Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.1 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Slovenia 0 2894 38275 28489 2026-05-08T13:25:50Z Mmaditopo 11367 38275 wikitext text/x-wiki {| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |+<big><big>'''Slovenia'''</big></big></br>(sl) ''Republika Slovenija'' |- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |- | align="center" width="140px" | [[File:Flag_of Slovenia.svg|125px]] | align="center" width="140px" | [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|125px]] |- | align="center" width="140px" | | align="center" width="140px" | |} |- | align="center" colspan=2 | <small></big> |- | align=center colspan=2 | [[File:EU-Slovenia.svg|300px]] |} '''Slovenia''' ke naha ya kontinente ya [[Uropa]], e nang le palo ya baahi ba fetang 2,054,199 ka nomoro. ==Lihokelo tsa kantle== * {{Commonscat|Slovenia}} [[Category:Slovenia]] 5g6fn1ae3bowjxk6v0awpuz9to4a426 Kareedouw 0 4740 38274 22654 2026-05-08T13:24:16Z Mmaditopo 11367 38274 wikitext text/x-wiki '''Kareedouw''' ke motse moholo wa [[Masepala oa Kou-Kamma|Masepala wa Kou-Kamma]], leboya la porofense ya [[Kapa Botjhabela]], naheng ya [[Afrika Borwa]]. {{Sarah Baartman District Municipality}} <br/> {{stub}} kcau2y3h5s3x2osmd8qswi3sbcr692w Veronica Sobukwe 0 5195 38276 34893 2026-05-08T13:27:18Z Mmaditopo 11367 38276 wikitext text/x-wiki [[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb|Sobukwe]] '''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 1927 – 15 Phato 2018) e ne e le mooki wa naha ya [[Afrika Borwa]] ya neng a bapala karolo ya bohlokwa Letsholong la Defiance. Molekane wa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ya hlahelletseng wa dipolotiki. Lelapa la ha habo le ne le dula le hlekefetswa ke mapolesa. ==Bokapele== Veronica Sobukwe o ile a tswalwa ka di 27 tsa Phupu, selemong sa 1927, motseng wa Hlobane, provenseng ya KwaZulu-Natal. Sobukwe e ile moithuti wa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, provenseng ya Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se ile sa thehwa ka selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho kwetlisa baooki ba mmala o motsho Afrika Borwa. Ha Zondeni Sobukwe a santsane ele moithuti sepetleleng seo, o ile a qabana le beng ba hae. Qabano eo e ile ya qetella e felletse ho ngalo ya basebeletsi ba sepetlele seo. Ke moo a ileng a kgahla ntate Robert Sobukwe eo e neng e le mopresidente wa lekgotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ka selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o ile a tejelwa sekolong sa Loverdale selemong se le seng le ha a sale qabanong ya sepetleleng sa Victoria. Ka morao ho moo, mokgatlo wa batjha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba ile ba romella mme Sobukwe Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsebisa ka mahloko a baooki ba tswang Alice. Ka di 06 tsa Phuptjane, selemong sa 1954, mme Sobukwe ile a nyalana le ntate Sobukwe, ba eba le bana ba bane bao e leng Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe o ile a sebetsa ngakeng ya Jabavu, Soweto. Ha monna wa hae a santsane a sale tjhankaneng, Zondani o hlolehile ho lwantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna wa hae a lokollwe hang hang hobane a ne a kula. <br /> ==Lihokelo tsa kantle== * {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}} gp9p17br2k39q6tu04bejo6ci6gu52h 38279 38276 2026-05-08T13:29:51Z Mmaditopo 11367 /* Bokapele */ 38279 wikitext text/x-wiki [[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb|Sobukwe]] '''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 1927 – 15 Phato 2018) e ne e le mooki wa naha ya [[Afrika Borwa]] ya neng a bapala karolo ya bohlokwa Letsholong la Defiance. Molekane wa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ya hlahelletseng wa dipolotiki. Lelapa la ha habo le ne le dula le hlekefetswa ke mapolesa. ==Bokapele== Veronica Sobukwe o ile a tswalwa ka di 27 tsa Phupu, selemong sa 1927, motseng wa Hlobane, porofenseng ya KwaZulu-Natal. Sobukwe e ile moithuti wa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, porofenseng ya Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se ile sa thehwa ka selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho kwetlisa baooki ba mmala o motsho naheng ya Afrika Borwa. Ha Zondeni Sobukwe a santsane ele moithuti sepetleleng seo, o ile a qabana le beng ba hae. Qabano eo e ile ya qetella e felletse ho ngalo ya basebeletsi ba sepetlele seo. Ke moo a ileng a kgahla ntate Robert Sobukwe eo e neng e le mopresidente wa lekgotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ka selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o ile a tejelwa sekolong sa Loverdale selemong se le seng le ha a sale qabanong ya sepetleleng sa Victoria. Ka morao ho moo, mokgatlo wa batjha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba ile ba romella mme Sobukwe Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsebisa ka mahloko a baooki ba tswang Alice. Ka di 06 tsa Phuptjane, selemong sa 1954, mme Sobukwe ile a nyalana le ntate Sobukwe, ba eba le bana ba bane bao e leng Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe o ile a sebetsa ngakeng ya Jabavu, Soweto. Ha monna wa hae a santsane a sale tjhankaneng, Zondani o hlolehile ho lwantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna wa hae a lokollwe hang hang hobane a ne a kula. <br /> ==Lihokelo tsa kantle== * {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}} hoga6mfs63evhso1n9y5qwlcy0v497m Bongi Ndaba 0 8894 38270 29608 2026-05-08T13:06:54Z Mmaditopo 11367 38270 wikitext text/x-wiki '''Bongi Ndaba''' (o hlahile ka la 10 Hlakola 1972) ke moetsi wa difilimi le mongodi wa thelevishene wa naha ya Afrika Borwa, hammoho le sebapadi le sengodi sa dipapadi Ho tloha ka selemo sa 2012 ho isa ho sa 2014, e ne e le mongodi le mohlahisimmoho wa di-soap opera tsa Afrika Borwa tse kang Generations, kaha o sebeditse ka morao ho di-scenes bakeng sa lenaneo ka dilemo tse robedi pele ho moo le dilemo tse leshome le motso o mong ka kakaretso. Jwaloka sebapadi, o tsejwa ka ho fetisisa ka karolo ya hae ya Goneril ho SABC1's King Lear mini-series (e fetotsweng e le ''[[Izingane Zobaba]]''), e ileng ya phatlalatswa ka selemo sa 2008. Mosebetsi wa hae o hlahelletseng e le sengodi sa ditshwantshiso ke Shreds and Dreams, e ngotsweng ka selemo sa 2004, e ileng ya fetolwa ho ba mini-series e nang le lebitso le le leng. Letoto lena le ile la qala ho tloha ka 2010 ho [[TVSA (South Africa)|SABC1]]. e54zp7htpyjuxhvlkygx6c5rkakcwaf Roland Mqwebu 0 9361 38271 31589 2026-05-08T13:08:01Z Mmaditopo 11367 38271 wikitext text/x-wiki '''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref> == Bophelo ba pele == Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref> == Moetsi wa Ditshwantshiso == Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda. == Bophelo ba motho == Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e [[Thekong|Durban]], Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref> == Lefu == Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref> == Mehlodi == infyxj2pqf66s145lf9a42bojmas2al 38272 38271 2026-05-08T13:09:41Z Mmaditopo 11367 /* Bophelo ba motho */ 38272 wikitext text/x-wiki '''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref> == Bophelo ba pele == Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref> == Moetsi wa Ditshwantshiso == Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda. == Bophelo ba motho == Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e porofenseng ya [[Thekong|Durban]], naheng ya Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref> == Lefu == Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref> == Mehlodi == eh03o8a8nu88n0qoe3l078fmhop6ra0 38273 38272 2026-05-08T13:10:25Z Mmaditopo 11367 /* Lefu */ 38273 wikitext text/x-wiki '''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref> == Bophelo ba pele == Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref> == Moetsi wa Ditshwantshiso == Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda. == Bophelo ba motho == Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e porofenseng ya [[Thekong|Durban]], naheng ya Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref> == Lefu == Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato selemong sa 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref> == Mehlodi == al5azov9mcmg0pui8fi6aymvw1avs6p Fifi Cooper 0 9443 38281 34548 2026-05-08T13:33:15Z Mmaditopo 11367 /* Bokgabo */ 38281 wikitext text/x-wiki   [[File:Fifi_Cooper,_August_2024.jpg|thumb|Fifi Cooper]] '''Refilwe Boingotlo Moeketsi''' (ya tswetsweng ka la 24 Mphalane 1991), ya tsejwang ka '''Fifi Cooper''' ke sebini sa Afrika Borwa.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-03-01-where-has-fifi-cooper-been-star-explains-her-absence-from-spotlight/<nowiki/>{{Bare URL inline|date=August 2024}}</ref> Fifi Cooper o qadile mosebetsi wa hae wa mmino e le sebini sa R&amp;amp;B pele bokgoni ba hae ba ho etsa mmino bo mo bona a lokolla pina ya hae ya rap e ikgethang "Chechela Morago" ka 2010. Ka 2015, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya studio e hapileng dikhau ''20FIFI''. == Bophelo ba pele le thuto == Fifi Cooper ke wa ho qetela ho bana ba bararo. O ile a fumana thuto ya hae ya pele Montshiwa, [[Mahikeng]], Afrika Borwa, moo a ileng a boela a sebedisa bokgoni ba hae ba ho bina le ho tantsha. O phethile thuto ya hae ya sekolo se mahareng Sekolong se Phahameng sa Batswana, Mahikeng le thuto ya hae e phahameng Boston Media House moo a ithutileng Media. == Mosebetsi == === 2008-2014: Qalo ya pele === Fifi Cooper o ile a qala ho bina a le dilemo di 8 ha a ntse a le sekolong sa mathomo; ho nka karolo mesebetsing e fapaneng ya kantle ho sekolo. O qadile mosebetsi wa hae wa mmino ka 2008 ha a etsa ponahalo ele moeti ho Motzamai ya Mo'Molemi: Rebel With a Pause album. Leha ho le jwalo, katleho ya hae e ile ya tla ka 2010 kamora ho lokollwa ha setlabolane sa hae se bitswang "Chechela Morago", pina ya rap e ileng ya fumana papadi e kgolo ya seea-le-moya mme ya etsa hantle ho fumana dibaka tsa hae tse ntjaha indastering ya mmino ea Afrika Boroa. Fifi Cooper o boetse a etsa ponahalo ya lentswe ho Remix ya AKA's "Baddest Remix" e le nngwe, albamo ya Mo'Molemi e bitswang ''Asia'', Khuli Chana's Lost in Time le Lection's Gentlemen's Club. === 2015-2019: ''20FIFI'' === Ka 2015, Fifi Cooper o saenetse konteraka ya ho rekota le Ambitiouz Entertainment, rekoto e thehiloeng Afrika Boroa. Mathoasong a 2015, o ile a lokolla pina e hlahisitsweeng ke AB Crazy e bitsoang "Kisses". Video ya mmino wa "Kisses" e ile ea tataiswa ke Dino Benedetti mme ea lokolloa ho YouTube ka la 24 Mots'eanong 2015. Ka la 13 Pulungoana 2015, Fifi Cooper o ile a lokolla ''20FIFI'', albamo yaa hae ya pele ya studio e ileng ea hapa likhau tse tharo ho Metro FM Music Awards ea bo15 mme a khethoa hape ka mekhahlelo ea "Best Newcomer of The Year" le "Best Female Artist of The Year "ho Khatiso ea bobeli ea South African Music Awards.<ref>"Newcomers Fifi Cooper, Nathi and Emtee lead 2016 SAMAs nomination list"''.''</ref> ==== Ho tloha Ambitiouz, Ditaba le diqoso tsa molao ==== Ka Hlakola 2017, Fifi Cooper o ile a tloha Ambitiouz Entertainment hammoho le A-Reece le hip hop duo B3nchMarQ. Ka mora hore Cooper a tlohe Ambitiouz, ho ile ha hlaha nyewe ya lekgotla eo ka yona labole e ileng la mo qosa ka katleho ka lebaka la tlolo ya ditokelo tsa bangodi. Lekgotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore Cooper ha a sa na tokelo ya ho ba monga dipina tseo a di hatisitseng tlasa labole mme la mo laela hore a kgutlise kapa a hlakole dikopi tsohle tsa boitsebiso boo. Ho phaella moo, o ile a kopuwa hore a lefe dikotsi le ho lefella litshenyehelo tsa molao tsa nyewe eo. Tshebetso ena ya molao e ile ya hlaha ka lebaka la ho itokolla ha Cooper ntle le ho fumana setifikeiti sa tumello, a mo siya a sa kgone ho sebedisa kapa ho bapala mmino wa hae. Ka mora moo, [[Julius Malema]], moeta-pele wa Economic Freedom Fighters (EFF), o ile a kenella ka mora ho tseba ka phehisano ya molao ya Fifi Cooper le Ambitiouz Entertainment. Kaha EFF e ne e nka hore nyewe ena ke tlolo ya molao ya tsamaiso, e ile ya tshehetsa Cooper mme ya buisana ka tumellano e sa etswang ka lekgotla. Tumellano ena e ile ya mo tsosolosa ditokelo tsa ho bapala mmino le ho tswela pele ka mosebetsi wa hae. Malema o ile a theha ho kenella ha hae e le boemo bo kgahlano le ho hloka toka ho fapana le ho tshehetsa moetsi wa litshwantsho. <ref name="HuffPost July 2018" /> === 2020 - hona jwale === Kamora ho tloha Ambitiouz, o ile a theha rekoto ya hae ya rekoto ea ''Mo Cooper Records'' mme hamorao a lokolla albamo ya hae ya pele. Album ya dipina tse 21 e bitswang "Take Me Back" e kenyeletsang dipina tse kang "Freedom & "Zwagala", e na le batho ba kang Thabsie, Moozlie, Towdeemac le Leon Lee. Ka Pudungoana 2020, Fifi Cooper o ile a lokolla pina ya hae ya pele "Net So" ho tswa ho album ya hae e tlang ya 2021 e bitswang Chapters. Video ya mmino ya "Net So" e neng e nkuwe ke Mo Cooper Visuals, e ngotswe le ho tataiswa ke The Boss Lady ka boena.Ka la 11 Hlakubele 2021, albamo ya hae ya pina ya 'Motlogeleng' e ile ya lokollwa. == Bokgabo == E nkwa ke metjha ya ditaba ya moo e le "Motswako First Lady", mmino wa Fifi Coopers o ka bona rap le ho bina. O tsejwa e le sebini sa pina ya Khuli Chana e tummeng "Mnatebawen", o etsa mefuta ya mmino e kenyeletsang hip hop le Motswako. Puisanong le ''YoMzansi'', Fifi Cooper o hlalosa mokgwa wa hae wa ho rapisa e le "o sa lebellwang, o otlang le o matla". == Ho hatisa di-disc == === DIalbamo tsa studio === {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:9em;" |Title ! scope="col" style="width:13em;" |Dintlha tsa albamo |- ! scope="row" |''20FIFI'' | * E lokollotsoe: 13 November 2015 * Label: Boithabiso ba Boithabetso * Sebopeho: CD, download ea digital |- ! scope="row" |''Ntlisetse Khahlanong le ' Na'' | * E lokollotsoe: 2018 * Label: MoCooper Records * Sebopeho: ho jarolla ka dijithale |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Lethathamo la li-singles e le sebini se etellang pele, le nang le maemo a khethiloeng a chate le litokomane, le bonts'a selemo sa ho lokolloa le lebitso la albamo ! rowspan="2" scope="col" |Title ! rowspan="2" scope="col" |Selemo ! colspan="1" scope="col" |Libaka tse phahameng tsa chate ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Litokomane ! rowspan="2" scope="col" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:100%;" |ZA<br /> |- ! scope="row" |"Nete Kapa Sebete 2.0" | rowspan="3" |2016 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Tlosa (Coke Studio South Africa: Season 2) " (Fifi Cooper, Ryki) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Phambili" | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"U Ntlise" |2017 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Zwagala" (e nang le Obakeng Moribe) |2018 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Net So" |2020 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Motlogeleng" |2021 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Ngeke" (e nang le Lwah Ndlunkulu) | rowspan="2" |2023 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Running" (e nang le Swift1520) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- | colspan="8" style="font-size:90%" |" - " e bolela rekoto e sa kang ea hatisoa kapa ea lokolloa tšimong eo. |} == Bophelo ba motho == Fifi Cooper ke mme ya se nang molekane, o na le mora ya bitswang Resego. == Dikgau le dikgetho == {| class="wikitable" !Selemo !Mokete oa ho fana ka likhau !Moputso !Mosebetsi/Moputso !Phello !Mookameli |- | rowspan="3" |2015 | rowspan="3" |Metro FM Music Awards ea bo15 |Motho ea Molemo ka ho Fetisisa ea Tlang |O ile a|{{won}} | |- |Album e Entsoeng ka ho Fetisisa | rowspan="2" |''20FIFI''|{{won}} |<ref name="chronicle" /> |- |Album e Molemohali ea Basali|{{won}} | |- | rowspan="2" |2016 | rowspan="2" |Likhau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Boroa |Motho ea sa tsoa fihla oa Selemo | rowspan="2" |O ile a|{{nom}} | |- |Setsebi sa Basali sa Selemo|{{nom}} |<ref name="okayafrica" /> |- |2023 |Basadi ka Moputso oa 'Mino |Moetsi oa Hip Hop oa Selemo |"Ngeke" e nang le Lwah Ndlunkulu|{{nom}} | |} == Ditlhaloso == lpw3xi4tqv3dxwuock8xixke10cmh10 Robyn Slovo 0 9634 38268 35583 2026-05-08T13:02:25Z Mmaditopo 11367 38268 wikitext text/x-wiki '''Robyn Slovo''' ke moetsi wa difilimi wa naha ya Afrika Borwa, ya dulang UK. Mosebetsi wa hae o kenyelletsa filimi ya selemo sa 2000 ''Morvern Callar'', filimi ya selemo sa 2006 ''Catch a Fire'', le filimi ya selemo sa 2011 ''Tinker, Tailor, Soldier, Spy'' . == Tsa bophelo == Slovo o ile a qala mosebetsi wa hae seraleng, <ref>{{Cite web |title=Dead Proud from Second Wave Young Women Playwrights – EDITED BY ANN CONSIDINE & ROBYN SLOVO |url=http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |access-date=2025-01-16 |archive-date=2012-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207025132/http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |dead-url=yes }}</ref> pele a fallela indastering ya thelevishene le difilimi, a sebetsa pele e le mohlophisi wa script le mookameli wa ntshetsopele bakeng sa BBC, mme jwale e le moetsi wa difilimi bakeng sa Ditshwantshiso tsa Khampani le Difilimi tsa Dihlooho Tsa Mosebetsi . Lelapa la Slovo ke la Bajuda . <ref>"Jews in the <nowiki>News:Sarah</nowiki> Michelle Gellar, Julianne Margulies and Jake Gyllenh &#x7C; Tampa JCCS and Federation"''.''</ref> Ke moradi wa Joe Slovo le [[Ruth First]] - ka bobedi batho ba ka sehloohong ntweng e kgahlanong le kgethollo ya morabe ba neng ba phela bophelo bo kotsi ba ho lelekwa naheng, ho hanyetsa dihlomo, le ho kwallwa tjhankaneng nako le nako, ho fella ka polao ya mmae ka 1982. Sehopotso sa lelapa ka mokgwa wa filimi e hlahang, ''A World Apart'', e ngotswe ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo mme e na le dinaledi Barbara Hershey . O ile a bapala mmè wa hae filiming wa ''Catch a Fire'', eo hape e ngotsweng ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo. Ke kgaitsedi ya ho fela ya sengodi sa dibuka [[Gillian Slovo]] le sengodi sa skrini Shawn Slovo. == Mehlodi == {{Reflist}} jd8cpuj3dcbfuar4i52armycjhre338 38269 38268 2026-05-08T13:04:30Z Mmaditopo 11367 /* Tsa bophelo */ 38269 wikitext text/x-wiki '''Robyn Slovo''' ke moetsi wa difilimi wa naha ya Afrika Borwa, ya dulang UK. Mosebetsi wa hae o kenyelletsa filimi ya selemo sa 2000 ''Morvern Callar'', filimi ya selemo sa 2006 ''Catch a Fire'', le filimi ya selemo sa 2011 ''Tinker, Tailor, Soldier, Spy'' . == Tsa bophelo == Slovo o ile a qala mosebetsi wa hae seraleng, <ref>{{Cite web |title=Dead Proud from Second Wave Young Women Playwrights – EDITED BY ANN CONSIDINE & ROBYN SLOVO |url=http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |access-date=2025-01-16 |archive-date=2012-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207025132/http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |dead-url=yes }}</ref> pele a fallela indastering ya thelevishene le difilimi, a sebetsa pele e le mohlophisi wa script le mookamedi wa ntshetsopele bakeng sa BBC, mme jwale e le moetsi wa difilimi bakeng sa Ditshwantshiso tsa Khampani le Difilimi tsa Dihlooho Tsa Mosebetsi . Lelapa la Slovo ke la Bajuda . <ref>"Jews in the <nowiki>News:Sarah</nowiki> Michelle Gellar, Julianne Margulies and Jake Gyllenh &#x7C; Tampa JCCS and Federation"''.''</ref> Ke moradi wa Joe Slovo le [[Ruth First]] - ka bobedi batho ba ka sehloohong ntweng e kgahlanong le kgethollo ya morabe ba neng ba phela bophelo bo kotsi ba ho lelekwa naheng, ho hanyetsa dihlomo, le ho kwallwa tjhankaneng nako le nako, ho fella ka polao ya mmae ka selemo sa 1982. Sehopotso sa lelapa ka mokgwa wa filimi e hlahang, ''A World Apart'', e ngotswe ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo mme e na le di naledi(Barbara Hershey) . O ile a bapala mme wa hae filiming wa ''Catch a Fire'', eo hape e ngotsweng ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo. Ke kgaitsedi ya ho fela ya sengodi sa dibuka [[Gillian Slovo]] le sengodi sa skrini Shawn Slovo. == Mehlodi == {{Reflist}} i3vvfhzghzs4izntb0uuo07gdw01inn Thulani Maseko 0 10403 38305 37698 2026-05-09T10:51:42Z SANKOMOTA 11165 38305 wikitext text/x-wiki '''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023. == Mehlodi == {{reflist}} i0w4tfxytynvdd8d98s0fwmddg3uiuh 38306 38305 2026-05-09T10:55:46Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Early life and education" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1320944781|Thulani Maseko]]" 38306 wikitext text/x-wiki '''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023. == Mehlodi == {{reflist}} == Bophelo ba pele le thuto == Maseko o hlahetse Luhleko, haufi le Bhunya sebakeng sa Manzini sa Eswatini ka la 1 Hlakubele 1970. O ile a ya Univesithi ya Eswatini, a fumana lengolo la Bachelor of Arts in Law ka selemo sa 1994 le Bachelor of Laws ka selemo sa 1997. Ka 2011, o ile a fumana Master in International Legal Studies ho tswa Washington College of Law hotswa American University. plv9jhi7yfdlqbu1rjbru2ar25n0bid 38307 38306 2026-05-09T10:56:09Z SANKOMOTA 11165 38307 wikitext text/x-wiki '''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023. {{reflist}} == Bophelo ba pele le thuto == Maseko o hlahetse Luhleko, haufi le Bhunya sebakeng sa Manzini sa Eswatini ka la 1 Hlakubele 1970. O ile a ya Univesithi ya Eswatini, a fumana lengolo la Bachelor of Arts in Law ka selemo sa 1994 le Bachelor of Laws ka selemo sa 1997. Ka 2011, o ile a fumana Master in International Legal Studies ho tswa Washington College of Law hotswa American University. 4rfnftxmm4ur7b26po4nenxw7qbg1gr Patson Dzamara 0 10480 38297 38264 2026-05-08T14:14:33Z ElisaRamok 11798 38297 wikitext text/x-wiki '''Patson Dzamara''' o hlahile ka selemo sa 1986.<ref>https://www.pindula.co.zw/Patson_Dzamara</ref> E ne e le moitseki wa demokrasi ya [[Zimbabwe]], mongodi le mokwetlisi wa boetapele ya ileng a tsebahala haholo ka letsholo kgahlanong le kgatello ya dipolotiki le ho batla boikarabello bakeng sa ho nyamela ha moena wa hae, molwanedi le moqolotsi wa ditaba [[Itai Dzamara]]. O hlahile e le le leng la mantswe a bonahalang a kganyetso ya baahi [[Zimbabwe]] nakong ya dilemo tsa ho qetela tsa puso ya [[Robert Mugabe]].<ref>https://www.frontlinedefenders.org/pt/node/6031</ref><ref>https://mg.co.za/article/2016-09-02-00-suspicions-over-itai-dzamaras-disappearance-fuel-the-current-anti-mugabe-protests/</ref> == Boitseko == Pele a kena tshebetsong ya mosebetsi o sa feleng, Patson Dzamara o ne a sebetsa e le sebui se susumetsang, moeletsi wa boetapele le mongodi. <ref>https://www.thezimbabwean.co/2016/06/patson-dzamara-balancing-professional-life-and-activism-not-easy/</ref>Boemo ba hae ba setjhaba bo ile ba eketseha haholo ka mora ho nyamela ha moena wa hae Itai Dzamara ka March 2015, ya neng a nyatsa mmuso wa [[Zimbabwe]] le ho etella pele dipontsho tsa kgotso tse kgahlanong le mmuso Harare.Ka mora ho kwetelwa, Patson e ile ya eba mohlabani ya ka sehloohong ya batlang dikarabo ho tswa ho ba boholong [[Zimbabwe]].<ref>https://www.giraffe.org/patson-dzamara</ref> O ile a hlophisa le ho ba le seabo boipelaetsong ba kgotso, dipontsho tsa setjhaba, le matsholo a bobuelli ba matjhaba a ipiletsang ho toka le diphetoho tsa demokrasi. Dzamara o tshwerwe makgetlo a mangata nakong ya boipelaetso mme kgafetsa a qosa setho sa tshireletso ya mmuso ka ho hatella bohanyetsi. Ka 2016, o ile a bolela hore o ile a tshwarwa ka makgetlo a fetang mashome a mabedi a metso e mehlano ka lebaka la tshebetso ya hae le bobuelli ba ditokelo tsa botho. <ref>https://humanrightsdefenders.blog/2020/08/29/patson-dzamara-brother-to-missing-activist-itai-died-in-zimbabwe/</ref> Nakong ya boipelaetso bo ntseng bo eketseha ba [[Zimbabwe]] bo kgahlanong le mmuso ka 2016, Dzamara o ile a amahanngwa le mekgatlo e mengata ya setjhaba e batlang phetoho ya dipolotiki, boikarabello le ntlafatso ya tshireletso ya ditokelo tsa botho. Tlhaselo le matshwenyeho a ditokelo tsa botho.<ref>https://www.thezimbabwean.co/author/patson-dzamara/page/2/</ref> Ka Mmesa 2016, Patson Dzamara o ile a hlaselwa ke baemedi ba tshireletso nakong ya ketsahalo ya letsatsi la tokoloho ka mora ho hlahisa polakhade e bontsha potso hore na moena wa hae ya lahlehileng o hokae.<ref>https://amnesty.org.nz/zimbabwe-deplorable-attack-brother-missing-activist-must-be-urgently-investigated/</ref><ref>https://www.news24.com/zim-police-pick-up-itai-dzamaras-brother-again-20160510-3</ref> Mekgatlo ya ditokelo tsa botho, ho kenyeletsa le Amnesty International, e ile ya nyatsa tlhaselo eo mme ya kopa hore ho etswe dipatlisiso. Boikemisetso ba hae bo ile ba lebisa tlhokomelo ya matjhaba ho nyameleng le ho qobellwa, ditshoso tsa dipolotiki, le dithibelo tsa tokoloho ya ho ntsha maikutlo [[Zimbabwe]].<ref>https://www.news24.com/family-of-missing-zim-activist-petitions-mnangagwa-demands-closure-20171208</ref> == Lefu == Patson Dzamara o hlokahetse ka la 26 Phato 2020 a le dilemo di 34 ka mora ho lwantsha mofetshe wa mala.<ref>https://mg.co.za/africa/2020-08-28-remembering-patson-dzamara/</ref> Lefu la hae le ile la llelwa haholo ke baitseki, baetapele ba bohanyetsi, baqolotsi ba ditaba, le mekgatlo ya setjhaba ho phatlalla le [[Zimbabwe]] le ho feta. Diteboho tse ngata di mo hlalositse e le moitseki ya sebete ya ileng a tswela pele ho batla toka bakeng sa moena wa hae ke ha a le bahlaselwa ka kgatello ya dipolotiki ho sa tsotellehe ho tshwarwa, le ho tshoswa le ho kula.<ref>https://apnews.com/general-news-8612fad48dcbfc0a1daae37b074386fa</ref> == Ditlhaloso == 68b7qupxmgwzvaxp441i7srlzsugtdi 38298 38297 2026-05-09T04:58:34Z SANKOMOTA 11165 38298 wikitext text/x-wiki '''Patson Dzamara''' o hlahile ka selemo sa 1986.<ref>https://www.pindula.co.zw/Patson_Dzamara</ref> E ne e le moitseki wa demokrasi wa [[Zimbabwe]], mongodi le mokwetlisi wa boetapele ya ileng a tsebahala haholo ka letsholo kgahlanong le kgatello ya dipolotiki le ho batla boikarabello bakeng sa ho nyamela ha moena wa hae, molwanedi le moqolotsi wa ditaba [[Itai Dzamara]]. O hlahile e le le leng la mantswe a bonahalang a kganyetso ya baahi [[Zimbabwe]] nakong ya dilemo tsa ho qetela tsa puso ya [[Robert Mugabe]].<ref>https://www.frontlinedefenders.org/pt/node/6031</ref><ref>https://mg.co.za/article/2016-09-02-00-suspicions-over-itai-dzamaras-disappearance-fuel-the-current-anti-mugabe-protests/</ref> == Boitseko == Pele a kena tshebetsong ya mosebetsi o sa feleng, Patson Dzamara o ne a sebetsa e le sebui se susumetsang, moeletsi wa boetapele le mongodi. <ref>https://www.thezimbabwean.co/2016/06/patson-dzamara-balancing-professional-life-and-activism-not-easy/</ref>Boemo ba hae ba setjhaba bo ile ba eketseha haholo ka mora ho nyamela ha moena wa hae Itai Dzamara ka March 2015, ya neng a nyatsa mmuso wa [[Zimbabwe]] le ho etella pele dipontsho tsa kgotso tse kgahlanong le mmuso Harare.Ka mora ho kwetelwa, Patson e ile ya eba mohlabani ya ka sehloohong ya batlang dikarabo ho tswa ho ba boholong [[Zimbabwe]].<ref>https://www.giraffe.org/patson-dzamara</ref> O ile a hlophisa le ho ba le seabo boipelaetsong ba kgotso, dipontsho tsa setjhaba, le matsholo a bobuelli ba matjhaba a ipiletsang ho toka le diphetoho tsa demokrasi. Dzamara o tshwerwe makgetlo a mangata nakong ya boipelaetso mme kgafetsa a qosa setho sa tshireletso ya mmuso ka ho hatella bohanyetsi. Ka 2016, o ile a bolela hore o ile a tshwarwa ka makgetlo a fetang mashome a mabedi a metso e mehlano ka lebaka la tshebetso ya hae le bobuelli ba ditokelo tsa botho. <ref>https://humanrightsdefenders.blog/2020/08/29/patson-dzamara-brother-to-missing-activist-itai-died-in-zimbabwe/</ref> Nakong ya boipelaetso bo ntseng bo eketseha ba [[Zimbabwe]] bo kgahlanong le mmuso ka 2016, Dzamara o ile a amahanngwa le mekgatlo e mengata ya setjhaba e batlang phetoho ya dipolotiki, boikarabello le ntlafatso ya tshireletso ya ditokelo tsa botho. Tlhaselo le matshwenyeho a ditokelo tsa botho.<ref>https://www.thezimbabwean.co/author/patson-dzamara/page/2/</ref> Ka Mmesa 2016, Patson Dzamara o ile a hlaselwa ke baemedi ba tshireletso nakong ya ketsahalo ya letsatsi la tokoloho ka mora ho hlahisa polakhade e bontsha potso hore na moena wa hae ya lahlehileng o hokae.<ref>https://amnesty.org.nz/zimbabwe-deplorable-attack-brother-missing-activist-must-be-urgently-investigated/</ref><ref>https://www.news24.com/zim-police-pick-up-itai-dzamaras-brother-again-20160510-3</ref> Mekgatlo ya ditokelo tsa botho, ho kenyeletsa le Amnesty International, e ile ya nyatsa tlhaselo eo mme ya kopa hore ho etswe dipatlisiso. Boikemisetso ba hae bo ile ba lebisa tlhokomelo ya matjhaba ho nyameleng le ho qobellwa, ditshoso tsa dipolotiki, le dithibelo tsa tokoloho ya ho ntsha maikutlo [[Zimbabwe]].<ref>https://www.news24.com/family-of-missing-zim-activist-petitions-mnangagwa-demands-closure-20171208</ref> == Lefu == Patson Dzamara o hlokahetse ka la 26 Phato 2020 a le dilemo di 34 ka mora ho lwantsha mofetshe wa mala.<ref>https://mg.co.za/africa/2020-08-28-remembering-patson-dzamara/</ref> Lefu la hae le ile la llelwa haholo ke baitseki, baetapele ba bohanyetsi, baqolotsi ba ditaba, le mekgatlo ya setjhaba ho phatlalla le [[Zimbabwe]] le ho feta. Diteboho tse ngata di mo hlalositse e le moitseki ya sebete ya ileng a tswela pele ho batla toka bakeng sa moena wa hae ke ha a le bahlaselwa ka kgatello ya dipolotiki ho sa tsotellehe ho tshwarwa, le ho tshoswa le ho kula.<ref>https://apnews.com/general-news-8612fad48dcbfc0a1daae37b074386fa</ref> == Ditlhaloso == 49253ysg04pomrhgtrszbzg40t3ze1d Amina Pahad 0 10481 38277 38267 2026-05-08T13:27:54Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Early life and Orient House" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382517|Amina Pahad]]" 38277 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal. O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown. Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". pmz4cvq8ygd10lcpfsbgqm9reky3ngx 38278 38277 2026-05-08T13:28:52Z SANKOMOTA 11165 38278 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown. Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". h4eg713rie825hbom0lj6d2c9875cd0 38280 38278 2026-05-08T13:29:55Z SANKOMOTA 11165 38280 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". rlt81bwtjyjantvolu67u3am28etyao 38282 38280 2026-05-08T13:34:13Z SANKOMOTA 11165 38282 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". tbzgdrz9w6rado73oy2cbiqierps1sb 38283 38282 2026-05-08T13:34:33Z SANKOMOTA 11165 38283 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". tihg1yt81v4g4vbsom917qtwqgzoe1a 38284 38283 2026-05-08T13:35:09Z SANKOMOTA 11165 38284 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". hlb7y589t7ewu0b3oyubn4gg7kwgbku 38285 38284 2026-05-08T13:36:34Z SANKOMOTA 11165 38285 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso. Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". quo2n1tezrwlvccencg01dhrcnm6971 38286 38285 2026-05-08T13:37:44Z SANKOMOTA 11165 38286 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". bj1yki0pjs2c6dngvglp2pxzwhm2zln 38287 38286 2026-05-08T13:39:02Z SANKOMOTA 11165 38287 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". q6n4u5t4ujtm1vcf9ti833u0ltlki0h 38288 38287 2026-05-08T13:40:28Z SANKOMOTA 11165 38288 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". kitx5nafr7ym0yz49oxrwqstzzxq2jm 38289 38288 2026-05-08T13:41:04Z SANKOMOTA 11165 38289 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1" /><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". qdm5ucelxm30b97d2r4gsrmgtfufkaz 38290 38289 2026-05-08T13:41:55Z SANKOMOTA 11165 38290 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae". 6es07ydee64pfn1rl682leydtqpsx3a 38291 38290 2026-05-08T13:42:41Z SANKOMOTA 11165 38291 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> ekya3eoxkxhw92mm3khn521u4m88ltu 38292 38291 2026-05-08T13:56:59Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Passive resistance" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382517|Amina Pahad]]" 38292 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> == Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng == Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948. Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong. Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae". Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa. 0jnnnbb96psr6fx7s6n8zixo4e745p2 38293 38292 2026-05-08T13:58:52Z SANKOMOTA 11165 38293 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> == Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng == Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong. Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae". Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa. gaekqirg69iihxwgk12om648qq0c0qp 38294 38293 2026-05-08T14:00:00Z SANKOMOTA 11165 38294 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> == Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng == Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae". Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa. g90sv2cd5hzj14hm745j3mquho4qckg 38295 38294 2026-05-08T14:00:32Z SANKOMOTA 11165 38295 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref name=":3">https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> == Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng == Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref name=":3" /> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae". Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa. g1odz63e5hq4ile9l8lmebkgxw95o1n 38296 38295 2026-05-08T14:01:57Z SANKOMOTA 11165 38296 wikitext text/x-wiki '''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg. == Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela == Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref> Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref name=":3">https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref> Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref> == Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng == Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref name=":3" /> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape.<ref name=":3" /> Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".<ref name=":1" /> Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa. hpouw3ixkpatfga7n8523wg4rdbgy7l Jenni Williams 0 10482 38299 2026-05-09T07:15:52Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342161002|Jenni Williams]]" 38299 wikitext text/x-wiki '''Jenni Williams''' (o hlahile ka 1962) ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa Se-Zimbabwe le mothehi wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA). E ne e le moqhekelli ya hlahelletseng wa mmuso wa mopresidente Robert Mugabe, o ile a hlaloswa ke The Guardian ka 2009 e le "e nngwe elya meutlwa e thata ka ho fetisisa lehlakoreng la Mugabe". 77lgnm2t5bj3gmjs8loo8h3ncq81630 38300 38299 2026-05-09T07:17:02Z SANKOMOTA 11165 38300 wikitext text/x-wiki '''Jenni Williams''' (o hlahile ka 1962) ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa Se-Zimbabwe le mothehi wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA). E ne e le moqhekelli ya hlahelletseng wa mmuso wa mopresidente Robert Mugabe, o ile a hlaloswa ke The Guardian ka 2009 e le "e nngwe elya meutlwa e thata ka ho fetisisa lehlakoreng la Mugabe".<ref>https://www.theguardian.com/world/2009/may/10/jenni-williams-freedom-campaigner</ref> eep6g5a54mejd6yfnw8hloqwbqm6oax Betty Makoni 0 10483 38301 2026-05-09T10:44:47Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1327237916|Betty Makoni]]" 38301 wikitext text/x-wiki '''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe. Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika. O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope. 5ylipl6aviylkspahbqcpb3afsjq9xs 38302 38301 2026-05-09T10:45:36Z SANKOMOTA 11165 38302 wikitext text/x-wiki '''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref>Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika. O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope. ex7166pd1vjak3fz1lek2ry89bxvbxc 38303 38302 2026-05-09T10:46:31Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse dilinki 38303 wikitext text/x-wiki '''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref><ref>https://web.archive.org/web/20160513075540/http://www.newzimbabwe.com/news-1148-The+Truth+About+Betty+Makoni/news.aspx</ref> Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika. O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope. 38aefcd1n5ipy0bujk7w3421tzf0g5c 38304 38303 2026-05-09T10:47:17Z SANKOMOTA 11165 38304 wikitext text/x-wiki '''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref><ref>https://web.archive.org/web/20160513075540/http://www.newzimbabwe.com/news-1148-The+Truth+About+Betty+Makoni/news.aspx</ref> Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika. O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. <ref>https://web.archive.org/web/20091118151507/http://www.thewip.net/contributors/2007/10/zimbabwean_child_rights_activi.html</ref>O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope. lyr064fnu9vxwkw78gjpqo1236nq0gt