lipolotiki ba Afrika Boroa.[[#citenote-dmc-258|[258]]] Moahlodi Nicholson o ile a behella ka thoko nyewe ya Bolaodi ba Naha ba Botjhotjhisi kgahlanong le Zuma a bolela hore a ka se qhelele thoko boitshunyako ba dipolotiki ho yona.[[#citenote-cpj-259|[259]]]
Ka la 6 Mmesa 2018, Zuma o hlahile ka lekhetlo la pele Lekhotleng la Maseterata la Durban ka liqoso tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Corruption bobolu].[[#citenote-260|[260]]]Ka la 8 Phuptjane 2018, Zuma o ile a hlaha ka pel'a Lekhotla le Phahameng la KwaZulu Natal. Lekhotla la hae le ile la chechisetsoa morao ho la 27 Phupu 2018 ka mor'a hore sehlopha sa hae sa molao se kope nako e eketsehileng ho batla ho hlakisoa mabapi le lichelete tsa hae tsa litefiso tsa molao. Ka la 11 Mphalane 2019, lekhotla le phahameng la Afrika Boroa le ile la hana qoso ea Zuma ea ho hlakola liqoso tse 16 tsa bomenemene, bosholu le bosholu ba chelete tse amanang le tumellano ea libetsa ea $2.5-billion (£1.98-bilione) eo ho thoeng e entsoe mafelong a lilemo tsa bo-1990. taelo ya ho netefatsa hore mabotho a hlometseng a Aforika Borwa a ka reka diranta tse dibilione tse 30 tsa thepa ya sesole sa Yuropa.[[#citenote-261|[261]]]
Moetsi oa litšoantšo oa Afrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Shapiro Jonathan Shapiro] e hatisitse sets'oants'o se tsosang khang se nyatsang liketso tsa balekane ba Zuma ho li bapisa le [https://en.wikipedia.org/wiki/Rape_of_Lady_Justice_cartoon_controversy peto ea Mofumahali Justice].[[#citenote-dmc-258|[258]]]
Ka la 22 Pherekhong 2020, ba [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu-Natal_High_Court Lekhotla le Phahameng la KwaZulu-Natal] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Pietermaritzburg Pietermaritzburg] e ile ea etsa qeto ea hore Zuma le k'hamphani ea Fora ea Thales ea libetsa e ka qosoa ka botlokotsebe ka lebaka la liketso tsa khoebo ea libetsa e seng molaong.[[#citenote-262|[262]]][[#citenote-263|[263]]] Ka la 3 Hlakola 2020, lekhotla le ile la fana ka lengolo la tumello ea ho tšoaroa ha mopresidente oa mehleng Zuma ka liqoso tsa bobolu.[[#citenote-264|[264]]] Nyeoe ea Zuma e qalile ka la 26 Motšeanong 2021. Nyeoe e 'nile ea lieha ka lilemo ka lebaka la likhang tsa molao.[[#citenote-265|[265]]][[#citenote-266|[266]]]
==Likhohlano==
===Tlhekefetso e etsoang ke balebeli===
Ka 2010, balebeli ba Zuma ba ile ba ameha liketsahalong tse ngata tse amang sechaba le baqolotsi ba litaba.
Ka Hlakola, seithuti sa Cape Town, [https://en.wikipedia.org/wiki/Chumani_Maxwele Chumani Maxwele], o ile a tšoaroa ke mapolesa ka mor'a ho qosoa ka hore o ile a bontša koloi ea Zuma "ketso e se nang tlhompho". Maxwele, setho se mafolofolo sa ANC,[[#citenote-267|[267]]]o ile a lokolloa ka mor'a lihora tse 24, a fane ka tšoarelo e ngotsoeng ho mapolesa, eo hamorao a ileng a bolela hore e ne e qobelloa. O boetse a re ntlo ea hae e ile ea futuheloa ke mapolesa a neng a sa apara liaparo feela, ’me o ile a qobelloa ho kena ka koloing.tlhobolo. Hamorao Maxwele o ile a nka khato ea molao khahlanong le mapolesa.[[#citenote-268|[268]]] 'me ho ile ha hlahleloa tletlebo molemong oa hae ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Human_Rights_Commission Komisi ea Litokelo tsa Botho].[[#citenote-269|[269]]] Ketsahalo ena e ile ea etsa hore ho be le likhang tse matla ha ho ne ho buisanoa ka Paramenteng.[[#citenote-270|[270]]]
Ka Hlakubele, moqolotsi oa litaba Tshepo Lesole o ile a qobelloa ho hlakola litšoantšo tsa mokoloko oa Zuma k'hamerang ea hae ke mapolesa, 'me baetsi ba litšoantšo ba babeli ba ile ba ts'oaroa ke mapolesa ha ba nka lifoto lapeng la Zuma Johannesburg.[[#citenote-271|[271]]][[#citenote-272|[272]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Sky_News Litaba tsa Leholimo] moqolotsi oa litaba Emma Hurd o boletse hore o ile a sutumetsoa, a tšoaroa le ho "phopholetsa" ke balebeli ba Zuma ka 2009.[[#citenote-273|[273]]]
==="Shoot the Boer" pina===
Ka Pherekhong 2012, Zuma o ile a fana ka puo meketeng ea Lilemo tse Lekholo tsa 2012 tsa ANC ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Bloemfontein Bloemfontein] 'me ka mor'a moo, a bina pina e tsosang khang "[https://en.wikipedia.org/wiki/Dubul%27_ibhunu Dubul' ibhunu]"("Thunya the [https://en.wikipedia.org/wiki/Boer Leburu]").[[#citenote-274|[274]]][[#citenote-275|[275]]]
===Setšoantšo sa "Spear"===
Ka 2012, Zuma o ile a hlahisoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Satirical satirical] ho penta ka moetsi oa litšoantšo ea lulang Cape Town [https://en.wikipedia.org/wiki/Brett_Murray Brett Murray], ea neng a mo tšoantšetsa setšoantšong sa hae [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Spear_(painting) Lerumo], litho tsa hae tsa botona li pepesitsoe. ANC e ile ea arabela ka ho ts'osetsa khato ea lekhotla khahlanong le setsi sa pokello ea litšoantšo se bonts'ang setšoantšo, 'me se batla hore setšoantšo se tlosoe mehloling ea marang-rang. Kabelano e mabifi e latelang ea setšoantšo ka marang-rang a sechaba e ka nkoa e le mokhoa oa ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Streisand_effect Sephetho sa Streisand].[[#citenote-276|[276]]][[#citenote-277|[277]]]Ka la 22 Motšeanong 2012, setšoantšo se ile sa senngoa ha se ntse se leketla sebakeng sa pokello ea litšoantšo Johannesburg. Sefahleho le litho tsa botona tsa Zuma li ne li pentiloe holimo.[[#citenote-278|[278]]]
===Litšenolo tsa lipampiri tsa Panama===
[https://en.wikipedia.org/wiki/Khulubuse_Zuma Clive Khulubuse Zuma], mochana oa Jacob Zuma, o ile a rehoa lebitso la [https://en.wikipedia.org/wiki/Panama_Papers Lipampiri tsa Panama][[#citenote-279|[279]]] ka lebaka la likamano tsa hae le libaka tsa oli ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Republic_of_the_Congo Democratic Republic of the Congo](DRC). Nakoana kamora hore mopresidente Jacob Zuma a kopane le mopresidente oa DRC[https://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Kabila Joseph Kabila], Khamphani ea Khulubuse Zuma ea Caprikat Limited e fumane konteraka ea oli ea liranta tse limilione tse likete tse 100 naheng ea DRC.[[#citenote-280|[280]]][[#citenote-auto2-187|[187]]][[#citenote-duPreez-188|[188]]]
==Bophelo ba botho==
===Basali===
Jacob Zuma ke a [https://en.wikipedia.org/wiki/Polygamy monna ya nyetseng sethepu] ya nyetseng makgetlo a tsheletseng.[[#citenote-281|[281]]][[#citenote-282|[282]]] Ka 2012 [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Daily_Telegraph The Daily Telegraph] Zuma o na le bana ba 20,[[#citenote-Support-4|[4]]] athe [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] ka 2014 o ile a bolela hore o na le 21.[[#citenote-283|[283]]]
Basali ba hae ba kenyelletsa: # [https://en.wikipedia.org/wiki/Gertrude_Sizakele_Khumalo Gertrude Sizakele Khumalo], eo hape a tsejwang e le MaKhumalo (ea hlahileng 2 Hlakubele 1940). O ile a kopana le eena ka 1959 'me ba nyalana nakoana ka mor'a hore a lokolloe teronkong ka 1973.[[#citenote-pillay-284|[284]]] Ha ba na bana.
# [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkosazana_Dlamini-Zuma Nkosazana Dlamini] (ea hlahileng ka la 27 Pherekhong 1949), e le letona la khabinete ho tloha ka 1994 ho isa 2012. O kopane le eena ha a ne a le botlamuoeng ’me a mo nyala ka 1982. Ba na le barali ba bane, Msholozi (ea hlahileng 1982). [https://en.wikipedia.org/wiki/Gugulethu_Zuma-Ncube Gugulethu Zuma-Ncube] (born 1985), Thuli (born 1987), le [https://en.wikipedia.org/wiki/Thuthukile_Zuma Thuthukile Zuma](ea hlahileng ka 1989). Ba hlalane ka June 1998.[[#citenote-wives-285|[285]]]
# Kate Mantsho (ea hlahileng ka la 2 Loetse 1956 ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Mozambique Mozambique]). Ba nyalane ka 1976. O na le bana ba bahlano le eena; Mxolisi (b. 1980, o nyetse Phindile Luthuli Durban ka 2008, a lebelelitsoe ke khosatsana ea Swazie Ziyanda Dlamini.[[#citenote-286|[286]]]), mafahla Duduzile le [https://en.wikipedia.org/wiki/Duduzane_Zuma Duduzane] (b. 1984), Phumzile (b. 1989) le Vusi (ea hlahileng ka 1993, ba hlokahetse ka la 2 Phupu 2018.[[#citenote-287|[287]]]). O ipolaile ka la 8 Tšitoe 2000 mme o patoa sebakeng sa Heroes' Acre[https://en.wikipedia.org/wiki/Westpark_Cemetery Mabitla a Westpark] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg].[[#citenote-wives-285|[285]]][[#citenote-news24-Kate-288|[288]]]
# [https://en.wikipedia.org/wiki/Nompumelelo_Ntuli_Zuma Nompumelelo Ntuli](ea hlahileng ka 1975). O ile a nyala MaNtuli, moahi wa KwaMaphumulo haufi[https://en.wikipedia.org/wiki/Stanger Stanger], ka la 8 Pherekhong 2008 mme ba na le bana ba bararo. Ba babeli ba pele ke Thandisiwe le Sinqobile.[[#citenote-wives-285|[285]]]
# Thobeka Stacie Mabhija (ea hlahileng 8 Mmesa 1972), eo hape a tsejwang e le Thobeka Stacie Madiba. O ile a mo nyala ka la 4 Pherekhong 2010 mme a ba le bana ba bararo le eena.[[#citenote-allthe-289|[289]]] Zuma o lefile [https://en.wikipedia.org/wiki/Lobola lobola] ho leloko la habo ka 2007. Ngoana oa bona oa pele o hlahile ka Mphalane 2007. O na le e mong oa bana ba Zuma ba kantle ho lenyalo ba lulang le eena.[[#citenote-allthe-289|[289]]] Mabhija o hōletse [https://en.wikipedia.org/wiki/Umlazi Umlazi], moo a ileng a etsa matric Sekolong se Phahameng sa Umlazi Commercial. O sebelitse ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Standard_Bank_of_South_Africa Standard Bank], Ithala, [https://en.wikipedia.org/wiki/Cell_C Cell C] le SA Homeloans e La Lucia.[[#citenote-290|[290]]][[#citenote-291|[291]]][[#citenote-thirdwife-2|[2]]] O na le ntlo Durban North.[[#citenote-292|[292]]] Ka 2016, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/BBC BBC] o ile a mo tlotlisa ka ho etsa letšolo la litokelo tsa banana ba kotsing ea ho nyaloa ka likhoka kapa tsa bongoana.[[#citenote-293|[293]]]
# Gloria Bongekile Ngema (ea hlahileng 1 Phato 1965). O ile a mo nyala ka 20 April 2012. Lechato la bona le ile la tšoaroa ka[https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla,_KwaZulu-Natal Nkandla]mme o ne a etelwa ke basadi ba hae ba bang ba bararo. Ho latela mokete oa moetlo o tsejoang e le umgcagco, monyaduwa o ile a nka karolo motjekong wa mokete wa tlhodisano wa setso wa Mazulu. Ngema o na le mora a le mong le Zuma, Sinqumo.[[#citenote-bnonews-3|[3]]]
Ka Phuptjane 2012, baitseki, ho kenyeletsoa le ba bang ba ANC ka boeona, ba ile ba tletleba ka chelete eo mmuso o e lefileng ho tšehetsa basali ba Zuma, haholo-holo boemong ba bofuma bo atileng naheng.[[#citenote-Support-4|[4]]] Ka 2009–2010 Zuma o ile a fumana tekanyetso ea £1.2m bakeng sa "ts'ehetso ea molekane", hoo e ka bang habeli chelete e lefshoang nakong ea maemo a ofisi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe], e lebisang ho litlhahiso tsa hore ke mosali oa pele oa Zuma feela ea lokelang ho fumana tšehetso ea naha.[[#citenote-Support-4|[4]]]
===Banyalani===
Zuma o ile a lefa likhomo tse 10 joalo ka lobola bakeng sa Khosatsana ea Swazi [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Sebentile_Dlamini&action=edit&redlink=1 Sebentile Dlamini] ka 2003.[[#citenote-oliphant-294|[294]]]
===Bana ba bang===
* O na le mora e mong, Edward, ea hlahileng ka 1977, le Minah Shongwe, khaitseli ea Moahloli [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeremiah_Shongwe Jeremiah Shongwe], ea ileng a kopa ho lokolloa nyeoeng ea Zuma ka lebaka la kamano.[[#citenote-295|[295]]]
* O na le barali ba babeli, ea hlahileng ka la 18 Pherekhong 1998 le 19 Loetse 2002, le mosali oa khoebo oa Pietermaritzburg Priscilla Nonkwaleko Mhlongo.[[#citenote-296|[296]]] Ka Hlakubele 2017 Mhlongo o ile a rehoa e le e mong oa libui khatisong e patehileng eo ho eona ho neng ho thoe o ile a hlalosa morero oa ho qhekella profinse ea KwaZulu-Natal ka thoko ho molao karolo ea tekanyetso ea lijo tsa sekolo, ho bonahala ka tsebo ea Zuma.[[#citenote-nonmh-297|[297]]]
* Ho na le litlaleho tsa bana ba bang ba bane - ba bararo ho tsoa ho mosali ea tsoang [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg] le e mong ho tsoa ho mosali ea tsoang [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard%27s_Bay Richard's Bay].[[#citenote-allthe-289|[289]]]
* Zuma o bile le ngoana le Nonkanyiso Conco ea lilemo li 24, ea hlahileng ka letsatsi la tsoalo la Zuma, la 12 Mmesa 2018.[[#citenote-298|[298]]] Ba rera ho nyalana, lipuisano tsa lobola li ntse li tsoela pele.
===2009 "lerato-ngoana"===
Ka Pherekhong 2010, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Sunday_Times_(South_Africa) The Sunday Times] tlaleha hore Sonono Khoza, morali oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Irvin_Khoza Irvin Khoza], o ile a tsoala ngoana oa bo20 oa Zuma ka la 8 Mphalane 2009, morali ea bitsoang Thandekile Matina Zuma.[[#citenote-stimes-Thandekile-1-299|[299]]][[#citenote-300|[300]]] Zuma o tiisitse hore o lefile [https://en.wikipedia.org/wiki/Inhlawulo inh sebelisa], ho amohela paternity. O ile a ipelaetsa ka ho phatlalatsoa ha lebitso la ngoana, a re ke tšebeliso e mpe ea ngoana eo. O ile a hana hore ketsahalo ena e na le kamano le lenaneo la 'muso la AIDS (le khothalletsang botšepehi lenyalong e le mokhoa oa ho thibela lefu lena), 'me a ipiletsa ho ba boinotšing.[[#citenote-301|[301]]] Ka la 6 Hlakola, Zuma o itse "o ikoahlaela haholo bohloko boo a bo bakileng lelapeng la hae, ANC, selekane le maAforika Borwa ka kakaretso."[[#citenote-302|[302]]] Maikutlo a ofisi ea Tautona e ne e le taba ea boinotšing.[[#citenote-303|[303]]] mme ANC e ile ya sireletsa Zuma, ya re ha e bone kamano pakeng tsa maano a yona mabapi le HIV/AIDS le bophelo ba Monghadi Zuma.[[#citenote-304|[304]]] Moetapele wa ANC Youth League [https://en.wikipedia.org/wiki/Julius_Malema Julius Malema]"Re Maafrika 'me re lutse mona kaofela ha rona, Zuma ke ntate oa rona kahoo ha rea tšoaneleha ho bua ka taba eo". Malema o itse ANCYL e tla totobatsa lenaneo la eona la HIV le "mohlankana a le mong, kharebe e le 'ngoe" letšolong la tlhokomeliso naheng ka bophara.[[#citenote-305|[305]]] Motlatsi oa mopresidente oa ANC Women's League Nosipho Dorothy Ntwanambi o itse: "ha se hantle ho ba le thobalano kantle ho lenyalo haeba u itlamme ka lenyalo. Empa tlas'a Customary Marriages Act, haeba mosali oa pele a lumela, 'me haeba litaba tsena kaofela li ka buisanoa le eena, re ke ke ra etsa letho.[[#citenote-306|[306]]] Ka la 5 Hlakola, ANC e ile ea amohela ho se amoheloe ho atileng ka ho re boiphihlelo bona bo "re rutile lithuto tse ngata tsa bohlokoa", 'me ba mametse batho.[[#citenote-sexpact-307|[307]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/COSATU COSATU], molekane oa selekane sa ANC, ha aa ka a fana ka kahlolo empa a tšepile hore e tla ba "taba e matsoalong a Zuma".[[#citenote-sexpact-307|[307]]] Vavi o ile a pheta boipiletso ba Zuma ba hore a fuoe "tokelo ea hae ea boinotšing" le hore ngoana a sireletsehe ho phatlalatsoa ho sa hlokahale.[[#citenote-sexpact-307|[307]]]
[https://en.wikipedia.org/wiki/Helen_Zille Helen Zille] tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Alliance_(South_Africa) Democratic Alliance] o itse Zuma o hanana le molaetsa oa hae oa phatlalatsa oa thobalano e sireletsehileng ho maAforika Boroa, a nang le tšoaetso e phahameng ea AIDS le HIV.[[#citenote-cope-308|[308]]] O itse ho fosahetse ho re ke taba ea botho feela, 'me basebeletsi ba sechaba ba khethiloeng ba tlameha ho kenyelletsa melao-motheo le litekanyetso tseo ba li emelang.[[#citenote-309|[309]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/African_Christian_Democratic_Party African Christian Democratic Party] a re Zuma o nyenyefatsa maikemisetso a mmuso a ho susumetsa batho ho etsa thobalano e bolokehileng ho loantša HIV le AIDS.[[#citenote-cope-308|[308]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_the_People_(South_African_political_party) Congress of the People] (COPE) e boletse hore Zuma a ke ke a hlola a sebelisa litloaelo tsa setso sa Afrika ho lokafatsa "bohlola" ba hae.[[#citenote-cope-308|[308]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Democrats Mademokrate a Ikemetseng] moetapele [https://en.wikipedia.org/wiki/Patricia_de_Lille Patricia de Lille], o itse Zuma o ne a kopa batho "ho etsa seo ke se bolelang eseng kamoo ke etsang".[[#citenote-310|[310]]]
==Jacob Zuma Foundation==
Zuma o ile a qala ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_Foundation Jacob Zuma Foundation]ho isa bana dikolong le ho ahela batho ba futsanehileng matlo matlo. Molula-setulo oa mehleng oa Motheo ke[https://en.wikipedia.org/wiki/Dudu_Myeni Dudu Myeni],[[#citenote-iol.Dudu-311|[311]]] eo hape e neng e le molula-setulo oa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Airways South African Airways]. O ile a itokolla litho tsa liboto tsa batsamaisi ba mekhatlo ena le tse ling hobane ho ne ho phatlalatsoa hore ke a[https://en.wikipedia.org/wiki/Delinquent_Director motsamaisi wa motlotsuwa] bakeng sa bophelo ka May 2020, ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Pretoria_High_Court Lekhotla le Phahameng la Pretoria].[[#citenote-timeDudu-312|[312]]]
== Litlotla le likhau ==
=== Likhau ===
* Khau ea Nelson Mandela ea Boetapele bo Tsoileng Matsoho ho tsoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_University_of_South_Africa Univesithi ea Bongaka ea Afrika Boroa], e filwe ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Washington,_D.C. Washington, DC] (1998)[[#citenote-sahistory-38|[38]]][[#citenote-313|[313]]]
* Nakong ya ketelo ya United Kingdom ka 2010, Jacob Zuma o ile a etswa tlotla [https://en.wikipedia.org/wiki/Knight_Grand_Cross_of_the_Order_of_the_Bath Knight Grand Cross of the Order of the Bath].[[#citenote-314|[314]]]
* Imo Merit Award, khau e phahameng ka ho fetisisa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Naha ea Imo] ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigeria Nigeria], e fuoeng ba entseng phapang ntlafatsong ea sechaba sa habo bona. (15 Mphalane 2017)[[#citenote-:1-315|[315]]]
===Liemahale===
Seemahale sa Jacob Zuma se Owerri, [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Imo state], [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigeria Nigeria]<br/>tsa Nigeria [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Naha ea Imo] pepesoa a [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_Statue seemahale sa Jacob Zuma] ka la 15 Mphalane 2017.[[#citenote-:1-315|[315]]]
===Likhato tse hlomphehang===
* [https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Zululand Univesithi ea Zululand] (2001), Ngaka e Hlomphehang ea Tsamaiso[[#citenote-auto-316|[316]]]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Fort_Hare Univesithi ea Fort Hare] (2001), Ngaka e Hlomphehang ea Lingoliloeng / Mangolo[[#citenote-auto-316|[316]]]
* Medical University of Southern Africa (2001), Honorary Doctor of Philosophy[[#citenote-auto-316|[316]]]
* Univesithi ea Zambia (UNZA) Khampase e Khōlō ea Bochabela (2009), Ngaka e Hlomphehang ea Molao[[#citenote-lusaka-317|[317]]]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Peking_University Univesithi ea Peking] (2012), Moprofesa ea Hlomphehang oa Likamano tsa Machaba[[#citenote-auto-316|[316]]]
===Litlotla tse ling ===
* Zuma o ne a tseteloa ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigerian_Chieftaincy tlotla ya borena] - ea '''Ochiaga''' oa Imo - nakong ea leeto la hae ho ea 'musong oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Eze Eze] Samuel Ohiri oa Imo ka la 15 Mphalane 2017.[[#citenote-318|[318]]]
==Filimi==
* ''Lerato la Jacob Zuma'', 2009 sengoloa sa Sefora sa Jean-Baptiste Dusséaux le Matthieu Niango[[#citenote-319|[319]]]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Motherland_(2010_film) Motherland], 2010 documentary e tsamaisoang ke Owen 'Alik Shahadah
==Bona hape==
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial Nyeoe ea Schabir Shaik]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Spear_(painting) Lerumo]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta]
==Litšupiso==
# [[#citeref-1|^]] ''Berger, Sebastien (5 Pherekhong 2009). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/4127176/ANCs-Jacob-Zuma-to-marry-for-fifth-time.html "Jacob Zuma oa ANC o tla nyala lekhetlo la bohlano"]. The Daily Telegraph. London.[https://web.archive.org/web/20100306042132/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/4127176/ANCs-Jacob-Zuma-to-marry-for-fifth-time.html E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 6 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe 5 May 2010.''
# ^ [[#citeref-thirdwife2-0|a]] [[#citeref-thirdwife2-1|b]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8434865.stm "SA's Zuma o nyala mosali oa hae oa boraro"]. Litaba tsa BBC. 4 Pherekhong 2010.[https://web.archive.org/web/20100404180245/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8434865.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Mmesa 2010. E tlisitsoe ka la 5 Motšeanong 2010.''
# ^ [[#citeref-bnonews3-0|a]] [[#citeref-bnonews3-1|b]] [https://web.archive.org/web/20120422201811/http://www.bnonews.com/inbox/?id=577 "Mopresidente oa Afrika Boroa oa sethepu o nyala mosali oa bone"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/BNO_News Litaba tsa BNO]. 20 April 2012. Archived from[https://web.archive.org/web/20120422201811/http://www.bnonews.com/inbox/?id=577 ea pele] ka 22 April 2012. Retrieved 20 April 2012.''
# ^ [[#citeref-Support4-0|a]] [[#citeref-Support4-1|b]] [[#citeref-Support4-2|c]] [[#citeref-Support4-3|d]] ''Laing, Aislinn (20 June 2012). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9344916/Jacob-Zuma-faces-losing-1.2-million-support-for-four-wives.html "Jacob Zuma o tobane le ho lahleheloa ke tšehetso ea £ 1.2 milione bakeng sa basali ba bane"]. The Daily Telegraph. London.[https://web.archive.org/web/20120621171139/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9344916/Jacob-Zuma-faces-losing-1.2-million-support-for-four-wives.html E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 21 Phuptjane 2012. E khutlisitsoe ka la 20 Phuptjane 2012.''
# [[#citeref-5|^]] [https://www.nytimes.com/2009/05/10/world/africa/10zuma.html "Zuma o khakolotsoe Afrika Boroa"]. New York Times. Reuters. 9 May 2009. E tsositsoe ka la 9 Loetse 2021.''
# ^ [[#citeref-nytresign6-0|a]] [[#citeref-nytresign6-1|b]] ''Onishi, Norimitsu (14 Hlakola 2018). [https://www.nytimes.com/2018/02/14/world/africa/jacob-zuma-resigns-south-africa.html "Jacob Zuma o itokolla mosebetsing joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa"]. New York Times. E tsositsoe ka la 9 Loetse 2021.''
# [[#citeref-sabc-outgoing-president7-0|^]] [https://web.archive.org/web/20110529145530/http://196.35.74.238/portal/site/SABCNews/menuitem.5c4f8fe7ee929f602ea12ea1674daeb9/?vgnextoid=82f7f279f6421210VgnVCM10000077d4ea9bRCRD&vgnextfmt=default&channelPath=home "Zuma o hlapantse joalo ka Mopresidente oa bone oa demokrasi oa SA"]. SABC E bolokiloe ho tloha[http://196.35.74.238/portal/site/SABCNews/menuitem.5c4f8fe7ee929f602ea12ea1674daeb9/?vgnextoid=82f7f279f6421210VgnVCM10000077d4ea9bRCRD&vgnextfmt=default&channelPath=home ea pele] ka 29 May 2011. Retrieved 9 May 2009.''
# [[#citeref-8|^]] ''Mbuyazi, Nondumiso (13 Loetse 2008). [https://www.iol.co.za/news/politics/jz-receives-death-threat-416305 "JZ e fumana 'tšokelo ea lefu'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Star_(South_Africa) Naleli]. leq. 4.[https://web.archive.org/web/20090518031206/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=15&art_id=vn20080913085548154C821827 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 18 Mphalane 2009. E khutlisitsoe ka la 14 Loetse 2008.''
# [[#citeref-9|^]] ''Kaiser, Hein (30 Phuptjane 2021). [https://www.citizen.co.za/news/opinion/2550820/what-would-a-zuma-prison-cell-look-like/ "Zuma o ea teronkong, empa bophelo ba chankaneng bo tla ba joang ho Msholozi?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_African_newspaper) Moahi]. E tsositsoe ka la 10 Loetse 2021.''
# [[#citeref-lander200710-0|^]] ''Lander, Alice (19 December 2007). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7151935.stm "Durban e thabela tlholo ea Zuma ea ANC"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20071224185604/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7151935.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 24 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 14 Loetse 2008.''
# ^ [[#citeref-anc-bio11-0|a]] [[#citeref-anc-bio11-1|b]] [[#citeref-anc-bio11-2|c]] [https://web.archive.org/web/20090209044729/http://www.anc.org.za/show.php?doc=people%2Fzumaj.html "Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. Bopresidente. E bolokiloe ho tloha[http://www.anc.org.za/show.php?doc=people/zumaj.html ea pele] ka la 9 Hlakola 2009. E khutlisitsoe ka la 11 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-iafr12-0|^]] ''SA News/Moqolotsi oa Basebetsi (22 May 2014). [https://web.archive.org/web/20140531105428/http://news.iafrica.com/sa/939859.html "Jacob Zuma o khethiloe mopresidente"]. iafrica.com. E bolokiloe ho tloha[http://news.iafrica.com/sa/939859.html ea pele] ka la 21 Phuptjane 2014. E khutlisitsoe 30 May 2014.''
# [[#citeref-bbc2008-09-2013-0|^]] [http://news.bbc.co.uk/go/rss/-/2/hi/africa/7626646.stm "SA's Mbeki o re o tla theoha"]. Litaba tsa BBC. London, UK. 20 Loetse 2008. E khutlisitsoe ka la 21 Loetse 2008.''
# [[#citeref-14|^]] ''Basson, Adriaan (12 January 2009). [https://mg.co.za/article/2009-01-12-judge-nicholson-redcarded-by-sca/ "Moahloli Nicholson o ile a fuoa karete e khubelu ke SCA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.''
# [[#citeref-head-anc15-0|^]] ''Conway-Smith, Erin (18 December 2012). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9753579/Jacob-Zuma-re-elected-as-head-of-ANC.html "Jacob Zuma o khethiloe hape e le hlooho ea ANC"]. The Telegraph.[https://web.archive.org/web/20140101144840/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9753579/Jacob-Zuma-re-elected-as-head-of-ANC.html E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 1 Pherekhong 2014. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# [[#citeref-16|^]] ''Herman, Paul (18 December 2017). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 "Ramaphosa o hlola bopresidente ba ANC - JWALO KA HO HLOKAHALA"]. News24.[https://web.archive.org/web/20171218170001/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 18 Tšitoe 2017.''
# [[#citeref-17|^]] [https://mg.co.za/article/2018-02-23-budget-2018-is-zumas-costly-legacy/ "Budget 2018 ke lefa la Zuma le theko e boima"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 23 Hlakola 2018. E khutlisitsoe 28 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-18|^]] ''Umraw, Amil (19 Phupu 2019). [https://www.timeslive.co.za/politics/2019-07-19-hlaudi-motsoeneng-sighted-as-jacob-zuma-arrives-at-state-capture-probe/ TLHOKOMELISO: Jacob Zuma o hana tumellano le Zondo mabapi le lipehelo tsa ho khutlela hae lipatlisisong tsa ho hapa naha]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.''
# ^ [[#citeref-BBCNews19-0|a]] [[#citeref-BBCNews19-1|b]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758641 "Jacob Zuma oa Afrika Boroa: Ho tloha mohaleng oa tokoloho ho ea ho mopresidente ho isa teronkong"]. Litaba tsa BBC. 8 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 9 Phupu 2021.''
# [[#citeref-20|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758540 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o inehela sepoleseng"]. Litaba tsa BBC. 8 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 9 Phupu 2021.''
# ^ [[#citeref-:521-0|a]] [[#citeref-:521-1|b]] [https://www.dw.com/en/south-africa-jacob-zuma-released-from-prison-on-medical-parole/a-59094022 "Afrika Boroa: Jacob Zuma o lokollotsoe teronkong ka parole ea bongaka"]. Reuters, Associated Press. Deutsche Welle. 6 Loetse 2021. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.''
# ^ [[#citeref-:722-0|a]] [[#citeref-:722-1|b]] [[#citeref-:722-2|c]] [[#citeref-:722-3|d]] [[#citeref-:722-4|e]] ''Open Secrets (5 May 2020). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-05-06-jacob-zuma-comrade-in-arms/ "Jacob Zuma - Comrade in Arms"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-23|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57246802 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa ha a qose konteraka ea libetsa ea lidolara tse libilione"]. Litaba tsa BBC. 26 Mphalane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.''
# [[#citeref-24|^]] Gordin, J: ''Zuma, A Biography'', leqepheng la 1. Jonathan Ball, 2008.
# [[#citeref-25|^]] [https://web.archive.org/web/20120710211106/http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=420&lang=en "Biography ea Jacob ZUMA"]. Katleho ea Afrika. E bolokiloe ho tloha[http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=420&lang=en ea pele] ka la 10 Phupu 2012. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.''
# [[#citeref-26|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/Trials_of_Jacob_Zuma "Liteko tsa Jacob Zuma"]. BBC. La 15 Tšitoe 2017.[https://web.archive.org/web/20171216000456/http://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/Trials_of_Jacob_Zuma E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 16 Tšitoe 2017.''
# [[#citeref-27|^]] ''Gordin, J. (2008). [https://books.google.com/books?id=wdMwAQAAIAAJ Zuma, A Biography]. Jonathan Ball. leq. 4.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9781868422630 9781868422630].''
# ^ [[#citeref-:628-0|a]] [[#citeref-:628-1|b]] [[#citeref-:628-2|c]] ''Tromp, Beauregard (16 Hlakola 2018). [https://mg.co.za/article/2018-02-16-00-a-comrade-rises-before-the-fall/ "Motsoalle oa tsoha - pele ho hoetla"]. The Mail & Guardian. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-veconomist29-0|^]] [https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21737023-south-africas-lost-decade "Lefa le kotsi la Mopresidente Jacob Zuma oa Afrika Boroa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Economist The Economist]. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215012515/https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21737023-south-africas-lost-decade E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-30|^]] [https://web.archive.org/web/20130504133022/http://www.anc.org.za/list_by.php?by=Jacob%20Zuma "Leqephe la Jacob Zuma"]. ANC. E bolokiloe ho tloha[http://www.anc.org.za/list_by.php?by=Jacob%20Zuma ea pele] ka la 4 Motšeanong 2013. E khutlisitsoe ka la 13 Phato 2011.''
# [[#citeref-31|^]] ''Smith, David (20 April 2009). [https://www.theguardian.com/world/2009/apr/20/zuma-south-africa-politics "Jacob Zuma 'malinyane o tlisetsa batho ba Afrika Boroa thabo le tšabo"]. Mohlokomedi. London, UK.[https://web.archive.org/web/20170112190552/https://www.theguardian.com/world/2009/apr/20/zuma-south-africa-politics E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 12 Pherekhong 2017.''
# [[#citeref-32|^]] ''Mavuso, Sihle (12 Phato 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zumas-brother-describes-last-moments-before-former-president-surrendered-to-authorities-blames-zondo-c7de5504-b1a0-48d5-97b4-a2eb8fa96867 "Moena oa Jacob Zuma o hlalosa metsotso ea ho qetela pele mopresidente oa mehleng a inehela ho ba boholong, o beha Zondo molato"]. IOL. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-33|^]] ''Khoza, Amanda (15 Phupu 2021). [https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2021-07-15-jacob-zumas-brother-to-be-laid-to-rest-next-thursday-says-family-elder/ “Ngwanabo Jacob Zuma o tla bolokwa Labone le tlang, ho rialo moholo wa lelapa”]. Sowetan. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-34|^]] ''Cilliers, Charles (29 May 2019). [https://www.citizen.co.za/news/2136696/jacob-zumas-sister-velephi-passes-away/ "Khaitseli ea Jacob Zuma Velephi oa hlokahala"]. Moahi. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-35|^]] ''Khoza, Amanda (17 Pulungoana 2013). [https://www.iol.co.za/news/politics/i-sold-my-zuma-name-for-r10m-house-1608210 "'Ke rekisitse lebitso laka la Zuma ka ntlo ea R10m"]. IOL. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-36|^]] [https://www.enca.com/south-africa/zuma-magashule-implicated-tender-fraud "Michael Zuma o eketsa monoana ho pie ea bobolu"]. eNCA. 11 Pulungoana 2013. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2021.''
# ^ [[#citeref-beresford37-0|a]] [[#citeref-beresford37-1|b]] ''Beresford, David (22 Hlakola 2009). [https://web.archive.org/web/20090228210121/http://www.thetimes.co.za/PrintEdition/Insight/Article.aspx?id=944076 "Lilemo tse sieo tsa Zuma lia bonahala"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE The Times]. UK. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20090228210121/http://www.thetimes.co.za/PrintEdition/Insight/Article.aspx?id=944076 ea pele] ka la 28 Hlakola 2009.''
# ^ [[#citeref-sahistory38-0|a]] [[#citeref-sahistory38-1|b]] [[#citeref-sahistory38-2|c]] [[#citeref-sahistory38-3|d]] [[#citeref-sahistory38-4|e]] [[#citeref-sahistory38-5|f]] [[#citeref-sahistory38-6|g]] [[#citeref-sahistory38-7|h]] [[#citeref-sahistory38-8|ke]] [[#citeref-sahistory38-9|j]] [https://www.sahistory.org.za/people/jacob-gedleyihlekisa-zuma "Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. SA History Online.[https://web.archive.org/web/20170708095205/http://www.sahistory.org.za/people/jacob-gedleyihlekisa-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 8 Phupu 2017. E tlisitsoe ka la 17 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-39|^]] [https://web.archive.org/web/20110511100432/http://www.southafrica.info/2010/zuma-referee.htm "Fifa e fa Zuma setifikeiti sa hae sa boemeli"]. SouthAfrica.info. 30 June 2009. Archived from[http://www.southafrica.info/2010/zuma-referee.htm ea pele] ka la 11 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 3 Pulungoana 2009.''
# ^ [[#citeref-trewhela40-0|a]] [[#citeref-trewhela40-1|b]] ''Trewhela, Paul (15 February 2009). [https://www.politicsweb.co.za/news-and-analysis/jacob-zuma-in-exile-three-unexplored-issues "Jacob Zuma botlamuoeng: lintlha tse tharo tse sa kang tsa hlahlojoa"]. [https://web.archive.org/web/20090228194836/http://www.politicsweb.co.za/politicsweb/view/politicsweb/en/page71619?oid=117713&sn=Detail E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 28 Hlakola 2009.''
# [[#citeref-41|^]] ''Gevisser, Mark (2007). [https://books.google.com/books?id=58bnDwAAQBAJ Thabo Mbeki: Toro e Liehisitsoe]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9781868425457 9781868425457].''
# [[#citeref-42|^]] ''Piper, Laurence (2002). [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/1469-8219.00039 "Bochaba bo se nang sechaba: ho phahama le ho oa ha bochaba ba Mazulu phetohong ea Afrika Boroa ho demokrasi, 1975-99"]. Lichaba le Bochaba.'''8''' (1): 73–94. [https://en.wikipedia.org/wiki/Doi_(identifier) etsa]:[https://doi.org/10.1111%2F1469-8219.00039 10.1111/1469-8219.00039]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/1469-8129 1469-8129].''
# [[#citeref-43|^]] ''Bosch, Marius (12 December 2007). [https://www.reuters.com/article/us-safrica-anc-zulus-idUSL1241626320071212 "MaZulu a batla motho ea bōpang khotso Jacob Zuma hore e be mopresidente"]. Reuters. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-anc-resignation-stmt44-0|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-resignation-read-the-ancs-full-statement-13289235 "Polelo ya African National Congress Kamora Ho Itokolla Mosebetsing ha Moporesidente wa Rephaboliki ya Afrika Borwa, Comrade Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215121216/https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-resignation-read-the-ancs-full-statement-13289235 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-45|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/a-closer-look-at-jacob-gedleyihlekisa-zuma-442410 "Ha re shebisisa Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 6 Mphalane 2009.''
# [[#citeref-:2246-0|^]] [https://www.namibian.com.na/archive_pdf_19851990/1994_TheNamibian/21%20December%201994.pdf "ANC e ferekanya baetapele ba eona"](PDF). Namibia. 21 Tšitoe 1994. E khutlisitsoe ka la 11 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-47|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3929519.stm "Matutsi a hana lipuisano tsa Burundi"]. BBC. La 27 Phupu 2004.[https://web.archive.org/web/20090930103242/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3929519.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 30 Loetse 2009.''
# [[#citeref-48|^]] [https://www.iol.co.za/news/africa/burundi-peace-process-back-in-the-spotlight-223811 "Ts'ebetso ea khotso ea Burundi e khutletse leseling"]. IOL. 11 Mphalane 2004. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# ^ [[#citeref-ioltimeline49-0|a]] [[#citeref-ioltimeline49-1|b]] [[#citeref-ioltimeline49-2|c]] [[#citeref-ioltimeline49-3|d]] [[#citeref-ioltimeline49-4|e]] [https://www.iol.co.za/news/politics/a-timeline-of-jacob-zumas-presidency-13192711 "Nako ea nako ea bopresidente ba Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 15 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180213193627/https://www.iol.co.za/news/politics/a-timeline-of-jacob-zumas-presidency-13192711 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-50|^]] ''Bruce, David (2008). [https://journals.assaf.org.za/index.php/sacq/article/view/951/820 "Ntle le tšabo kapa mohau: The Scorpions le lipolotiki tsa toka"]. SA Crime Quarterly.'''24'''.''
# [[#citeref-51|^]] ''Vasagar, Jeevan (14 June 2005). [https://www.theguardian.com/world/2005/jun/15/southafrica.jeevanvasagar "Mbeki o leleka motlatsi oa bobolu"]. Mohlokomedi. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# ^ [[#citeref-sacked52-0|a]] [[#citeref-sacked52-1|b]] [https://mg.co.za/article/2005-06-14-deputy-president-sacked "Motlatsi oa mopresidente o lelekiloe"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. La 14 Phuptjane 2005.[https://web.archive.org/web/20180215143844/https://mg.co.za/article/2005-06-14-deputy-president-sacked E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-53|^]] [https://www.thenewhumanitarian.org/news/2005/06/22/mbeki-appoints-woman-new-deputy-president "Mbeki o khetha mosali e le motlatsi oa mopresidente e mocha"]. The New Humanitarian. 22 Phuptjane 2005. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-54|^]] ''Mofokeng, Moffett (19 August 2005). [https://web.archive.org/web/20050912184428/http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=248529&area=%2Fbreaking_news%2Fbreaking_news__national%2F "Kamoo khamera a le mong a 'fokotseng' botšepehi ba SABC"]. Mail & Mohlokomeli. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=248529&area=/breaking_news/breaking_news__national/ ea pele] ka la 12 Loetse 2005. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-55|^]] ''Simao, Paul (28 July 2006). [https://mg.co.za/article/2006-07-28-left-rallies-to-support-embattled-zuma "Likopano tse ka letsohong le letšehali ho tšehetsa Zuma ea ferekaneng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20110908103535/http://mg.co.za/article/2006-07-28-left-rallies-to-support-embattled-zuma E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 8 Loetse 2011.''
# [[#citeref-56|^]] ''Pearce, Justin (10 October 2005). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4328360.stm "Analysis: SA's Zuma boema-kepeng"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20061222142221/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4328360.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 22 Tšitoe 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-57|^]] [https://web.archive.org/web/20070930201335/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=256829&area=%2Finsight%2Finsight__national%2F "Ho tsamaea ka kutloelo-bohloko ea Sezulu"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 18 November 2005. Archived from[http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=256829&area=%2Finsight%2Finsight__national%2F ea pele] ka la 30 Loetse 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-58|^]] [http://www.mg.co.za/article/2005-11-03-acquitted-zuma-will-be-unbeatable "Zuma ea lokolotsoeng e tla ba 'ea sa hlōloeng'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. La 3 Pulungoana 2005.[https://web.archive.org/web/20081226041959/http://www.mg.co.za/article/2005-11-03-acquitted-zuma-will-be-unbeatable E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 26 Tšitoe 2008. E khutlisitsoe ka la 7 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-59|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/4707464.stm "Moahloli oa nyeoe ea peto ea Zuma o ema fatše"]. Litaba tsa BBC. 13 Hlakola 2006.[https://web.archive.org/web/20090112021906/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/4707464.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 12 Pherekhong 2009. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-60|^]] ''Musgrave, Amy (13 Hlakola 2006). [https://web.archive.org/web/20060314050830/http://www.mg.co.za/articlepage.aspx?area=%2Fzuma_report%2Fzuma_news%2F&articleid=264095 "Moahloli oa Zuma o itokolla nyeoeng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=264095&area=/zuma_report/zuma_news/ ea pele] ka la 14 Hlakubele 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-61|^]] [https://web.archive.org/web/20070621152427/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=257884&area=%2Finsight%2Finsight__comment_and_analysis%2F "Mathata le JZ"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 20 December 2007. Archived from[http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=257884&area=%2Finsight%2Finsight__comment_and_analysis%2F ea pele] ka la 21 Phuptjane 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-62|^]] ''Tabane, Rapule (21 Mmesa 2006). [http://mg.co.za/article/2006-04-21-sacp-divided-on-zuma "SACP e arohane ka Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20150205183536/http://mg.co.za/article/2006-04-21-sacp-divided-on-zuma E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 5 Hlakola 2015. E khutlisitsoe ka la 5 Hlakola 2015.''
# [[#citeref-63|^]] [https://web.archive.org/web/20060225010841/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=13&art_id=vn20060214102144364C522654 "Moqosi o rohakiloe joalo ka ha Zuma a thoholetsa lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 14 Hlakola 2006.[https://web.archive.org/web/20060225010841/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=13&art_id=vn20060214102144364C522654 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 25 Hlakola 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-64|^]] [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4781440.stm "Moqosi oa peto oa Zuma o ile a botsoa"]. Litaba tsa BBC. 6 Hlakubele 2007.[https://web.archive.org/web/20090111191133/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4781440.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 11 Pherekhong 2009. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-65|^]] [https://web.archive.org/web/20070313152258/http://www.boston.com/news/world/africa/articles/2006/04/03/s_african_denies_rape_allegation_at_trial/ "S. African e latola qoso ea peto nyeoeng"]. Boston Globe. 3 April 2006. E bolokiloe ho tloha[http://www.boston.com/news/world/africa/articles/2006/04/03/s_african_denies_rape_allegation_at_trial/ ea pele] ka la 13 Hlakubele 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-66|^]] [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4879822.stm "SA's Zuma o hlapile ho qoba HIV"]. BBC. La 5 Mmesa 2006.[https://web.archive.org/web/20071225220255/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4879822.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 25 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-67|^]] [http://www.saflii.org/za/cases/ZAGPHC/2006/45.pdf "The State Versus Jacob Gedleyihlekisa Zuma"](PDF). Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa (Witwatersrand Local Division). La 8 Motšeanong 2006.[https://web.archive.org/web/20150924095329/http://www.saflii.org/za/cases/ZAGPHC/2006/45.pdf E bolokiloe] (PDF) ho tloha qalong ka la 24 Loetse 2015. Ho hang ha ho amohelehe hore monna a etse thobalano e sa sireletsehang le motho ofe kapa ofe ntle le molekane oa hae oa kamehla, 'me ho hang a se ke a etsa thobalano le motho eo ho ea ka tsebo ea hae a nang le tšoaetso ea HIV. Ha ke batle le ho bua ka phello ea ho shaoara ka mor'a ho etsa thobalano e sa sireletsehang. Haeba Rudyard Kipling a ne a tseba ka nyeoe ena nakong eo a neng a ngola thothokiso ea hae "Haeba" a ka 'na a eketsa se latelang: "'Me haeba u ka khona ho laola 'mele oa hao le litakatso tsa hau tsa thobalano, joale u monna mora oa ka."''
# [[#citeref-68|^]] ''Robinson, Vicki; Tafole, Rapule; Haffajee, Ferial (28 April 2006).[http://mg.co.za/article/2006-04-28-23-days-that-shook-our-world "Matsatsi a 23 a ileng a sisinya lefatše la rona"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20161126131956/http://mg.co.za/article/2006-04-28-23-days-that-shook-our-world E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 26 Pulungoana 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Pulungoana 2016.''
# [[#citeref-69|^]] ''Meldrum, Andrew (9 May 2006). [https://www.theguardian.com/southafrica/story/0,,1770514,00.html "Zuma o lokolotsoe ho loanela bopresidente"]. Mohlokomedi. London. E hlahisitsoe ka la 5 May 2010.''
# [[#citeref-70|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/pipe-or-machinegun-for-anc-presidency-279991 "Pipe kapa sethunya sa mochini bakeng sa bopresidente ba ANC?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 1 Phuptjane 2006. E khutlisitsoe ka la 13 Tšitoe 2019.''
# [[#citeref-71|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-defamation-claim-largest-in-sa-history-284142 "Zuma defamation claim 'e kholo ka ho fetisisa historing ea SA'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 4 Phupu 2006.[https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-defamation-claim-largest-in-sa-history-284142 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 17 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-72|^]] [https://web.archive.org/web/20100210203520/http://www.friendsofjz.co.za/ "Metsoalle ea Jacob Zuma Trust"]. Friendsofjz.co.za. 29 June 2005. Archived from[http://www.friendsofjz.co.za/ ea pele] ka la 10 Hlakola 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-73|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/anc-rank-and-file-vote-for-change-380207 "ANC boemo-le-file voutela phetoho"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 26 Pulungoana 2007.[https://web.archive.org/web/20081005190313/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=vn20071126042958726C564967 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 5 Mphalane 2008. E tlisitsoe ka la 9 Loetse 2021.''
# [[#citeref-74|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-finds-favour-among-his-anc-comrades-380161 "Zuma o fumana mohau ho balekane ba hae ba ANC"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 26 Pulungoana 2007.[https://web.archive.org/web/20081005190308/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125231051953C472153 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Mphalane 2008.''
# [[#citeref-75|^]] [https://web.archive.org/web/20081005190303/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125123255326C355676 "Zuma o re o ikemiselitse ho busa"]. IOL. Reuters. 25 November 2007. Archived from[http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125123255326C355676 ea pele] ka la 5 Mphalane 2008.''
# [[#citeref-76|^]] ''Williams, Juanita (18 December 2007). [https://www.iol.co.za/news/politics/fireworks-greet-new-anc-president-383189 "Li-fireworks li lumelisa mopresidente e mocha oa ANC"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20180213111721/https://www.iol.co.za/news/politics/fireworks-greet-new-anc-president-383189 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-77|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7163332.stm "Litefiso tse ncha tsa S Africa's Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 28 Tšitoe 2007.[https://web.archive.org/web/20071231062529/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7163332.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 31 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-cp78-0|^]] [https://web.archive.org/web/20130609021313/http://www.citypress.co.za/politics/zuma-wins-second-term/ "Zuma o hlola nako ea bobeli"]. City Press. 18 December 2012. Archived from[http://www.citypress.co.za/politics/zuma-wins-second-term/ ea pele] ka la 9 Phuptjane 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# [[#citeref-mbeki-r79-0|^]] [https://www.news24.com/News24/Mbeki-resignation-effective-Thurs-20080922 "Afrika Boroa: Mbeki o tlohela mosebetsi ka Labone"]. News24.[https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Press_Association SAPA]. La 22 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20131203014835/http://www.news24.com/SouthAfrica/TheEndofMbeki/Mbeki-resignation-effective-Thurs-20080922 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 3 Tšitoe 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# [[#citeref-80|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7629239.stm "Motlanthe: Matsoho 'a bolokehileng' a Afrika Boroa"]. Litaba tsa BBC. La 25 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20100701094935/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7629239.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 1 Phupu 2010. E tlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-81|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-i-only-want-one-term-409911 "Zuma: Ke batla nako e le 'ngoe feela"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20121130215915/http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-i-only-want-one-term-1.409911#.ULjf3SA7uSo E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 30 Pulungoana 2012. E tlisitsoe ka la 30 Pulungoana 2012.''
# [[#citeref-82|^]] ''Bearak, Barry (10 March 2009). [https://www.nytimes.com/2009/03/11/world/africa/11safrica.html "Ho emetse ho Helm Afrika Boroa: Mopresidente kapa Moahloli? Kapa Ka bobeli?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_New_York_Times New York Times]. [https://web.archive.org/web/20110511092953/http://www.nytimes.com/2009/03/11/world/africa/11safrica.html?_r=1 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 11 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.''
# [[#citeref-83|^]] ''Mandy Wiener (19 August 2009). [https://web.archive.org/web/20101125055208/http://ewn.co.za/articleprog.aspx?id=20017 "Litaba tsa ba boneng ka mahlo: Zuma o etsa mosebetsi o motle, ho senola phuputso e ncha"]. Ewn.co.za. E bolokiloe ho tloha[http://www.ewn.co.za/articleprog.aspx?id=20017 ea pele] ka la 25 Pulungoana 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-84|^]] [https://mg.co.za/article/2009-08-06-zuma-looks-to-ngcobo-as-new-chief-justice/ "Zuma o sheba Ngcobo joalo ka moahloli e mocha"]. Mail & Mohlokomeli. 6 Phato 2009.[https://web.archive.org/web/20090810093336/http://www.mg.co.za/article/2009-08-06-zuma-looks-to-ngcobo-as-new-chief-justice E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Phato 2009. E khutlisitsoe ka la 10 Phato 2009.''
# [[#citeref-85|^]] [https://web.archive.org/web/20090814172539/http://www.thetimes.co.za/News/Article.aspx?id=1047598 "Zuma o sebelisitse matla a hae hampe: khanyetso"]. The Times.[https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Press_Association Mokhatlo oa Boralitaba oa Afrika Boroa]. 10 August 2009. Archived from[https://web.archive.org/web/20090814172539/http://www.thetimes.co.za/News/Article.aspx?id=1047598 ea pele] ka la 14 Phato 2009. E khutlisitsoe ka la 10 Phato 2009.''
# [[#citeref-86|^]] [https://web.archive.org/web/20110516152143/http://www.timeslive.co.za/news/article134121.ece "Zuma o tla reha Moahloli e Mocha e Mocha"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. 1 October 2009. Archived from[https://web.archive.org/web/20110516152143/http://www.timeslive.co.za/news/article134121.ece ea pele] ka la 16 Mphalane 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-87|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8555697.stm "Bohanyetsi ba Afrika Boroa bo batla hore ho etsoe lipatlisiso ka Jacob Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 8 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100311213312/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8555697.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 11 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-88|^]] [https://web.archive.org/web/20100312080436/http://www.timeslive.co.za/local/article346579.ece "ANC e itokolla ho polelo ea 'muelli oa Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. La 9 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100312080436/http://www.timeslive.co.za/local/article346579.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 12 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-89|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-under-fire-after-late-declaration-1.475953 "Litaba - Leqephe le ka Pele: Zuma o ile a hlaseloa ka mor'a phatlalatso ea morao-rao"]. Ikemetseng Inthaneteng. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100821113237/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 21 Phato 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-90|^]] [https://web.archive.org/web/20140214114924/http://www.gov.za/speeches/view.php?sid=42463 "Mopresidente Jacob Zuma ka lefu la Mopresidente wa mehleng Nelson Mandela"]. Bopresidente. 5 December 2013. Archived from[http://www.gov.za/speeches/view.php?sid=42463 ea pele] ka la 11 Mmesa 2014. E khutlisitsoe ka la 8 Tšitoe 2013.''
# [[#citeref-91|^]] [https://web.archive.org/web/20140606143409/http://www.youtube.com/watch?v=Ltwj1ftRJ68 "Mopresidente Jacob Zuma o phatlalatsa ho hlokahala ha Madiba"]. SABC La 5 Tšitoe 2013. ho tloha ea mantlha ka la 11 Mmesa 2014. E tlisitsoe ka la 8 Tšitoe 2013.''
# [[#citeref-92|^]] [https://web.archive.org/web/20160413015424/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/10508338/South-African-president-Jacob-Zuma-booed-at-Mandela-memorial.html "Mopresidente oa Afrika Boroa Jacob Zuma o ile a rohakana sehopotsong sa Mandela"]. The Telegraph. 31 March 2013. Archived from[https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/10508338/South-African-president-Jacob-Zuma-booed-at-Mandela-memorial.html ea pele] ka la 13 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 31 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-93|^]] [http://america.aljazeera.com/opinions/2013/12/jacob-zuma-nelsonmandelasouthafricaanc.html "The boos for Jacob Zuma emela katleho ea Mandela"]. Al Jazeera. La 16 Tšitoe 2013.[https://web.archive.org/web/20140114100632/http://america.aljazeera.com/opinions/2013/12/jacob-zuma-nelsonmandelasouthafricaanc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Pherekhong 2014.''
# [[#citeref-94|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/anc-united-behind-zuma-duarte-1.1633303#.Uts5kWQo7LY "ANC e kopane ka mora Zuma"]. Ikemetseng Inthaneteng. 18 Pherekhong 2014.[https://web.archive.org/web/20140121041751/http://www.iol.co.za/news/politics/anc-united-behind-zuma-duarte-1.1633303#.Uts5kWQo7LY E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Pherekhong 2014.''
# [[#citeref-95|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/stand-down-request-for-zuma-1.1637053#.UuWiuGQo4b0 "Ema fatše kopo ea Zuma"]. Ikemetseng Inthaneteng. La 26 Pherekhong 2014.[https://web.archive.org/web/20140129005016/http://www.iol.co.za/news/politics/stand-down-request-for-zuma-1.1637053#.UuWiuGQo4b0 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Pherekhong 2014.''
# [[#citeref-96|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-re-elected-sa-president-1.1691892 "Zuma o khethiloe hape mopresidente oa SA"]. Litaba tsa IOL. La 21 Mphalane 2014.[https://web.archive.org/web/20140714150932/http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-re-elected-sa-president-1.1691892 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 14 Phupu 2014. E khutlisitsoe ka la 18 Phuptjane 2014.''
# [[#citeref-97|^]] ''Ipsos MORI (9 Hlakola 2017), [https://www.youtube.com/watch?v=sdjhoV8_FBY Ipsos – Beyond Populism – Mari Harris (Afrika Borwa)], [https://web.archive.org/web/20170310172638/https://www.youtube.com/watch?v=sdjhoV8_FBY polokelong] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Hlakubele 2017, e nkiloe ka la 27 Mmesa 2017''
# [[#citeref-98|^]] [https://www.fin24.com/Budget/analysis-eskoms-troubles-show-everything-thats-wrong-with-sa-20190220 "Analysis: Mathata a Eskom a bontša ntho e 'ngoe le e 'ngoe e phoso ka SA"]. Fin24. 21 Hlakola 2019. E khutlisitsoe ka la 21 Hlakola 2019.''
# [[#citeref-99|^]] ''Hazem al-Sabbagh (23 Phuptjane 2014). [http://www.sana.sy/en/?p=4016 "Mopresidente al-Assad o amohela mohala oa thoholetso ho tsoa ho Mopresidente oa Afrika Boroa Zuma"]. [https://web.archive.org/web/20150214164805/http://www.sana.sy/en/?p=4016 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 14 Hlakola 2015. E khutlisitsoe ka la 20 Mmesa 2015.''
# [[#citeref-100|^]] [https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.iol.co.za/news/world/zuma-blames-europe-again-for-migrant-crisis-1921420 "Zuma o beha Europe molato hape bakeng sa koluoa ea bafalli"]. Litaba tsa IOL. 26 September 2015. Archived from[https://www.iol.co.za/mercury/news/world/zuma-blames-europe-again-for-migrant-crisis-1921420 ea pele] ka la 17 Hlakola 2018.''
# ^ [[#citeref-mcgreal101-0|a]] [[#citeref-mcgreal101-1|b]] [[#citeref-mcgreal101-2|c]] ''McGreal, Chris (15 December 2007). [https://www.theguardian.com/international/story/0,,2227953,00.html "Afrika Boroa e merusung ha Mbeki a leba ho hloloa"]. Mohlokomedi. UK.''
# [[#citeref-102|^]] ''Wines, Michael (17 December 2007). [https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html "Ntoa ea Boetapele e Khotla Mokha o ka Sehloohong oa Afrika Boroa"]. New York Times.[https://web.archive.org/web/20160721071919/http://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Phupu 2016.''
# [[#citeref-103|^]] ''"Mbeki o sireletsa 'quiet diplomacy' ho Zim". [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Gazette Financial Gazette]. La 21 Pulungoana 2003.''
# [[#citeref-104|^]] ''Lodge, Tom (27 Mphalane 2004). [https://web.archive.org/web/20080910185647/http://wiserweb.wits.ac.za/PDF%20Files/wirs%20-%20lodge.pdf "Lipuisano tse khutsitseng Zimbabwe: thuto ea mohlala ea Afrika Boroa Afrika"](PDF). Pampiri e isoa Setsing sa Lithuto sa Afrika,[https://en.wikipedia.org/wiki/Leiden Leiden]. leq. 7. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20080910185647/http://wiserweb.wits.ac.za/PDF%20Files/wirs%20-%20lodge.pdf ea pele] (PDF) ka la 10 Loetse 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-105|^]] [https://web.archive.org/web/20081121130625/http://www.laborrights.org/end-violence-against-trade-unions/zimbabwe/1597 "Cosatu e batla demokrasi Zimbabwe, Foramo ea Machaba ea Litokelo tsa Basebetsi"]. Labourrights.org. E bolokiloe ho tloha[http://www.laborrights.org/end-violence-against-trade-unions/zimbabwe/1597 ea pele] ka la 21 Pulungoana 2008. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-106|^]] [https://web.archive.org/web/20171108133133/http://www.news24.com/News24/Africa/Zimbabwe/0,,2-11-1662_1624610,00.html "link e shoeleng"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.news24.com/News24/Africa/Zimbabwe/0,,2-11-1662_1624610,00.html ea pele] ka la 8 Pulungoana 2017. E khutlisitsoe ka la 18 Phuptjane 2009.''
# [[#citeref-107|^]] [http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,455681,00.html "Bophirima bo Kobahetse Sebopehong"]. Der Spiegel. La 20 Tšitoe 2006.[https://web.archive.org/web/20080810212413/https://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,455681,00.html E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Phato 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-108|^]] [https://web.archive.org/web/20071217061621/http://zimbabwemetro.com/2007/12/16/zuma-blasts-mbeki-s-zimbabwe-quiet-diplomacy/ "Zuma o nyatsa lipuisano tse khutsitseng tsa Zimbabwe tsa Mbeki"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe_Metro Zimbabwe Metro]. 16 December 2007. Archived from[https://web.archive.org/web/20071217061621/http://zimbabwemetro.com/2007/12/16/zuma-blasts-mbeki-s-zimbabwe-quiet-diplomacy/ ea pele] ka la 17 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 18 Tšitoe 2007.''
# [[#citeref-109|^]] ''Wines, Michael (17 December 2007). [https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html "Ntoa ea Boetapele e Khotla Mokha o ka Sehloohong oa ][https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html Afrika Boroa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_New_York_Times New York Times]. [https://web.archive.org/web/20160721071919/http://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Phupu 2016.''
# [[#citeref-110|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7337986.stm "Zuma o nyatsa tieho ea likhetho Zimbabwe"]. BBC. La 9 Mmesa 2008.[https://web.archive.org/web/20080413062618/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7337986.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 13 Mmesa 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-111|^]] [http://www.irinnews.org/report.aspx?ReportID=77725 "ZIMBABWE: Mugabe o lahleheloa ke tšehetso ea sebaka seo"]. IRIN (Ofisi ea UN bakeng sa Khokahano ea Litaba tsa Botho). 11 Mmesa 2008.[https://web.archive.org/web/20080418064638/http://www.irinnews.org/report.aspx?ReportId=77725 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 18 Mmesa 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-112|^]] [http://www.mg.co.za/article/2008-06-24-zuma-zimbabwe-is-out-of-control "Zuma: Zimbabwe e tsoile taolong"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]Marang-rang. La 24 Phuptjane 2008.[https://web.archive.org/web/20080704161502/http://www.mg.co.za/article/2008-06-24-zuma-zimbabwe-is-out-of-control E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Phupu 2008. E tlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-113|^]] [https://web.archive.org/web/20081121213710/http://www.thezimbabwetimes.com/?p=827 "Mugabe o tlohile nako e telele a amohelehile, Zuma"]. Zimbabwe Times. 9 July 2008. Archived from[http://www.thezimbabwetimes.com/?p=827 ea pele] ka la 21 Pulungoana 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.''
# [[#citeref-mail114-0|^]] [http://mg.co.za/article/2013-11-28-payback-time-mr-president "Nkandla report: Nako ea ho lefa, Zuma"]. Mail & Mohlokomeli. La 29 Pulungoana 2013.[https://web.archive.org/web/20131213180406/http://mg.co.za/article/2013-11-28-payback-time-mr-president E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Tšitoe 2013.''
# [[#citeref-guard115-0|^]] ''Smith, David (29 Pulungoana 2013). [https://www.theguardian.com/world/2013/nov/29/jacob-zuma-accused-corruption-south-africa "Jacob Zuma o qosoa ka bobolu 'ka tekanyo e kholo' Afrika Boroa"]. Mohlokomedi.[https://web.archive.org/web/20161115184522/https://www.theguardian.com/world/2013/nov/29/jacob-zuma-accused-corruption-south-africa E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Pulungoana 2016.''
# [[#citeref-116|^]] ''Ackroyd, Bianca (19 March 2014). [https://www.enca.com/south-africa/damning-nkandla-report-finds-zuma-must-pay-upgrades "Tlaleho e nyarosang ea Nkandla e fumana hore Zuma o tlameha ho lefa bakeng sa ntlafatso"]. eNCA.[https://web.archive.org/web/20160325184419/https://www.enca.com/south-africa/damning-nkandla-report-finds-zuma-must-pay-upgrades E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 25 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-117|^]] ''Amogelang Mbatha; Michael Cohen (3 Hlakola 2016).[https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-02-03/zuma-blinks-again-concession-on-home-costs-signals-waning-power "Zuma oa Blink hape: Matla a Theko ea Litšenyehelo tsa Lehae a Felisoa ke Matla"]. Bloomberg.com.[https://web.archive.org/web/20160312213546/http://www.bloomberg.com/news/articles/2016-02-03/zuma-blinks-again-concession-on-home-costs-signals-waning-power E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 12 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-118|^]] ''Thamm, Marianne (31 Hlakubele 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-03-31-nkandla-concourt-ruling-president-zuma-and-national-assembly-in-breach-of-constitution/#.Vvz5raT5jIW "Kahlolo ya Lekhotla la Nkandla: Moporesidente Zuma le Seboka sa Naha ba tlotse Molaotheo"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi.[https://web.archive.org/web/20160402022728/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-03-31-nkandla-concourt-ruling-president-zuma-and-national-assembly-in-breach-of-constitution/#.Vvz5raT5jIW E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 2 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 31 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-119|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/we-stand-firmly-behind-zuma-anc-womens-league-20160331 "Re eme re tiile ka morao ho Zuma - ANC Women's League"]. News24. 31 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160415153615/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/we-stand-firmly-behind-zuma-anc-womens-league-20160331 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-120|^]] ''Munusamy, Ranjeni (1 Mmesa 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-nkandla-judgment-the-mastery-of-the-concourt-vs-the-invincibility-of-jacob-zuma/#.Vwymm_krJD8 "Kahlolo ea Nkandla: The Mastery of the Concourt vs The Invincibility of Jacob Zuma."]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160404045107/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-nkandla-judgment-the-mastery-of-the-concourt-vs-the-invincibility-of-jacob-zuma/#.Vwymm_krJD8 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 4 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-121|^]] ''Poplak, Richard (April 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-trainspotter-zuma-the-anc-and-the-art-of-quantum-spinning/#.VwpujPkrJD8 "Trainspotter: Zuma, ANC, le bonono ba quantum spinning"]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160408012729/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-trainspotter-zuma-the-anc-and-the-art-of-quantum-spinning#.VwpujPkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-122|^]] [http://ewn.co.za/2016/04/01/Gwede-Mantashe-Calls-for-Zumas-impeachment-is-nothing-new "Gwede Mantashe: ANC e amohela tšoarelo ea mopresidente"]. EWN.[https://web.archive.org/web/20160406074945/http://ewn.co.za/2016/04/01/Gwede-Mantashe-Calls-for-Zumas-impeachment-is-nothing-new E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 6 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-123|^]] [https://www.enca.com/south-africa/zumas-violation-constitution-was-not-serious-mthembu "'Tlatlo ea Zuma ea Molao oa Motheo e ne e se Mathata" Mthembu]. www.enca.com.[https://web.archive.org/web/20160411223945/http://www.enca.com/south-africa/zumas-violation-constitution-was-not-serious-mthembu E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# ^ [[#citeref-:2124-0|a]] [[#citeref-:2124-1|b]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-35966916 "Jacob Zuma oa Afrika Boroa o pholohile likhethong tsa nyeoe ea Nkandla"]. Litaba tsa BBC. La 5 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160408140834/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-35966916 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# ^ [[#citeref-:4125-0|a]] [[#citeref-:4125-1|b]] ''Letsoalo, Matuma (6 April 2016). [http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion "Hobaneng Maparamente a ANC a hanne qoso ea Zuma ][http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion tshisinyo"]. M&G Inthaneteng.[https://web.archive.org/web/20160410023819/http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-126|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/06/ramaphosa-and-gordhan-voted-in-favour-of-zuma-list-shows "Ramaphosa le Gordhan ba voutetse Zuma, lenane le bonts'a"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410031331/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/06/ramaphosa-and-gordhan-voted-in-favour-of-zuma-list-shows E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-127|^]] ''Wicks, Jeff (11 April 2016). [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/cope-to-boycott-parliament-over-anc-response-to-concourts-nkandla-ruling-20160411 "Cope e hana Palamente mabapi le karabo ya ANC mabapi le kahlolo ya Nkandla ya ConCourt"]. News24. E hlahisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-:3128-0|^]] ''Friedman, Steven. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/06/courts-have-done-their-bit-now-it-s-up-to-politics "Makhotla a entse mosebetsi oa bona, joale ho ea lipolotiking"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410023839/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/06/courts-have-done-their-bit-now-it-s-up-to-politics E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-129|^]] ''Matshiqi, Aubrey. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/05/internal-anc-politics-will-dictate-leaders-fate "Lipolotiki tsa ka hare tsa ANC li tla laola bokamoso ba moetapele"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410045009/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/05/internal-anc-politics-will-dictate-leaders-fate E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-130|^]] ''Butler, Anthony. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/key-actors-do-not-want-president-to-go-just-yet "Batšoantšisi ba bohlokoa ha ba batle hore mopresidente a tsamaee"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160411110744/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/key-actors-do-not-want-president-to-go-just-yet E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-131|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/sacp-not-satisfied-with-zumas-apology-2004341 "SACP ha e khotsofatsoe ke tšoarelo ea Zuma"]. IOL.[https://web.archive.org/web/20160408002420/http://www.iol.co.za/news/politics/sacp-not-satisfied-with-zumas-apology-2004341 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-132|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/08/zuma-booed-as-more-party-faithful-call-for-action-against-him "Zuma o ile a hlaba litlatse ha a ntse a etsa boipiletso bo tiileng ba mokha hore ho nkoe khato khahlanong le eena"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160411110728/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/08/zuma-booed-as-more-party-faithful-call-for-action-against-him E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-133|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/kathrada-tells-zuma-step-down-2004231 "Kathrada o bolella Zuma: Theoha setulong"]. IOL.[https://web.archive.org/web/20160413175857/http://www.iol.co.za/news/politics/kathrada-tells-zuma-step-down-2004231 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 13 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-134|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/ahmed-kathrada-asks-zuma-to-resign-read-it-in-full-20160402 "Ahmed Kathrada o kopa Zuma hore a itokolle mosebetsing E bale ka botlalo"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160416045241/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/ahmed-kathrada-asks-zuma-to-resign-read-it-in-full-20160402 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 16 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-135|^]] [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-05-post-concourt-nkandla-ruling-bombshell-trevor-manuel-joins-the-calls-for-zumas-resignation/#.VwooGvkrJD8 "Post ConCourt Nkandla e busa ka bomo: Trevor Manuel o ikopanya le meipiletso ea hore Zuma a itokolle mosebetsing"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. La 5 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160410070945/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-05-post-concourt-nkandla-ruling-bombshell-trevor-manuel-joins-the-calls-for-zumas-resignation/#.VwooGvkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-136|^]] [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-07-trainspotter-zumamustfall-take-two-this-time-for-real/#.VwooKPkrJD8 "Trainspotter: #ZumaMustFall Take Two, lekhetlong lena ka sebele"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 6 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160410023500/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-07-trainspotter-zumamustfall-take-two-this-time-for-real#.VwooKPkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-137|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/propagand-media-spreading-lies-about-zuma-ex-political-prisoner-group-20160411 "'Mecha ea phatlalatso ea liphatlalatso' e jala mashano ka sehlopha sa batšoaruoa ba lipolotiki ba Zuma"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160420071138/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/propagand-media-spreading-lies-about-zuma-ex-political-prisoner-group-20160411 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 20 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-138|^]] [http://capeargus.newspaperdirect.com/epaper/showarticle.aspx?article=cc32a487-8cec-4f4c-b6db-6aaeee59a99e&key=NmQEgJZ3jfsEr3bTv4dW1w%253d%253d&issue=69852016040900000000001001 "Tsamaya, BAKRISTE BA KGOTLELLA ZUMA"]. Weekend Argus. 9 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 11 Mmesa 2016.''
# ^ [[#citeref-:8139-0|a]] [[#citeref-:8139-1|b]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/12/zuma-like-pw-botha-says-anc-veteran "Zuma o rata PW Botha, ho bolela mohlabani oa ANC"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160415184241/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/12/zuma-like-pw-botha-says-anc-veteran E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-140|^]] ''Hunter, Qaanitah (12 Mmesa 2016). [http://www.rdm.co.za/politics/2016/04/12/anc-gauteng-has-resolved-that-zuma-must-resign "ANC Gauteng e entse qeto ea hore Zuma o tlameha ho itokolla mosebetsing"]. Rand Daily Mail.[https://web.archive.org/web/20160414120631/http://www.rdm.co.za/politics/2016/04/12/anc-gauteng-has-resolved-that-zuma-must-resign E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 14 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-141|^]] ''Letsoalo, Matuma (12 April 2016). [http://mg.co.za/article/2016-04-12-gauteng-anc-zumas-apology-is-not-enough/ "ANC Gauteng: Zuma o tlameha ho theoha setulong"]. M&G Inthaneteng.[https://web.archive.org/web/20160415153711/http://mg.co.za/article/2016-04-12-gauteng-anc-zumas-apology-is-not-enough E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-142|^]] [http://sundaytribune.newspaperdirect.com/epaper/showarticle.aspx?article=f71c1794-3a18-4654-93fa-75e88560677d&key=BaGJCMkBU3%252bKnFXU8IFdAw%253d%253d&issue=70532016041000000000001001 "TUMELO EA TŠEPAHALA EA ZUMA"]. Sunday Tribune. 10 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 11 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-143|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/10/gupta-brothers-linked-to-zuma-scandal-leave-sa "Barab'eso ba Gupta ba amanang le sekhobo sa Zuma ba tloha SA"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160414015816/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/10/gupta-brothers-linked-to-zuma-scandal-leave-sa E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 14 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-144|^]] [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/thick-end-of-the-wedge-zumas-only-exit-plan-is-unravelling-under-pressure "QETELLO E NTLE EA MOKHATLO: Morero o le mong oa Zuma oa ho tsoa o ntse o tsoela pele tlas'a khatello"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410065418/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/thick-end-of-the-wedge-zumas-only-exit-plan-is-unravelling-under-pressure E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-145|^]] ''Munusamy, Ranjeni (11 Mmesa 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-11-gone-guptas-we-must-crush-the-head-of-the-snake-eff/#.VwuaefkrJD8 "Gone Guptas: 'Re tlameha ho pshatla hlooho ea noha' - EFF"]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160414023454/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-11-gone-guptas-we-must-crush-the-head-of-the-snake-eff/#.VwuaefkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 14 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 11 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-146|^]] ''du Preez, Max (12 Mmesa 2016). [http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/we-need-to-prepare-an-exit-strategy-for-zuma-20160412 "Re hloka ho lokisa leano la ho tsoa bakeng sa Zuma"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160413071925/http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/we-need-to-prepare-an-exit-strategy-for-zuma-20160412 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 13 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-rdmAllies147-0|^]] [http://www.rdm.co.za/politics/2016/02/01/zuma-allies-break-ranks-with-him-over-guptas "Lilekane tsa Zuma" li senya maemo "le eena ho feta li-Guptas"]. Rand Daily Mail. La 1 Hlakola 2016.[https://web.archive.org/web/20160207235926/http://www.rdm.co.za/politics/2016/02/01/zuma-allies-break-ranks-with-him-over-guptas E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 7 Hlakola 2016. E tlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-Symbol148-0|^]] ''Wild, Franz (17 Tšitoe 2015). [https://www.timeslive.co.za/sunday-times/news/2015-12-17-gupta-family-seen-as-symbol-of-zumas-failing-rule/ "Lelapa la Gupta le nkoa e le letšoao la puso e hlōlehileng ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Times_(South_Africa) Sontaha Times]. [https://web.archive.org/web/20160216032402/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/17/Gupta-family-seen-as-symbol-of-Zuma%E2%80%99s-failing-rule E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 16 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-bbcGupta149-0|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-22513410 "Ba-Gupta ke bo-mang?"]. BBC. 14 Mphalane 2013.[https://web.archive.org/web/20160318023327/http://www.bbc.com/news/world-africa-22513410 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 18 Hlakubele 2016. E tlisitsoe ka la 7 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-DMgupta150-0|^]] ''Munusamy, Ranjeni (1 Hlakola 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-02-01-keeping-up-with-the-guptas-whats-behind-the-anti-saxonwold-revolt "Ho Tsoela Pele le Ba-Gupta: Ke eng e bakang bofetoheli ba anti-Saxonwold"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi]. [https://web.archive.org/web/20160204055721/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-02-01-keeping-up-with-the-guptas-whats-behind-the-anti-saxonwold-revolt/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 4 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-New24Zupta151-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zupta-must-fall-and-eff-walks-out-20160211 "'Zupta e tlameha ho oa' - 'me EFF ea tsoa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. 11 Hlakola 2016.[https://web.archive.org/web/20160212084821/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zupta-must-fall-and-eff-walks-out-20160211 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 12 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 14 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-bdayZupta152-0|^]] ''Hartley, Wyndham; Marrian, Natasha (11 Hlakola 2016).[http://www.bdlive.co.za/national/2016/02/11/chaos-as-eff-once-again-delays-speech-and-then-stages-walkout "Morusu ha EFF e boetse e lieha ho bua, ebe e tsoela pele"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20160215050936/http://www.bdlive.co.za/national/2016/02/11/chaos-as-eff-once-again-delays-speech-and-then-stages-walkout E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 15 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 14 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-N24statecapture153-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/parliament-must-deal-with-state-capture-da-20160327 "Paramente e tlameha ho sebetsana le 'state capture' - DA"]. News24.com. La 27 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160327164125/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/parliament-must-deal-with-state-capture-da-20160327 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 27 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 30 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-N24zumarelationship154-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zuma-defends-relationship-with-guptas-report-20160323 "Zuma o sireletsa likamano le Guptas - tlaleho"]. News24.com. La 23 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160328160409/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zuma-defends-relationship-with-guptas-report-20160323 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 28 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 30 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-NeneRemoved155-0|^]] ''Letsoalo, Matuma (9 December 2015). [http://mg.co.za/article/2015-12-09-nhlanhla-nene-removed-as-finance-minister "Nhlanhla Nene o tlositsoe joalo ka letona la lichelete"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20160109073930/http://mg.co.za/article/2015-12-09-nhlanhla-nene-removed-as-finance-minister E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-SAAtestsNene156-0|^]] ''CAROL PATON (12 November 2015). [http://www.bdlive.co.za/business/transport/2015/11/12/saa-tests-nene "SAA e leka Nene"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.bdlive.co.za/business/transport/2015/11/12/saa-tests-nene E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.''
# [[#citeref-ECR157-0|^]] [https://www.ecr.co.za/news-sport/news/nene-sacked-finance-minister-replaced-david-van-rooyen/ "Nene o ile a lelekoa joalo ka Letona la Lichelete, a nkeloa sebaka ke David van Rooyen"]. East Coast Radio. 10 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.''
# [[#citeref-bdliveBashirFlight158-0|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/01/22/nene-said-no-to-myeni-bashir-and-zuma "Nene o ile a hana Myeni, Bashir le Zuma"]. Letsatsi la Khoebo. La 22 Pherekhong 2016.[https://web.archive.org/web/20160125142547/http://www.bdlive.co.za/national/2016/01/22/nene-said-no-to-myeni-bashir-and-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 25 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 1 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-FiftyBillionDollars159-0|^]] [http://mg.co.za/article/2014-09-23-sa-russia-agree-to-50-billion-nuclear-deal "SA, Russia e lumellana le -bilione ea tumellano ea nyutlelie"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. La 23 Loetse 2014.[https://web.archive.org/web/20160109073930/http://mg.co.za/article/2014-09-23-sa-russia-agree-to-50-billion-nuclear-deal E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-InsideZumasJet160-0|^]] [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://traveller24.news24.com/News/Flights/WATCH-Inside-Zumas-possible-R4b-private-jet-20151109 "Ka hare ho jete ea poraefete ea Zuma e ka bang R4b"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. La 9 Pulungoana 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://traveller24.news24.com/News/Flights/WATCH-Inside-Zumas-possible-R4b-private-jet-20151109 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-ReasonsNene161-0|^]] ''Areff, Ahmed (10 Tšitoe 2015). [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/four-possible-reasons-why-nene-was-fired-20151210 "Mabaka a mane a ka 'nang a etsa hore Nene a lelekoe mosebetsing"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/four-possible-reasons-why-nene-was-fired-20151210 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 2 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-Biztech162-0|^]] [http://businesstech.co.za/news/government/106705/why-zuma-sacked-nene-according-to-the-eff-and-da/ "Hobaneng ha Zuma a ile a leleka Nene ho latela EFF le DA"]. Businesstech.co.za. La 9 Tšitoe 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://businesstech.co.za/news/government/106705/why-zuma-sacked-nene-according-to-the-eff-and-da/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-bizNewsNamed163-0|^]] [https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ "Ba rehiloe: "baeletsi" ba babeli ba Van Rooyen ba Gupta ba batlileng ba koetela Polokelo ea Lichelete ea SA]. Biznews. 15 Hlakola 2016. E bolokiloe ho tloha[http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ ea pele]ka la 1 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-biznewsFloyedEFF164-0|^]] ''Shivambu, Floyd (21 Tšitoe 2015). [https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ "Floyd Shivambu: Ke ka lebaka lena Zuma a ileng a leleka Nene, a fetisitse backbencher Van Rooyen"]. Biznews. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ ea pele]ka la 1 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-biznewsRump165-0|^]] ''Ka khatiso, Donwald (22 Hlakola 2016).[http://www.biznews.com/thought-leaders/2016/02/22/previously-silent-ramaphosa-opens-up-on-zuptas-state-capture-strategy/ "Ramaphosa ea neng a khutsitse nakong e fetileng o ile a bula Zuptas, leano la "state capture""]. Biznews.[https://web.archive.org/web/20160223094644/http://www.biznews.com/thought-leaders/2016/02/22/previously-silent-ramaphosa-opens-up-on-zuptas-state-capture-strategy/ E bolokiloe]ho tloha ho ea pele ka la 23 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-BdayLondon166-0|^]] ''Lincoln Reader, Simon (11 March 2016).[http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/03/11/london-not-foggy-on-zumas-deflection-ploys "London ha e na moholi mabapi le maano a Zuma a ho kheloha"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20160312093319/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/03/11/london-not-foggy-on-zumas-deflection-ploys E bolokiloe]ho tloha ho ea pele ka la 12 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 12 Hlakubele 2016.''
# [[#citeref-SAhorribilis167-0|^]] ''Heystek, Magnus (5 Pherekhong 2016).[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.citizen.co.za/929679/2015-sas-annus-horribilis/ "2015: SA's Annus Horribilis"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_Africa) Moahi]. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.citizen.co.za/929679/2015-sas-annus-horribilis/ ea pele]ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-RandCrash168-0|^]] ''Mantshantsha, Sikonathi (10 Tshitwe 2015).[http://www.financialmail.co.za/features/2015/12/10/zuma-fires-finance-minister-nene-rand-crashes-to-record-r1538us "Zuma o leleka letona la lichelete Nene, rand e oela ho fihlela R15,38/US$"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Mail Mail Mail]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.financialmail.co.za/features/2015/12/10/zuma-fires-finance-minister-nene-rand-crashes-to-record-r1538us E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-ForbesNene169-0|^]] ''Pete Guest (9 Tšitoe 2015).[https://www.forbes.com/sites/peteguest/2015/12/09/zuma-replaces-finance-minister-nene-after-downgrade/ "Zuma o nka sebaka sa Letona la Lichelete Nene Ka mor'a ho theoha"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Forbes Forbes]. [https://web.archive.org/web/20160109073930/http://www.forbes.com/sites/peteguest/2015/12/09/zuma-replaces-finance-minister-nene-after-downgrade/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-ZumaBlunder170-0|^]] ''Azar Jammine (13 Tšitoe 2015). [http://www.fin24.com/BizNews/zumas-blunder-on-nene-costs-sa-billions-when-will-taxpayers-call-enough-20151213 "Bofokoli ba Zuma mabapi le Nene bo jella SA libilione - balefalekhetho ba tla bitsa ho lekaneng neng?"]. Fin24.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.fin24.com/BizNews/zumas-blunder-on-nene-costs-sa-billions-when-will-taxpayers-call-enough-20151213 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# ^ [[#citeref-SAwillGoBust171-0|a]] [[#citeref-SAwillGoBust171-1|b]] ''Thanduxolo Jika; Ron Derby; Peit Rampedi (20 Tshitwe 2015).[http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust "Ka morao ho U-turn ea Zuma: ][http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust 'SA e tla tsoela pele'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Times_(South_Africa) Sontaha Times]. [https://web.archive.org/web/20160106110359/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 6 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 7 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-GordhanMinister172-0|^]] [http://www.marieclaire.co.za/hot-topics/rand-drops-time-low-finance-ministers-removal "David Van Rooyen o nkeloa sebaka ke Pravin Gordhan joalo ka Letona la Lichelete"]. Marie Claire. La 14 Tšitoe 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.marieclaire.co.za/hot-topics/rand-drops-time-low-finance-ministers-removal E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.''
# [[#citeref-DemocrativeAccountability173-0|^]] ''SONGEZO ZIBI (22 December 2015). [http://www.bdlive.co.za/opinion/2015/12/22/saa-is-an-invaluable-case-study-for-democratic-accountability "SAA ke mohlala oa bohlokoahali bakeng sa boikarabello ba demokrasi"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]. [https://web.archive.org/web/20151224214608/http://www.bdlive.co.za/opinion/2015/12/22/saa-is-an-invaluable-case-study-for-democratic-accountability E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 24 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.''
# [[#citeref-ftNene174-0|^]] ''Andrew England (14 December 2015). [https://www.ft.com/cms/s/0/2a49965e-a281-11e5-8d70-42b68cfae6e4.html#axzz41Gb1Aylz "Zuma oa Afrika Boroa o bala litšenyehelo tsa fiasco holim'a letona la lichelete"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Times Financial Times]. [https://web.archive.org/web/20160218232747/http://www.ft.com/cms/s/0/2a49965e-a281-11e5-8d70-42b68cfae6e4.html#axzz41Gb1Aylz E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 18 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.''
# [[#citeref-RamaphosaDenies175-0|^]] ''Letsoalo, Matuma (12 January 2016). [http://mg.co.za/article/2016-01-12-ramaphosa-theres-a-lot-of-love-between-me-and-zuma "Ramaphosa: Ho na le lerato le leholo pakeng tsa ka le Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20160115153537/http://mg.co.za/article/2016-01-12-ramaphosa-theres-a-lot-of-love-between-me-and-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 12 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-RanjeniMunusamy176-0|^]] ''Munusamy, Ranjeni (14 Tshitwe 2015). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2015-12-14-zuma-climbs-down-gordhan-takes-up-sas-rescue-mission/#.VovuaPl96Uk "Zuma o theoha, Gordhan o nka mosebetsi oa pholoso oa SA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Daily_Maverick The Daily Maverick]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.dailymaverick.co.za/article/2015-12-14-zuma-climbs-down-gordhan-takes-up-sas-rescue-mission/#.VovuaPl96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.''
# [[#citeref-177|^]] ''Bezuidenhout, Jessica (19 Hlakola 2019). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2019-02-19-the-impact-of-nenegate-no-you-cant-simply-pick-up-a-plunging-rand/ "Phello ea Nenegate: Che, u ke ke ua nka feela ..."]Maverick ea letsatsi le letsatsi. E khutlisitsoe ka la 20 Hlakola 2019.''
# [[#citeref-178|^]] [https://mg.co.za/article/2017-03-30-report-president-jacob-zuma-has-fired-finance-minister-pravin-gordhan "Mopresidente Jacob Zuma o lelekisitse letona la lichelete Pravin Gordhan"]. Mail & Mohlokomeli. La 30 Hlakubele 2017.[https://web.archive.org/web/20170404220417/https://mg.co.za/article/2017-03-30-report-president-jacob-zuma-has-fired-finance-minister-pravin-gordhan E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 4 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-179|^]] ''Onishi, Norimitsu; Chanmarch, Sewell (31 Hlakubele 2017).[https://www.nytimes.com/2017/03/31/world/africa/south-africa-pravin-gordhan-jacob-zuma.html "Ho thunngoa ha Letona la Lichelete la Afrika Boroa ho Holisa Phapang ea Lipolotiki"]. New York Times.[https://web.archive.org/web/20171201055347/https://www.nytimes.com/2017/03/31/world/africa/south-africa-pravin-gordhan-jacob-zuma.html?_r=0 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 1 Tšitoe 2017.''
# [[#citeref-180|^]] [http://www.702.co.za/articles/250971/anc-mps-shouldn-t-wait-for-opposition-to-act-against-zuma-sacp "Maparamente a ANC ha a lokela ho emela khanyetso ho nka khato khahlano le Zuma - SACP"]. 702. 4 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170407101319/http://www.702.co.za/articles/250971/anc-mps-shouldn-t-wait-for-opposition-to-act-against-zuma-sacp E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 7 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-181|^]] [http://www.timeslive.co.za/politics/2017/04/03/BREAKING-SA’s-sovereign-credit-rating-downgraded-to-junk-status "Sekoloto se ikemetseng sa SA se theohetse boemong ba junk"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. 3 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170404040316/http://www.timeslive.co.za/politics/2017/04/03/BREAKING-SA%E2%80%99s-sovereign-credit-rating-downgraded-to-junk-status E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Mmesa 2017.''
# ^ [[#citeref-:0182-0|a]] [[#citeref-:0182-1|b]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/wrap-60-000-marchers-call-for-zuma-to-fall-20170407 TLHOKOMELISO: Bamacha ba '60 000' ba re Zuma a oe"]. News24.[https://web.archive.org/web/20170408013447/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/wrap-60-000-marchers-call-for-zuma-to-fall-20170407 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 8 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-183|^]] [https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-live-blog/#.WOlKt_l96Uk "Live blog: Baipelaetsi ba anti-Zuma ba ea literateng ka letsatsi la ts'ebetso"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 7 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170409115757/https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-live-blog/#.WOlKt_l96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-184|^]] [https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-zumamustfall-thousands-march-calling-for-zuma-to-step-down/#.WOlN0_l96Uk "#Zumamustfall: Batho ba likete ba ile ba etsa leeto la ho kopa Zuma hore a theohe setulong"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 7 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170409113726/https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-zumamustfall-thousands-march-calling-for-zuma-to-step-down/#.WOlN0_l96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-185|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/breaking-zuma-survives-vote-of-no-confidence-20170808 "BREAKING: Zuma o pholohile likhethong tsa ho hloka tšepo"]. news24.com.[https://web.archive.org/web/20170808233832/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/breaking-zuma-survives-vote-of-no-confidence-20170808 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 8 Phato 2017.''
# [[#citeref-186|^]] [http://citizen.co.za/news/news-national/1070471/dlamini-zuma-touted-as-next-president/ "Dlamini-Zuma o fumanwa e le mopresidente ya tlang"]. Moahi. 11 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20170429000225/http://citizen.co.za/news/news-national/1070471/dlamini-zuma-touted-as-next-president/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 29 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 27 Mmesa 2017.''
# ^ [[#citeref-auto2187-0|a]] [[#citeref-auto2187-1|b]] ''Tau, Steven (29 April 2017). [http://citizen.co.za/news/news-national/1499467/zumas-scary-third-term-ploy/ "Zuma o batla ho tsoela pele ho laola ANC a sebelisa mosali oa mehleng - mohlahlobi"]. Moahi.[https://web.archive.org/web/20170429071309/http://citizen.co.za/news/news-national/1499467/zumas-scary-third-term-ploy/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 29 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 29 Mmesa 2017.''
# ^ [[#citeref-duPreez188-0|a]] [[#citeref-duPreez188-1|b]] ''du Preez, Max (2 May 2017). [http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/gerrie-nel-could-be-our-last-hope-to-get-rid-of-zuma-20170502 "Na ekaba Gerrie Nel vs Jacob Zuma?"]. News24.[https://web.archive.org/web/20170502093837/http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/gerrie-nel-could-be-our-last-hope-to-get-rid-of-zuma-20170502 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 2 Motšeanong 2017. E khutlisitsoe 2 May 2017.''
# [[#citeref-189|^]] ''Paul Herman (18 December 2017). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 "Ramaphosa o hlola bopresidente ba ANC - JWALO KA HO HLOKAHALA"]. [https://web.archive.org/web/20171218170001/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 18 Tšitoe 2017. E tlisitsoe ka la 13 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-190|^]] ''Marrian, Natasha; Magubane, Khulekani (6 Hlakola 2018).[https://www.businesslive.co.za/bd/national/2018-02-06-state-of-nation-address-postponed/ "Puo ea boemo ba naha e chechisitsoe morao"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20180214073305/https://www.businesslive.co.za/bd/national/2018-02-06-state-of-nation-address-postponed/ E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-191|^]] ''de Klerk, Aphiwe; Macanda, Siphe (13 Hlakola 2018).[https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-13-anc-confirms-it-has-recalled-jacob-zuma/ "ANC e tiisa hore e tlositse Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. [https://web.archive.org/web/20180213200128/https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-13-anc-confirms-it-has-recalled-jacob-zuma/ E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-192|^]] [https://mg.co.za/article/2018-02-14-zuma-address "Nako e felile: Jacob Zuma o itokolla mosebetsing"]. Mail & Mohlokomeli. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180214210738/https://mg.co.za/article/2018-02-14-zuma-address E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-news24CityPressCyrilDodgedCoup193-0|^]] [https://web.archive.org/web/20180918215242/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/security-bosses-reveal-how-cyril-dodged-a-coup-20180722-2 "Kamoo Ramaphosa a 'qobileng bofetoheli' - baokameli ba tšireletso ba senola tsohle"]. News24. E khutlisitsoe ka la 8 Pulungoana 2018.''
# [[#citeref-194|^]] [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/jacob-zuma-resigns-as-president-of-south-africa-20180214 "Jacob Zuma o itokolla mosebetsing joalo ka mopresidente oa Afrika Boroa"]. News24. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215003015/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/jacob-zuma-resigns-as-president-of-south-africa-20180214 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Hlakola 2018. E tlisitsoe ka la 15 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-195|^]] [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-goodbye-zuma-hello-president-cyril-20180215 PHELA: 'Ke batla ho sebetsa ka boikokobetso, ka botshepehi le ka seriti' - Mopresidente Ramaphosa]. News24. 15 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215061145/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-goodbye-zuma-hello-president-cyril-20180215 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Hlakola 2018. E tlisitsoe ka la 15 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-196|^]] [https://mg.co.za/article/2019-07-15-zuma-denies-twisting-masekos-arm-for-his-gupta-media-brainchild "Zuma o hana ho sotha letsoho la Maseko bakeng sa morero oa hae oa boralitaba oa Gupta"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.''
# [[#citeref-197|^]] [https://www.moneyweb.co.za/news/south-africa/zuma-says-hes-a-victim-as-he-faces-graft-probe/ "Zuma o re ke lehlatsipa ha a ntse a tjamelane le lipatlisiso tsa boqhekanyetsi"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.''
# [[#citeref-198|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-was-the-best-president-ever-supporters-insist-jacob-zuma-is-innocent-29243692 "'Zuma e ne e le mopresidente e moholo ka ho fetisisa': Batšehetsi ba tsitlallela hore Jacob Zuma ha a na molato"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.''
# [[#citeref-199|^]] ''Maughan, Karyn (15 Phupu 2019). [https://www.businesslive.co.za/bd/national/2019-07-15-zondo-inquiry-is-part-of-intelligence-plot-to-get-rid-of-me-jacob-zuma-says/ "Lipatlisiso tsa Zondo ke karolo ea morero oa bohlale oa 'ho ntlohela," Jacob Zuma o re.]. businesslive.co.za. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.''
# [[#citeref-200|^]] [https://www.enca.com/news/zuma-needs-answer-allegations-zondo "Zuma o lokela ho araba liqoso: Zondo"]. eNCA. 21 Tšitoe 2020. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.''
# [[#citeref-201|^]] [https://www.businesslive.co.za/bd/national/2020-12-04-zondo-sets-down-new-dates-for-zuma-to-appear-at-commission/ "Zondo o beha matsatsi a macha a hore Zuma a hlahe komising"]. Khoebo Phela. 4 Tšitoe 2020. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.''
# [[#citeref-202|^]] [https://www.enca.com/news/concourt-rules-zuma-must-appear-and-testify-zondo-commission "Melao ea Lekhotla Zuma o tlameha ho hlaha le ho fana ka bopaki ho Komisi ea Zondo"]. eNCA. 28 Pherekhong 2021. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.''
# [[#citeref-203|^]] ''Cele, S'thembile (28 January 2021). [https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-01-28/south-african-court-rules-zuma-must-testify-at-graft-inquiry "Melao ea Lekhotla la Afrika Boroa Zuma o tlameha ho fana ka Bopaki Potsong ea Graft"]. Litaba tsa Bloomberg. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.''
# ^ [[#citeref-news24ConCourt204-0|a]] [[#citeref-news24ConCourt204-1|b]] ''Basson, Adriaan; le al. (29 Phuptjane 2021).[https://web.archive.org/web/20210629101001/https://www.news24.com/news24/southafrica/news/live-constitutional-court-to-hand-down-judgment-in-jacob-zuma-contempt-case-20210629-6 "Zuma o fumanoe a le molato oa ho nyelisa lekhotla, a ahloleloa ho hlola chankaneng likhoeli tse 15 ke ConCourt"]. litaba24. E bolokiloe ho tloha[https://www.news24.com/news24/southafrica/news/live-constitutional-court-to-hand-down-judgment-in-jacob-zuma-contempt-case-20210629-6 ea pele] ka la 29 Phuptjane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.''
# [[#citeref-205|^]] ''Eligon, Johanne; Chutel, Lynsey (29 June 2021).[https://web.archive.org/web/20210629090007/https://www.nytimes.com/2021/06/29/world/africa/jacob-zuma-prison.html "Lekhotla la Afrika Boroa le laela hore Mopresidente Jacob Zuma a tšoaroe ka lebaka la nyeliso"]. New York Times.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/0362-4331 0362-4331]. E bolokiloe ho tloha[https://www.nytimes.com/2021/06/29/world/africa/jacob-zuma-prison.html ea pele] ka la 29 Phuptjane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.''
# [[#citeref-206|^]] [https://www.cnn.com/2021/06/29/africa/jacob-zuma-contempt-sentencing-intl/index.html "Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa Jacob Zuma o ahloletsoe likhoeli tse 15 ][https://www.cnn.com/2021/06/29/africa/jacob-zuma-contempt-sentencing-intl/index.html chankaneng ka lebaka la ho nyelisa lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/CNN CNN].''
# [[#citeref-207|^]] [https://www.aljazeera.com/news/2021/7/3/s-africas-zuma-conviction-to-be-reviewed-by-top-court "Lekhotla le ka holimo la Afrika le lumela ho mamela Zuma phephetso ea ho hlola chankaneng"]. aljazeera.com. E tsositsoe ka la 5 Phupu 2021.''
# [[#citeref-208|^]] [https://www.africanews.com/2021/07/03/s-africa-deadline-looms-for-zuma-to-surrender-to-police/ "S'Africa: Nako ea ho qetela e haufi ea hore Zuma a inehele sepoleseng"]. Litaba tsa Afrika. 3 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 13 Phupu 2021.''
# ^ [[#citeref-Estcourt209-0|a]] [[#citeref-Estcourt209-1|b]] ''Sishi, Siyabonga; Dludla, Nqobile; Likoko, Tim; Wendell, Roelf; Ho hlola, Alexander (8 Phupu 2021). Likoko, Tim; Cooney, Peter (Eds.).[https://www.reuters.com/world/africa/south-africas-zuma-hand-himself-over-police-foundation-2021-07-07/ "Zuma oa Afrika Boroa o inehela sepoleseng ho qala kahlolo"]. Reuters. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.''
# [[#citeref-210|^]] [https://ewn.co.za/2021/07/07/former-president-jacob-zuma-hands-himself-over-to-serve-15-month-jail-sentence "Mopresidente oa mehleng Zacob Zuma o inehela ho sebetsa chankaneng ea likhoeli tse 15"]. Litaba tsa Lipaki tse boneng ka mahlo. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.''
# [[#citeref-211|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758540 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng o inehela sepoleseng sa Afrika Boroa"]. bbc.com. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.''
# [[#citeref-212|^]] ''Ho hlola, Alexander; Roelf, Wendell; Ward, Rogan; Kumwenda-Mtambo, Olivia; Cocks, Tim (9 Phupu 2021). Elgood, Giles; Richardson, Alex (eds.).[https://www.reuters.com/world/africa/south-african-court-dismisses-zumas-application-block-arrest-2021-07-09/ "Moetapele oa mehleng oa Afrika Boroa Zuma o lahlehetsoe ke morero oa ho phethola ho tšoaroa"]. Reuters. E tsositsoe ka la 10 Phupu 2021.''
# [[#citeref-213|^]] ''Govender, Suthentira (9 Phupu 2021). [https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2021-07-09-millions-of-rand-of-kzn-infrastructure-damaged-in-violent-free-jacob-zuma-protests/ "Limilione tsa liranta tsa meaho ea KZN e senyehile mehoong e mabifi ea 'Tokolla Jacob Zuma'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. E tsositsoe ka la 10 Phupu 2021.''
# [[#citeref-214|^]] ''Cele, S'thembile; Siwele, Khuleko (11 Phupu 2021).[https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-07-11/south-africa-s-pro-zuma-protests-spread-to-nation-s-economic-hub "Ba Tšeletseng ba bolailoe ha Merusu ea Afrika Boroa e Nama Ka mor'a ho Koalloa ha Zuma"]. Bloomberg. E tsositsoe ka la 13 Phupu 2021.''
# [[#citeref-215|^]] ''Mahvuso, Sihle (21 Phupu 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zuma-applies-for-permission-to-attend-brothers-funeral-at-nkandla-6fe9fb53-5ce3-404b-98a9-5b202929c37e "Jacob Zuma o kopa tumello ea ho ea lepatong la moena Nkandla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E hlahisitsoe ka la 28 Phato 2021.''
# [[#citeref-216|^]] ''Aboudouh, Ahmed (22 Phupu 2021). [https://www.independent.co.uk/news/world/africa/south-africa-zuma-prison-funeral-b1888613.html "Jacob Zuma o lokollotsoe teronkong ho ea lepatong la moen'ae ka mor'a merusu e mabifi"]. Ea Ikemetseng. E hlahisitsoe ka la 28 Phato 2021.''
# [[#citeref-217|^]] ''McKenzie, David (6 Phato 2021). [https://edition.cnn.com/2021/08/06/africa/jacob-zuma-hospitalized-intl/index.html "Afrika Boroa: Lekhotla le ka Holimo-limo le tšehetsa kahlolo ea mopresidente oa mehleng"]. CNN. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.''
# [[#citeref-218|^]] [https://www.africanews.com/2021/08/15/former-sa-president-jacob-zuma-undergoes-surgery-to-remain-in-hospital// "Mopresidente oa mehleng oa SA Jacob Zuma o etsoa opereishene, hore a lule sepetlele"]. Africanews, Agence France-Presse. Litaba tsa Afrika. 15 Phato 2021. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.''
# [[#citeref-219|^]] ''Magome, Mogomotsi (17 Loetse 2021). [https://apnews.com/article/africa-johannesburg-courts-south-africa-jacob-zuma-028b88bc789e4f8728203f8fc558c298 "Afrika Boroa: Lekhotla le ka Holimo-limo le tšehetsa kahlolo ea mopresidente oa mehleng"]. Associated Press. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.''
# [[#citeref-220|^]] [https://www.reuters.com/world/africa/south-africas-high-court-orders-former-president-zuma-go-back-jail-2021-12-15/ "Lekhotla le phahameng la Afrika Boroa le laela mopresidente oa mehleng Zuma hore a khutlele teronkong"]. Reuters. 15 Tšitoe 2021. E khutlisitsoe ka la 15 Tšitoe 2021.''
# ^ [[#citeref-:02221-0|a]] [[#citeref-:02221-1|b]] ''Bruce, David (2008). [https://journals.assaf.org.za/index.php/sacq/article/view/951/820 "Ntle le tšabo kapa mohau: The Scorpions le lipolotiki tsa toka"]. SA Crime Quarterly.'''24'''.''
# [[#citeref-222|^]] ''Carroll, Rory (21 January 2004). [https://www.theguardian.com/world/2004/jan/21/southafrica.rorycarroll "Apartheid smear smear rebounds"]. Mohlokomedi. E khutlisitsoe ka la 3 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-223|^]] [https://mg.co.za/article/2004-05-30-public-protector-a-liar-and-sad-case/ "Mosireletsi oa sechaba ke 'ea leshano' le 'nyeoe e bohloko'"]. The Mail & Guardian. 30 May 2004. E tsositsoe ka la 3 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-224|^]] [https://www.news24.com/news24/ngcuka-mushwana-war-rages-on-20040601 "Ngcuka-Mushwana 'ntoa' e ntse e tsoela pele"]. News24. 1 Phuptjane 2004. E khutlisitsoe ka la 3 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-225|^]] ''Berger, Guy (22 November 2006). [https://mg.co.za/article/2006-11-22-suckers-for-the-sound-bite/ "Li-suckers bakeng sa ho loma molumo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20070930181143/http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=290776&area=%2Finsight%2Finsight__columnists%2F E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 30 Loetse 2007. E khutlisitsoe ka la 22 Pulungoana 2006.''
# [[#citeref-:24226-0|^]] [https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/jointinvestigationreport0.pdf Tlaleho ea lipatlisiso tse kopanetsoeng mabapi le Liphutheloana tsa Thepa ea Ts'ireletso ea Leano](PDF). Pretoria: Mohatisi oa 'Muso. La 14 Pulungoana 2001.''
# [[#citeref-:47227-0|^]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2014-11-11-i-had-no-conflict-of-interest-chippy-shaik/ "Ke ne ke sena likhohlano tsa lithahasello: Chippy Shaik"]. Sontaha Times. 11 Pulungoana 2014. E khutlisitsoe ka la 22 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-228|^]] ''Peta, Basildon (8 June 2005). [https://www.independent.co.uk/news/world/africa/corruption-sentence-seals-fate-of-mbeki-deputy-225034.html "Kahlolo ea bobolu e tiisa pheletso ea motlatsi oa Mbeki"]. Ea Ikemetseng. E tsositsoe ka la 22 Tšitoe 2021.''
# [[#citeref-SABCNewsSpecial229-0|^]] [http://www.sabcnews.com/features/schabir_shaik_trial/ "Shaik o ahloletsoe lilemo tse 15 teronkong"]. Litaba tsa SABC. 6 Phato 2005.[https://web.archive.org/web/20071222075538/http://www.sabcnews.com/features/schabir_shaik_trial/ E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 22 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 4 Loetse 2008.''
# [[#citeref-230|^]] [https://web.archive.org/web/20160916081955/http://www.abc.net.au/foreign/images/encrypted_fax.jpg "Encrypted Fax"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.abc.net.au/foreign/images/encrypted_fax.jpg ea pele] ka la 16 Loetse 2016. E khutlisitsoe 12 May 2009.''
# [[#citeref-231|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-author-of-encrypted-fax-could-testify-290715 "Zuma: Mongoli oa fax e patiloeng a ka paka"]. IOL. 23 Phato 2006. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.''
# ^ [[#citeref-shaiktranscript232-0|a]] [[#citeref-shaiktranscript232-1|b]] [https://web.archive.org/web/20090322095241/http://www.news24.com/News24/South_Africa/Shaik_trial/0,,2-7-1708_1718857,00.html "Tlhaloso e feletseng ea kahlolo ea Shaik"]. News24. 9 June 2005. Archived from[http://www.news24.com/News24/South_Africa/Shaik_trial/0,,2-7-1708_1718857,00.html ea pele] ka la 22 Hlakubele 2009.''
# ^ [[#citeref-SABC2006-09-20233-0|a]] [[#citeref-SABC2006-09-20233-1|b]] [https://web.archive.org/web/20061026083725/http://www.sabcnews.com/south_africa/crime1justice/0%2C2172%2C135153%2C00.html "Teko ea bobolu ea Zuma e felisitsoe"]. Litaba tsa SABC. 20 September 2006. Archived from[http://www.sabcnews.com/south_africa/crime1justice/0,2172,135153,00.html ea pele] ka la 26 Mphalane 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Loetse 2006.''
# [[#citeref-longpath234-0|^]] ''Oellermann, Ingrid (4 Phato 2008). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/Zumas-long-path-to-court-20080804 "Tsela e telele ea Zuma ea ho ea lekhotleng"]. [https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/Zumas-long-path-to-court-20080804 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 17 Hlakola 2018.''
# [[#citeref-235|^]] [http://www.justice.gov.za/legislation/constitution/ "Molaotheo oa Rephaboliki ea Afrika Boroa"]. [https://web.archive.org/web/20170715031238/http://www.justice.gov.za/legislation/constitution/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Phupu 2017. E tlisitsoe ka la 17 Hlakola 2018.''
# ^ [[#citeref-dismiss236-0|a]] [[#citeref-dismiss236-1|b]] ''Zigomo, Muchena (11 Loetse 2008). [https://www.reuters.com/article/us-safrica-zuma-idUSLC54653420080912 "Moahloli oa Afrika Boroa o lahla nyeoe ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Reuters Reuters]. [https://web.archive.org/web/20141129050546/http://www.chinapost.com.tw/international/africa/2008/09/13/174479/S.-African.htm E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 29 Pulungoana 2014. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# [[#citeref-237|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7612233.stm "news.bbc.co.uk, SA lekhotla le hana nyeoe ea bosholu ea Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 12 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20110512100849/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7612233.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 12 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-238|^]] ''James Orr le mekhatlo (12 September 2008). [https://www.theguardian.com/world/2008/sep/12/southafrica "Lekhotla la Afrika Boroa le hlekela Zuma tsela ea ho ba mopresidente"]. Mohlokomedi. UK.[https://web.archive.org/web/20130902225553/http://www.theguardian.com/world/2008/sep/12/southafrica E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Loetse 2013. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-239|^]] ''Burgis, Tom (12 September 2008). [https://www.ft.com/cms/s/0/9dcc7116-80c7-11dd-82dd-000077b07658.html "Lekhotla le hlakola Zuma hore a kenele mopresidente"]. Financial Times.''
# [[#citeref-240|^]] [https://web.archive.org/web/20080914063842/http://www.news24.com/News24/South_Africa/Politics/0,,2-7-12_2392602,00.html "Kahlolo e felletseng ea Zuma"]. News24. 13 September 2008. Archived from[http://www.news24.com/News24/South_Africa/Politics/0,,2-7-12_2392602,00.html ea pele] ka la 14 Loetse 2008.''
# [[#citeref-241|^]] ''Johns, Lynnette (6 Loetse 2008). [https://www.iol.co.za/news/politics/judges-think-theyre-descendants-of-god-415370 "Baahloli ba nahana hore ke litloholo tsa Molimo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) E ikemetseng ][https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Marang-rang].''
# [[#citeref-242|^]] [https://web.archive.org/web/20110510103225/http://www.friendsofjz.co.za/documents/Zuma%20Trial%20Cookbook.pdf "STATE-Versus-JACOB GEDLEYIHLEKISA ZUMA – A LITIGATION COOKBOOK"](PDF). E bolokiloe ho tloha[http://www.friendsofjz.co.za/documents/Zuma%20Trial%20Cookbook.pdf ea pele] (PDF) ka la 10 Motšeanong 2011.''
# [[#citeref-243|^]] [https://web.archive.org/web/20110514090114/http://afp.google.com/article/ALeqM5jwg5P3sBxc05Xyc8vZeZ_g9yzAcA "Mbeki o phephetsa qeto ea lekhotla ho sireletsa setumo"]. AFP. 23 September 2008. Archived from[http://afp.google.com/article/ALeqM5jwg5P3sBxc05Xyc8vZeZ_g9yzAcA ea pele] ka la 14 Mphalane 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-244|^]] ''Lourens, Carli (23 September 2008). [https://web.archive.org/web/20151016044828/http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aro62XMHHN44&refer=africa "bloomberg.com, Moralo oa Mbeki oa Afrika Boroa oa ho Phephetsa Kahlolo ea Lekhotla e 'Sa Nepahetseng'"]. Bloomberg. E bolokiloe ho tloha[https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601116&sid=aro62XMHHN44&refer=africa ea pele] ka la 16 Mphalane 2015. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# ^ [[#citeref-upholdsndpp245-0|a]] [[#citeref-upholdsndpp245-1|b]] ''Johanne, Mareka; Kulikov, Yuri (12 January 2009).[https://mg.co.za/article/2009-01-12-zuma-not-off-the-hook "Lekhotla le tšehetsa boipiletso ba NDPP nyeoeng ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20170420072934/https://mg.co.za/article/2009-01-12-zuma-not-off-the-hook E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 20 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-246|^]] ''Gordin, Jeremy (8 Mmesa 2009). [https://web.archive.org/web/20090411082712/http://blogs.dispatch.co.za/dispatchnow/2009/04/08/jacob-zuma-jeremy-gordin-analysis "Jacob Zuma: Tlhahlobo ea Jeremy Gordin"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Dispatch Romella Hona Joale 24/7]. E bolokiloe ho tloha[http://blogs.dispatch.co.za/dispatchnow/2009/04/08/jacob-zuma-jeremy-gordin-analysis ea pele] ka la 11 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-247|^]] [https://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-reveals-contents-of-ngcuka-mccarthy-tapes "Mpshe o senola litaba tsa litheipi tsa Ngcuka, McCarthy"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Mmesa 2009.[https://web.archive.org/web/20150924173923/http://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-reveals-contents-of-ngcuka-mccarthy-tapes E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 24 Loetse 2015.''
# [[#citeref-248|^]] [https://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-zuma-decision-not-an-acquittal/ "Mpshe: Qeto ea Zuma ha se tokollo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Mmesa 2009.[https://web.archive.org/web/20090409074141/http://www.mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-zuma-decision-not-an-acquittal E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 9 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-249|^]] ''Du Plessis, Carien (2 Mmesa 2009). [https://www.iol.co.za/news/politics/is-npa-entitled-to-drop-zuma-charges-438975 "Na NPA e na le tokelo ea ho hlakola liqoso tsa Zuma?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Cape_Times Cape Times]. [https://web.archive.org/web/20090406070407/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=6&art_id=vn20090402055425863C195372 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 6 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-250|^]] [https://web.archive.org/web/20090408052411/http://www.citizen.co.za/index/article.aspx?pDesc=93359,1,22 "Lifaele tsa DA bakeng sa tlhahlobo ea boahloli"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.citizen.co.za/index/article.aspx?pDesc=93359,1,22 ea pele] ka la 8 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-251|^]] ''Joubert, Pearlie; Basson, Adriaan.[https://web.archive.org/web/20090426215748/http://elections.mg.co.za/story/2009-04-09-the-spy-who-saved-zuma "Sehloela se Pholositseng Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E bolokiloe ho tloha[https://mg.co.za/article/2009-04-09-the-spy-who-saved-zuma/ ea pele] ka la 26 Mmesa 2009.''
# [[#citeref-252|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/mpshe-showing-contempt-for-law-zille-460127 "Mpshe o nyenyefatsa molao: Zille"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa. E hlahisitsoe ka la 30 Loetse 2009.''
# [[#citeref-253|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-zuma-to-hear-if-spy-tapes-judgment-will-be-set-aside-20160429 "Qeto ea ho hlakola liqoso tsa bobolu ba Zuma 'ha e utloahale', e behelle ka thoko - Joalo ka ha e etsahetse"]. news24.com.[https://web.archive.org/web/20171109022700/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-zuma-to-hear-if-spy-tapes-judgment-will-be-set-aside-20160429 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pulungoana 2017. E tlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2017.''
# [[#citeref-254|^]] [https://www.scribd.com/document/361488605/Zuma-Spy-Tapes-Judgment#from_embed "Zuma Spy Tapes Kahlolo"]. Scribd. Khaso ea Primedia.''
# ^ [[#citeref-auto1255-0|a]] [[#citeref-auto1255-1|b]] ''Bateman, Barry. [http://ewn.co.za/2017/10/13/sca-upholds-high-court-decision-on-zuma-charges "SCA e tšehetsa qeto ea Lekhotla le Phahameng ka liqoso tsa Zuma"]. ewn.co.za.[https://web.archive.org/web/20171023010820/http://ewn.co.za/2017/10/13/sca-upholds-high-court-decision-on-zuma-charges E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 23 Mphalane 2017.''
# [[#citeref-256|^]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-20-npa-gives-zuma-november-deadline-to-say-why-he-shouldnt-be-prosecuted/ "NPA e fa Zuma letsatsi la ho qetela la November ho bolela hore na ke hobane'ng ha a sa lokela ho qosoa"]. timeslive.co.za. La 20 Mphalane 2017.[https://web.archive.org/web/20171027083040/https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-20-npa-gives-zuma-november-deadline-to-say-why-he-shouldnt-be-prosecuted/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 27 Mphalane 2017. E tlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2017.''
# [[#citeref-257|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-43426971 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o tobane le nyeoe ea bobolu"]. BBC. 16 March 2018. E khutliselitsoe 16 March 2018.''
# ^ [[#citeref-dmc258-0|a]] [[#citeref-dmc258-1|b]] ''Wills, Zapiro le Mike (14 August 2018). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2018-08-14-the-back-story-to-the-most-controversial-cartoon-in-sa-history/ "Pale ea morao ho lipopae tse tsosang khang ka ho fetisisa nalaneng ea SA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi]. E khutlisitsoe ka la 17 Phato 2018.''
# [[#citeref-cpj259-0|^]] [https://city-press.news24.com/News/i-stand-by-my-judgment-judge-who-threw-out-zuma-corruption-case-20160216 "Ke emela kahlolo ea ka - moahloli ea ileng a lahla nyeoe ea bobolu ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/City_Press_(South_Africa) CityPress]. E hlahisitsoe ka la 18 Phato 2018.''
# [[#citeref-260|^]] [https://www.ft.com/content/e9bea81c-3979-11e8-8b98-2f31af407cc8 "Jacob Zuma o hlaha lekhotleng la pele nyeoeng ea bosholu ba libetsa"]. Financial Times. 6 Mmesa 2018. E fumanwe ka la 29 Mphalane 2020.''
# [[#citeref-261|^]] ''Burke, Jason (11 Mphalane 2019). [https://www.theguardian.com/world/2019/oct/11/zuma-to-stand-trial-corruption-charges-arms-deal-south-african-president "Zuma o tla ema nyeoeng ka liqoso tsa bobolu tse amanang le konteraka ea libetsa ea $ 2.5bn"]. Mohlokomedi. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.''
# [[#citeref-262|^]] ''Mtshal, Samkelo (22 January 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/green-light-for-zuma-arms-deal-corruption-trial-after-thales-loses-court-bid-46dbdb52-5a6a-4184-81f0-19340d2e955f "Leseli le letala bakeng sa nyeoe ea bobolu ea Zuma ka mor'a hore Thales e lahleheloe ke lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2020.''
# [[#citeref-263|^]] ''Maughan, Karyn (22 Pherekhong 2021). [https://www.news24.com/news24/southafrica/news/npas-victory-against-thales-takes-it-one-step-closer-to-putting-former-president-zuma-on-trial-20210122 "Phenyo ea NPA khahlanong le Thales e nka mohato o le mong haufi le ho beha mopresidente oa mehleng Zuma nyeoeng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.''
# [[#citeref-264|^]] ''Anna, Cara; Magome, Mogomotsi (4 Hlakola 2020).[https://abcnews.go.com/International/wireStory/south-african-court-issues-arrest-warrant-leader-zuma-68742999 "Lekhotla la Afrika Boroa le fane ka tumello ea ho tšoaroa ha moetapele oa mehleng Zuma"]. Litaba tsa ABC. Associated Press.''
# [[#citeref-265|^]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Jason_Burke Burke, Jason] (26 Mphalane 2021). [https://www.theguardian.com/world/2021/may/26/jacob-zuma-trial-south-africas-ex-president-denies-corruption-charges " Nyeoe ea Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o hana liqoso tsa bobolu"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi]. E tsositsoe ka la 24 Loetse 2021.''
# [[#citeref-266|^]] [https://www.aljazeera.com/news/2021/9/21/south-africa-resumes-zumas-protracted-arms-deal-trial "Afrika Boroa e tsosolosa nyeoe ea Zuma ea nako e telele ea lihlomo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Al_Jazeera Al Jazeera]. La 21 Loetse 2021.E tsositsoe ka la 24 Loetse 2021.''
# [[#citeref-267|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/pic-zuma-cops-lock-up-jogger-473729 "PIC: Mapolesa a Zuma a notlela jogger"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100623081841/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=6&art_id=vn20100217062211616C809058 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 23 Phuptjane 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-268|^]] [http://www.timeslive.co.za/local/article327217.ece "Zuma o matha ho qosa mapolesa"]. Mehla PHELANG.[https://web.archive.org/web/20100301132945/http://www.timeslive.co.za/local/article327217.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 1 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-269|^]] [http://www.timeslive.co.za/local/article351461.ece "Nyee ea Zuma e eang ho HRC"]. Mehla PHELANG.[https://web.archive.org/web/20100314074010/http://www.timeslive.co.za/local/article351461.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 14 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-270|^]] [http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=15&art_id=vn20100304043526705C821173 "Litaba - Botlokotsebe le Makhotla: Maparamente a phatloha ho tšoaroa ha jogger"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100821113237/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 21 Phato 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-271|^]] [https://www.iol.co.za/business-report/economy/mail-and-guardian-disturbed-by-zuma-house-incident-813364 "Mail & Guardian" ba ferekantsoe ke ketsahalo ea ntlo ea Zuma - Tlaleho ea Khoebo ea IOL"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 18 March 2010. E khutliselitsoe 19 February 2018.''
# [[#citeref-272|^]] [https://mg.co.za/article/2010-03-17-zille-zuma-must-rein-in-his-bullies/ "Zille: Zuma o tlameha ho laola bo-'mampoli ba hae"]. The Mail & Guardian. 17 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe 29 May 2020.''
# [[#citeref-273|^]] [http://www.timeslive.co.za/incoming/article363660.ece "Balebeli ba Zuma ba ile ba nkopa: moqolotsi oa litaba"]. Mehla PHELANG. La 19 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100322193459/http://www.timeslive.co.za/incoming/article363660.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 22 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.''
# [[#citeref-274|^]] [http://www.iol.co.za/news/special-features/the-zuma-era/complaint-laid-against-zuma-1.1242416 "Tletlebo e entsoeng khahlanong le Zuma - The Zuma Era"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa. 24 Hlakola 2012.[https://web.archive.org/web/20120429115636/http://www.iol.co.za/news/special-features/the-zuma-era/complaint-laid-against-zuma-1.1242416 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 29 Mmesa 2012. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.''
# [[#citeref-275|^]] ''SABC (24 Hlakola 2012). [https://web.archive.org/web/20130723183036/http://www.sabc.co.za/news/a/383404804a48659d9b959f8f72c0ef2b/Rightwing-movement-to-lay-hate-speech-charge-against-Zuma-20120224 "SABC News.com - Mokgatlo wa Rightwing ho qosa Zuma ka puo ya lehloyo:Labohlano la 24 Hlakola 2012"]. Sabc.co.za. E bolokiloe ho tloha[http://www.sabc.co.za/news/a/383404804a48659d9b959f8f72c0ef2b/Rightwing-movement-to-lay-hate-speech-charge-against-Zuma-20120224 ea pele] ka la 23 Phupu 2013. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.''
# [[#citeref-276|^]] ''Stephen, Grootes (19 May 2012). [https://web.archive.org/web/20130602173211/http://ewn.co.za/en/2012/05/19/Zuma%20portrait%20saga%20goes%20to%20court.aspx "Zuma portrait saga e ea khotla"]. Litaba tsa Lipaki tse boneng ka mahlo. E bolokiloe ho tloha[http://www.ewn.co.za/en/2012/05/19/Zuma%20portrait%20saga%20goes%20to%20court.aspx ea pele] ka la 2 Phuptjane 2013. E khutlisitsoe 19 May 2012.''
# [[#citeref-277|^]] [http://6000.co.za/just-hanging-out/ "Ho iphelisa feela"]. 6000 Miles ho tloha Tsoelopele. 18 Mphalane 2012.[https://web.archive.org/web/20121020034534/http://6000.co.za/just-hanging-out/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 20 Mphalane 2012. E khutlisitsoe 19 May 2012.''
# [[#citeref-278|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-18159204 "Penta ea Jacob Zuma e sentsoe ka har'a laeborari ea Afrika Boroa"]. Litaba tsa BBC. La 22 Mphalane 2012.[https://web.archive.org/web/20120522102315/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-18159204 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 22 Motšeanong 2012. E khutlisitsoe 22 May 2012.''
# [[#citeref-279|^]] [https://projects.icij.org/panama-papers/power-players/index.html#18 "The Power Players: Clive Khulubuse Zuma"]. ICIJ.[https://web.archive.org/web/20160404015649/https://projects.icij.org/panama-papers/power-players/index.html#18 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 3 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-280|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/the-panama-papers-and-the-zuma-link-20160404 "Lipampiri tsa Panama le sehokelo sa Zuma"]. News24. La 4 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160414075555/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/the-panama-papers-and-the-zuma-link-20160404 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-281|^]] [https://web.archive.org/web/20080611165057/http://www.theaustralian.news.com.au/story/0%2C25197%2C22948641-32682%2C00.html "Zuma o khahlisitse basali le sechaba"]. Ea Australia. E bolokiloe ho tloha[http://www.theaustralian.news.com.au/story/0%2C25197%2C22948641-32682%2C00.html ea pele] ka la 11 Phuptjane 2008.''
# [[#citeref-282|^]] [https://web.archive.org/web/20080611143844/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=328908 "Zuma o tla nyala ka Moqebelo"]. M&G. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlepage.aspx?articleid=328908 ea pele] ka la 11 Phuptjane 2008.''
# [[#citeref-283|^]] ''Smith, David (29 Phupu 2014). [https://www.theguardian.com/world/2014/jul/29/jacob-zuma-nepotism-giving-daughter-ministry-position "Jacob Zuma o qosoa ka ho rata leeme ka mor'a ho fana ka boemo ba bosebeletsi ba morali"]. Mohlokomedi.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/0261-3077 0261-3077]. [https://web.archive.org/web/20160717084252/https://www.theguardian.com/world/2014/jul/29/jacob-zuma-nepotism-giving-daughter-ministry-position E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 17 Phupu 2016. E tlisitsoe ka la 29 Mmesa 2017.''
# [[#citeref-pillay284-0|^]] ''Pillay, Verashni (4 Pherekhong 2010). [http://mg.co.za/article/2010-01-04-all-the-presidents-women "Basali bohle ba mopresidente"]. Mail & Mohlokomeli.[https://web.archive.org/web/20131128081608/http://mg.co.za/article/2010-01-04-all-the-presidents-women/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 28 Pulungoana 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# ^ [[#citeref-wives285-0|a]] [[#citeref-wives285-1|b]] [[#citeref-wives285-2|c]] ''Molele, Charles (15 December 2007). [http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article88543.ece/SO-WHO-WILL-THE-ZUMA-FIRST-LADY-BE- "Joale Mofumahali oa Pele oa Zuma e tla ba mang?"]. The Times. UK.[https://web.archive.org/web/20110516151639/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article88543.ece/SO-WHO-WILL-THE-ZUMA-FIRST-LADY-BE- E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 16 Motšeanong 2011.''
# [[#citeref-286|^]] [https://web.archive.org/web/20171029100916/http://www.news24.com/southafrica/news/zumas-big-fat-swazi-wedding-20171029-2 "Lenyalo le leholo, le nonneng la swazi la Zuma"]. litaba24.[https://web.archive.org/web/20171029100916/http://www.news24.com/southafrica/news/zumas-big-fat-swazi-wedding-20171029-2 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Mphalane 2017.''
# [[#citeref-287|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zumas-son-vusi-dies-15784793 "Mora oa Jacob Zuma Vusi oa hlokahala"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-news24-Kate288-0|^]] [http://www.news24.com/xArchive/Archive/Tributes-as-Kate-Zuma-buried-20001217 "Liteboho joalo ka ha Kate Zuma a patiloe"]. litaba24.[https://web.archive.org/web/20120219223111/http://www.news24.com/xArchive/Archive/Tributes-as-Kate-Zuma-buried-20001217 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 19 Hlakola 2012. E khutlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2004.''
# ^ [[#citeref-allthe289-0|a]] [[#citeref-allthe289-1|b]] [[#citeref-allthe289-2|c]] ''Pillay, Verashni. [https://mg.co.za/article/2010-02-04-all-the-presidents-children/ "Bana bohle ba mopresidente"]. M&G.[https://web.archive.org/web/20100206021529/http://www.mg.co.za/article/2010-02-04-all-the-presidents-children E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 6 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-290|^]] [https://web.archive.org/web/20131210165233/http://www.thepost.co.za/zuma-s-ladies-1.383727 "Bafumahali ba Zuma"]. The Post. 23 December 2007. Archived from[http://www.thepost.co.za/index.php?fSectionId=215&fArticleId=vn20071223090244769C301201 ea pele] ka la 10 Tšitoe 2013.''
# [[#citeref-291|^]] ''Khumalo, Sipho (9 January 2009). [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zumas-bride-to-be-a-glamorous-beauty-430759 "Monyaluoa oa Zuma 'e tla ba 'monate o khahlehang'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) E ikemetseng ][https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Marang-rang].''
# [[#citeref-292|^]] ''Wicks, Jeff (16 December 2012). [https://web.archive.org/web/20121231023259/http://www.iol.co.za/news/politics/madiba-zuma-s-palace-on-the-hill-1.1441852 "Ntlo ea Madiba-Zuma leralleng]"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E bolokiloe ho tloha[https://www.iol.co.za/news/politics/madiba-zumas-palace-on-the-hill-1441852 ea pele] ka la 31 Tšitoe 2012. E khutlisitsoe ka la 9 Loetse 2021.''
# [[#citeref-293|^]] [https://www.bbc.com/news/in-pictures-36304612 "Litšoantšong: Bahlabani ba Afrika khahlanong le lenyalo la bana"]. BBC. La 26 Mphalane 2016.[https://web.archive.org/web/20160529064523/http://www.bbc.com/news/in-pictures-36304612 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Mphalane 2016.''
# [[#citeref-oliphant294-0|^]] ''Oliphant, Lumka (13 January 2008). [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/Zumas-fiancee-hospitalised-20080113 "Molekane" oa Zuma o sepetlele]. News24.[https://web.archive.org/web/20131202235011/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/Zumas-fiancee-hospitalised-20080113 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Tšitoe 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.''
# [[#citeref-295|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-has-a-love-child-with-judges-sister-266537 "Zuma o na le ngoana oa lerato le khaitseli ea moahloli"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20160405172333/http://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-has-a-love-child-with-judges-sister-266537 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Mmesa 2016.''
# [[#citeref-296|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/now-zumas-kzn-love-kids-revealed-473195 "Joale bana ba lerato ba Zuma ba KZN ba senotsoe"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-nonmh297-0|^]] [http://citizen.co.za/news/news-national/1444449/shocking-nkandla-plot-recording-raises-intrigue/ "'Ho rekota leano le nyarosang la Nkandla' ho tsosa boqhekanyetsi"]. Moahi. La 2 Hlakubele 2017.[https://web.archive.org/web/20170330001435/http://citizen.co.za/news/news-national/1444449/shocking-nkandla-plot-recording-raises-intrigue/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 30 Hlakubele 2017. E khutlisitsoe ka la 29 Hlakubele 2017.''
# [[#citeref-298|^]] [https://web.archive.org/web/20180421232911/https://www.huffingtonpost.co.za/2018/04/20/5-things-we-know-so-far-about-jacob-zumas-7th-bride-nonkanyiso-conco_a_23416221/ "Lintho tse 5 tseo re li tsebang ho fihlela joale ka Monyaluoa oa bo7 oa Jacob Zuma - Nonkanyiso Conco"]. HuffPost Afrika Boroa. 21 April 2018. E khutlisitsoe 21 April 2018.''
# [[#citeref-stimes-Thandekile-1299-0|^]] ''Govender, Prega (31 Pherekgong 2010). [https://web.archive.org/web/20100202235045/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article284367.ece "Zuma ntate ngoana le morali oa Irvin Khoza"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Sunday_Times_(South_Africa) The Sunday Times]. [https://web.archive.org/web/20100202235045/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article284367.ece E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Hlakola 2010. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2010.''
# [[#citeref-300|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-and-khoza-are-married-472353 "Zuma le Khoza ba nyalane"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-301|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-confirms-love-child-472439 "Zuma o tiisa ngoana oa lerato"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-302|^]] [https://mg.co.za/article/2010-02-06-zuma-deeply-regrets-lovechild-pain/ "Zuma 'o ikoahlaea ka ho teba' bohloko ba lerato la ngoana"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100209012946/http://www.mg.co.za/article/2010-02-06-zuma-deeply-regrets-lovechild-pain E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 9 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-303|^]] [https://www.news24.com/News24/Zuma-love-child-No-comment-20100201 "Zuma ngoana oa lerato: Ha ho maikutlo"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100204074623/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/5d53a796637d4ecfba7f38e6428e2f37/01-02-2010-02-22/Presidency,_ANC_stay_mum_on_Zuma_love-child E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-304|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8492553.stm "ANC e sireletsa Jacob Zuma mabapi le liqoso tsa 'lerato-ngoana'"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20100202052800/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8492553.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 2 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-305|^]] [https://www.news24.com/news24/love-child-talk-disrespectful-20100201 "Lipuo tsa bana ba lerato 'ho hloka tlhompho'"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100204074802/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/d0ed84d2b295404ba0b2d8df152587a3/01-02-2010-04-11/Disrespectful_to_discuss_love-child_Malema E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-306|^]] [https://www.news24.com/News24/SA-has-right-to-know-about-love-child-20100201 "SA e na le 'tokelo ea ho tseba ka ngoana oa lerato'"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100203071213/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/bfdf8618c1414d9b8b6c658dea6fcf83/01-02-2010-08-09/SA_has_right_to_know_about_love-child E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 3 Hlakola 2010.''
# ^ [[#citeref-sexpact307-0|a]] [[#citeref-sexpact307-1|b]] [[#citeref-sexpact307-2|c]] ''Ngalwa, Sibusiso; du Plessis, Carien (6 Hlakola 2010).[https://www.iol.co.za/news/politics/jz-broke-sex-pact-472683 "JZ e ile ea roba selekane sa thobalano"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.''
# ^ [[#citeref-cope308-0|a]] [[#citeref-cope308-1|b]] [[#citeref-cope308-2|c]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-flouts-safe-sex-campaign-says-cope-472178 "Zuma o nyatsa lets'olo la thobalano e sireletsehileng, ho bolela COPE"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-309|^]] [https://mg.co.za/article/2010-02-02-zuma-should-apologise-says-zille/ "Zuma o lokela ho kopa tšoarelo, ho bolela Zille"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 2 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100205065954/http://www.mg.co.za/article/2010-02-02-zuma-should-apologise-says-zille E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Hlakola 2010.''
# [[#citeref-310|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-sex-report-a-pr-nightmare-472272 "Tlaleho ea thobalano ea Zuma" ke toro ea PR"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].''
# [[#citeref-iol.Dudu311-0|^]] ''Ndaba, Baldwin (8 Hlakola 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/dudu-myeni-resigns-from-jacob-zuma-foundation-and-other-boards-30e0172d-da64-4e5f-95cd-03613544ea4d "Dudu Myeni o itokolla ho Jacob Zuma Foundation le liboto tse ling"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E tsositsoe ka la 15 Hlakola 2021.''
# [[#citeref-timeDudu312-0|^]] [https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2020-05-27-dudu-myeni-declared-delinquent-director-outa/ "Dudu Myeni 'o ile a hlōleha ka mokhoa o makatsang', o phatlalalitsoe e le molaoli oa botlokotsebe bophelo bohle"]. TimesPHELA. 27 May 2020. E khutlisitsoe 15 February 2021.''
# [[#citeref-313|^]] ''MEDUNSA Trust. [http://www.prnewswire.com/news-releases/nelson-mandela-award-honors-charles-a-heimbold-jr-for-commitment-to-african-hivaids-pandemic-73442087.html "Moputso oa Nelson Mandela o Hlompha Charles A. Heimbold Jr. bakeng sa Boitlamo ho Lefu la Afrika la HIV/AIDS"]. www.prnewswire.com (Tokollo ea khatiso).[https://web.archive.org/web/20161111112329/http://www.prnewswire.com/news-releases/nelson-mandela-award-honors-charles-a-heimbold-jr-for-commitment-to-african-hivaids-pandemic-73442087.html E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Pulungoana 2016. E khutlisitsoe ka la 11 Pulungoana 2016.''
# [[#citeref-314|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/8545456.stm "Mokete oa borena bakeng sa Mopresidente oa Afrika Boroa Jacob Zuma"]. BBC. 3 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20151223191544/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/8545456.stm E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 23 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2015.''
# ^ [[#citeref-:1315-0|a]] [[#citeref-:1315-1|b]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-16-nigeria-honours-zuma-with-giant-statue/ "Nigeria e hlompha Zuma ka seemahale se seholohali"]. [https://web.archive.org/web/20171016070614/https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-16-nigeria-honours-zuma-with-giant-statue/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 16 Mphalane 2017. E khutlisitsoe ka la 16 Mphalane 2017.''
# ^ [[#citeref-auto316-0|a]] [[#citeref-auto316-1|b]] [[#citeref-auto316-2|c]] [[#citeref-auto316-3|d]] [https://web.archive.org/web/20160103055557/http://whoswho.co.za/jacob-zuma-927 "Jacob Zuma"]. whoswho. E bolokiloe ho tloha[http://whoswho.co.za/jacob-zuma-927 ea pele] ka la 3 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2015.''
# [[#citeref-lusaka317-0|^]] [https://www.lusakatimes.com/2009/12/09/unza-confers-honorary-doctor-of-law-degree-on-zuma/ "UNZA e fa Zuma lengolo le hlomphehang la Doctor of Law"]. Lusaka Times. La 9 Tšitoe 2009.[https://web.archive.org/web/20171201045530/https://www.lusakatimes.com/2009/12/09/unza-confers-honorary-doctor-of-law-degree-on-zuma/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 1 Tšitoe 2017. E tlisitsoe ka la 18 Phupu 2017.''
# [[#citeref-318|^]] ''Haden, Alexis (15 October 2017). [https://www.thesouthafrican.com/news/zuma-nigeria-road-statue-chieftaincy/ "Zuma o fumane tlotla ea borena, tsela le seemahale Nigeria"]. Motho oa Afrika Boroa. E khutlisitsoe ka la 27 Mmesa 2020.''
# [[#citeref-319|^]] [http://www.riff.it/scheda-film/?id=9415 "Ceteris Paribus - Motsamaisi oa nalane ea nalane"]. RIFF - Mokete oa lifilimi o ikemetseng oa Roma.[https://web.archive.org/web/20170305185333/http://www.riff.it/scheda-film/?id=9415 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 5 Hlakubele 2017. E khutlisitsoe ka la 5 Hlakubele 2017.''
==Ho bala ho eketsehileng==
* ''Foster, Douglas (Phuptjane 2009). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2009/06/jacobs-ladder/307442/ "Lere ea Jakobo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Atlantic Leoatle la Atlantic]. '''303'''(5): 72–80. E hlahisitsoe ka la 8 Phupu 2013.''
* ''Russell, Alec (2009). [https://archive.org/details/aftermandelabatt0000russ Ka mor'a Mandela: Ntoa ea Moea oa Afrika Boroa]. London:[https://en.wikipedia.org/wiki/Hutchinson_(publisher) Hutchinson]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-09-192601-4 978-0-09-192601-4].''
cv053llpe099msmohalse539exd037b
Kwaito
0
7853
28478
27494
2022-08-14T14:52:48Z
Dikatse
9538
+ Litšupiso
wikitext
text/x-wiki
Kwaito
Li Tshusumetso Tsa Kwaito
* Hip house
* Mmino ea Afrika Boroa
* Hip hop
* Dancehall
Tshimoloho ea setso
* Li 1980s ko Afrika Boroa
'''Kwaito''' ke mofuta oa 'mino o hlahileng [[:en:Soweto|Soweto]], Johannesburg, [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]], lilemong tsa bo-1990. Ke mofuta oa 'mino oa 'house' o nang le tšebeliso ea melumo ea Afrika le lisampole. Ka tloaelo lebelo la Kwaito le tsamaea butle ho feta mefuta e meng ea 'mino oa house. Kwaito hangata e na le meloli e monate le meropa e pheta-phetoang, mela e tebileng ea base le mantsoe. Ho sa tsotellehe ho tšoana ha eona le 'mino oa hip hop, Kwaito e fapane hobane ho nale litsela tse fapaneng tseo mantsoe a tsona a binoang, a rapiloeng le a hoeletsang ka tsona.
== Tšimoloho ea Lentsoe Lena ==
Lentsoe lena kwaito ke lereo la [[Isicamtho|Tsotsitaal]] le tsoang makeisheneng a [[Gauteng]] mme le akaretsa mekhoa e fapaneng ho tloha ho guz, d'gong, le ‘isgubhu’. <ref>Impey, Angela. "Resurrecting the Flesh: Reflections on Women in Kwaito." Agenda 49 (2001): pp. 44–50.</ref> Lentsoe lena le tswa ko lentsoeng la Seburu le reng kwaai. Lentsoe 'kwaai' le bolela 'ho chesa' ka Seburu. Le hoja [[Seburu]] e amahanngoa le puso ea [https://www.history.com/topics/africa/apartheid#:~:text=Apartheid%20(%E2%80%9Capartness%E2%80%9D%20in%20the,existing%20policies%20of%20racial%20segregation. Apartheid] le khatello ea morabe. ho bohlokoa ho tseba hore mantsoe a Seburu a ne a kopantsoe le Tsotsitaal.
Ho sa tsotellehe hore puo ya Seburu e amahanngwa le puso ya khethollo le khatello ea morabe, mantsoe a Seburu a atisa ho huleloa tlotlontsoeng ya Isicamtho, a boptjoe le ho sebediswa maemong a amanang kapa a matjha. M’du Masilela, sebini sa pele sa Kwaito, o itse, “Ha ’mino oa house o tumme, batho ba ghetto ba ile ba o bitsa Kwaito ka lentsoe la Seafrikanse la kwai [sic], le bolelang hore lipina tseo tsa house li ne li chesa, hore lia raha. Lentsoe le leng la Isicamtho le nkiloeng lentsoeng la Seafrikanse la kwaai ke amakwaitosi, e bolelang setlokotsebe. Sebini le mohlahisi ea tummeng oa Kwaito Arthur Mafokate o hlalosa kamano pakeng tsa Kwaito le botlokotsebe e le 'mino o pota-potileng bophelo ba ghetto.
== Popo Ea Kwaito ==
Ka morao ho [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] e fetohileng, Kwaito e ile ea iponahatsa motseng oa [[:en:Soweto|Soweto]] ka nako e tšoanang [https://www.nelsonmandela.org/content/page/biography Nelson Mandela] a ba mopresidente oa pele oa [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] ea khethiloeng ka demokrasi.[6] Ho tlosoa ha likotlo tsa lipolotiki le moruo ho ile ha fetola indasteri ea mmino ea Afrika Boroa haholo.[7]
E 'ngoe ea lipina tsa pele tsa Kwaito tse ileng tsa tuma Afrika Boroa ke pina " [[:en:Kaffir_(racial_term)|Kaffir]] " ea moetsi oa litšoantšo Arthur Mafokate, e neng e bontša tokoloho ea ho hlahisa maikutlo e bakoang ke tokoloho ea lipolotiki Afrika Boroa. 'Mino oa House o fihlile [[:en:Cape_Town|Cape Town]] mathoasong a lilemo tsa bo-1990 meketeng e kang [[:en:World_Peace_Party|mokete oa khotso oa lefats'e]] le sebakeng sa pele sa "[[Club Eden]]", mme hamorao Euphoria le DV8. Sena se ile sa namela leboea, moo, bohareng ba lilemo tsa bo-1990, mofuta ona o neng o ntse o tuma lihlopheng tsa [[Johannesburg]] tse kang 4th World, ’me baetsi ba litšoantšo ba moo ba ile ba kopanya molumo oa oona le oa [[South Africa|Afrika Boroa]] . Arthur Mafokate, Oskido, Boom Shaka, le Mdu Masilela ba binne kwaito pele le ho e tuma ka hare le kantle ho [[:en:Township_(South_Africa)|makeisheneng]] a Batšo. Leha ho le joalo, e bile feela ka mor'a 2001 moo libini tsa kwaito le 'mino li ileng tsa fumana tsela ea ho ea Europe le United States.
Tokoloho e ncha e file libini tsa Afrika Boroa phihlello e bonolo ea mesebetsi ea machaba le bokhoni bo boholo ba ho itlhalosa ka bolokolohi. Ka lebaka leo, kwaito e boetse e tsejoa e le polelo ea tokoloho ena e ncha, mme lipina tse ngata tse khahlanong le khethollo li se li sebelisoa e le mantsoe a lipina tsa kwaito. <ref name="autogenerated1">Mhlambi, Thokozani. "'Kwaitofabulous': The study of a South African urban genre." Journal of the Musical Arts in Africa, vol 1 (2004): pp. 116–27.</ref> Kwaito e 'nile ea bitsoa 'mino o hlalosang moloko o tsoileng matsoho ka mor'a khethollo. Pina ea eona ea ho tantša e tsoa mekhoeng e kang mbaqanga le dancehall, hammoho le house le disco.
Likolo tse makeisheneng li ile tsa sitoa ho tšehetsa ka lichelete mananeo a kang litlelase tsa 'mino ho matlafatsa boiphihlelo ba ho ithuta ba baithuti ba bona. Kaha kwaito e ne e sa hloke tsebo e hlophisitsoeng ea thuto ea 'mino, libaka tse kholo tsa ho itlhakisa, le liletsa tse turang, e ne e fumaneha habonolo ho batho ba metseng ena e hateletsoeng. <ref name="autogenerated12">Magubane, Zine. "Globalization and Gangster Rap: Hip-Hop in the Post-Apartheid City." In ''The Vinyl Ain’t Final: Hip Hop and the Globalization of Black Popular Culture'', ed. by Dipannita Basu and Sidney J. Lemelle, pp. 208–29. London; Ann Arbor, MI: Pluto Press.</ref>
==Litšupiso==
<references />
hbxx4gjkncctkjt1751xb04wnoldhxb
David Woodard
0
8651
28475
2022-08-14T14:44:51Z
Dikatse
9538
e ncha
wikitext
text/x-wiki
[[File:David Woodard in 2020.jpg|thumb|200px|Woodard ka 2020]]
'''David Woodard''' (ea hlahileng ka la 6 Mmesa 1964, Santa Barbara, California) ke mokhanni oa 'mino oa liletsa oa [[United States of America|Amerika]] le sengoli sa morao-rao, hape ke setloholo sa malapa a hlahelletseng a bokolone a Amerika.<ref>Carpenter, S., [https://latimes.com/archives/la-xpm-2001-may-09-cl-60944-story.html "In Concert at a Killer's Death"], ''Los Angeles Times'', 9 Motsheanong 2001.</ref><ref>Epstein, J., [https://www.sfgate.com/opinion/article/Rebuilding-a-pure-Aryan-home-in-the-Paraguayan-2723542.php "Rebuilding a Home in the Jungle"], ''San Francisco Chronicle'', 13 Hlakubele 2005.</ref>
Woodard o boetse o tsejoa ka mosebetsi oa hae le Nueva Germania, sebaka sa bolulo sa basali / meroho Paraguay. Buka ea hae ea Sejeremane ea ngollano, ''Five Years'', e ngotsoeng ke sengoli sa lipale sa Switzerland Christian Kracht, e hlalosa tse ling tsa mosebetsi oa liphallelo o entsoeng moo.<ref>Kracht, C., & Woodard, D., [https://wehrhahn-verlag.de/public/index.php?ID_Section=3&ID_Product=577 ''Five Years''] (Hannover: Wehrhahn Verlag, 2011).</ref>
==Litšupiso==
<references />
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|David Woodard}}
* [https://www.davidwoodard.com Webosaete ea semmuso]
* WorldCat: [https://www.worldcat.org/identities/lccn-no2011174082/ 174755630]
{{DEFAULTSORT:Woodard, David}}
[[Category:Mmino]]
fgnohlzolqsykl50nm07deygbz0splu