Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.1
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Slovenia
0
2894
38275
28489
2026-05-08T13:25:50Z
Mmaditopo
11367
38275
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''Slovenia'''</big></big></br>(sl) ''Republika Slovenija''
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Flag_of Slovenia.svg|125px]]
| align="center" width="140px" | [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|125px]]
|-
| align="center" width="140px" |
| align="center" width="140px" |
|}
|-
| align="center" colspan=2 | <small></big>
|-
| align=center colspan=2 | [[File:EU-Slovenia.svg|300px]]
|}
'''Slovenia''' ke naha ya kontinente ya [[Uropa]], e nang le palo ya baahi ba fetang 2,054,199 ka nomoro.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Slovenia}}
[[Category:Slovenia]]
5g6fn1ae3bowjxk6v0awpuz9to4a426
Kareedouw
0
4740
38274
22654
2026-05-08T13:24:16Z
Mmaditopo
11367
38274
wikitext
text/x-wiki
'''Kareedouw''' ke motse moholo wa [[Masepala oa Kou-Kamma|Masepala wa Kou-Kamma]], leboya la porofense ya [[Kapa Botjhabela]], naheng ya [[Afrika Borwa]].
{{Sarah Baartman District Municipality}}
<br/>
{{stub}}
kcau2y3h5s3x2osmd8qswi3sbcr692w
Veronica Sobukwe
0
5195
38276
34893
2026-05-08T13:27:18Z
Mmaditopo
11367
38276
wikitext
text/x-wiki
[[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb|Sobukwe]]
'''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 1927 – 15 Phato 2018) e ne e le mooki wa naha ya [[Afrika Borwa]] ya neng a bapala karolo ya bohlokwa Letsholong la Defiance. Molekane wa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ya hlahelletseng wa dipolotiki. Lelapa la ha habo le ne le dula le hlekefetswa ke mapolesa.
==Bokapele==
Veronica Sobukwe o ile a tswalwa ka di 27 tsa Phupu, selemong sa 1927, motseng wa Hlobane, provenseng ya KwaZulu-Natal. Sobukwe e ile moithuti wa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, provenseng ya Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se ile sa thehwa ka selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho kwetlisa baooki ba mmala o motsho Afrika Borwa. Ha Zondeni Sobukwe a santsane ele moithuti sepetleleng seo, o ile a qabana le beng ba hae. Qabano eo e ile ya qetella e felletse ho ngalo ya basebeletsi ba sepetlele seo. Ke moo a ileng a kgahla ntate Robert Sobukwe eo e neng e le mopresidente wa lekgotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ka selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o ile a tejelwa sekolong sa Loverdale selemong se le seng le ha a sale qabanong ya sepetleleng sa Victoria. Ka morao ho moo, mokgatlo wa batjha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba ile ba romella mme Sobukwe Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsebisa ka mahloko a baooki ba tswang Alice.
Ka di 06 tsa Phuptjane, selemong sa 1954, mme Sobukwe ile a nyalana le ntate Sobukwe, ba eba le bana ba bane bao e leng Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe o ile a sebetsa ngakeng ya Jabavu, Soweto. Ha monna wa hae a santsane a sale tjhankaneng, Zondani o hlolehile ho lwantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna wa hae a lokollwe hang hang hobane a ne a kula.
<br />
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}}
gp9p17br2k39q6tu04bejo6ci6gu52h
38279
38276
2026-05-08T13:29:51Z
Mmaditopo
11367
/* Bokapele */
38279
wikitext
text/x-wiki
[[File:3 Mrs Sobukwe release.jpg|thumb|Sobukwe]]
'''Zondeni Veronica Sobukwe''' (27 Phupu 1927 – 15 Phato 2018) e ne e le mooki wa naha ya [[Afrika Borwa]] ya neng a bapala karolo ya bohlokwa Letsholong la Defiance. Molekane wa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ya hlahelletseng wa dipolotiki. Lelapa la ha habo le ne le dula le hlekefetswa ke mapolesa.
==Bokapele==
Veronica Sobukwe o ile a tswalwa ka di 27 tsa Phupu, selemong sa 1927, motseng wa Hlobane, porofenseng ya KwaZulu-Natal. Sobukwe e ile moithuti wa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, porofenseng ya Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se ile sa thehwa ka selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho kwetlisa baooki ba mmala o motsho naheng ya Afrika Borwa. Ha Zondeni Sobukwe a santsane ele moithuti sepetleleng seo, o ile a qabana le beng ba hae. Qabano eo e ile ya qetella e felletse ho ngalo ya basebeletsi ba sepetlele seo. Ke moo a ileng a kgahla ntate Robert Sobukwe eo e neng e le mopresidente wa lekgotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ka selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o ile a tejelwa sekolong sa Loverdale selemong se le seng le ha a sale qabanong ya sepetleleng sa Victoria. Ka morao ho moo, mokgatlo wa batjha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba ile ba romella mme Sobukwe Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsebisa ka mahloko a baooki ba tswang Alice.
Ka di 06 tsa Phuptjane, selemong sa 1954, mme Sobukwe ile a nyalana le ntate Sobukwe, ba eba le bana ba bane bao e leng Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe o ile a sebetsa ngakeng ya Jabavu, Soweto. Ha monna wa hae a santsane a sale tjhankaneng, Zondani o hlolehile ho lwantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna wa hae a lokollwe hang hang hobane a ne a kula.
<br />
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Zondeni Veronica Sobukwe}}
hoga6mfs63evhso1n9y5qwlcy0v497m
Bongi Ndaba
0
8894
38270
29608
2026-05-08T13:06:54Z
Mmaditopo
11367
38270
wikitext
text/x-wiki
'''Bongi Ndaba''' (o hlahile ka la 10 Hlakola 1972) ke moetsi wa difilimi le mongodi wa thelevishene wa naha ya Afrika Borwa, hammoho le sebapadi le sengodi sa dipapadi
Ho tloha ka selemo sa 2012 ho isa ho sa 2014, e ne e le mongodi le mohlahisimmoho wa di-soap opera tsa Afrika Borwa tse kang Generations, kaha o sebeditse ka morao ho di-scenes bakeng sa lenaneo ka dilemo tse robedi pele ho moo le dilemo tse leshome le motso o mong ka kakaretso. Jwaloka sebapadi, o tsejwa ka ho fetisisa ka karolo ya hae ya Goneril ho SABC1's King Lear mini-series (e fetotsweng e le ''[[Izingane Zobaba]]''), e ileng ya phatlalatswa ka selemo sa 2008. Mosebetsi wa hae o hlahelletseng e le sengodi sa ditshwantshiso ke Shreds and Dreams, e ngotsweng ka selemo sa 2004, e ileng ya fetolwa ho ba mini-series e nang le lebitso le le leng. Letoto lena le ile la qala ho tloha ka 2010 ho [[TVSA (South Africa)|SABC1]].
e54zp7htpyjuxhvlkygx6c5rkakcwaf
Roland Mqwebu
0
9361
38271
31589
2026-05-08T13:08:01Z
Mmaditopo
11367
38271
wikitext
text/x-wiki
'''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>
== Bophelo ba pele ==
Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref>
== Moetsi wa Ditshwantshiso ==
Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda.
== Bophelo ba motho ==
Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e [[Thekong|Durban]], Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref>
== Lefu ==
Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref>
== Mehlodi ==
infyxj2pqf66s145lf9a42bojmas2al
38272
38271
2026-05-08T13:09:41Z
Mmaditopo
11367
/* Bophelo ba motho */
38272
wikitext
text/x-wiki
'''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>
== Bophelo ba pele ==
Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref>
== Moetsi wa Ditshwantshiso ==
Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda.
== Bophelo ba motho ==
Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e porofenseng ya [[Thekong|Durban]], naheng ya Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref>
== Lefu ==
Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref>
== Mehlodi ==
eh03o8a8nu88n0qoe3l078fmhop6ra0
38273
38272
2026-05-08T13:10:25Z
Mmaditopo
11367
/* Lefu */
38273
wikitext
text/x-wiki
'''Roland Mqwebu''' (16 Pherekhong 1941 - 28 Phato 2015) e ne e le sebapadi sa thelebeshene sa Afrika Borwa se tummeng ka karolo ya hae ya James Mkhize, InDuna le ''mantshingelani'' (mohlokomedi) ho sitcom ''Emzini Wezinsizwa''.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>
== Bophelo ba pele ==
Mqwebu o hlahile ka la 16 January, 1941, Inanda ke ngwana wa boraro ho bana ba 13. O holetse lelapeng la Bakreste le nang le batshwantsisi le dibini. O ile a ithuta ho bapala piano mme a qala ho ngola dipina tsa hae. O ile a bapala e le sebini se binang kamora sebini Seka pele bakeng sa [[Phuzekhemisi]].<ref>https://web.archive.org/web/20150927001157/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/1998/05/10/22/2.html</ref>
== Moetsi wa Ditshwantshiso ==
Tse ding tsa difilimi tsa pele tsa Mqwebu tse tummeng ka ho fetisisa e ne e le ''Diamante Sir Gefahrlich (1965) ''<ref>https://www.imdb.com/name/nm0610648/</ref>, u''Deliwe (1976) '' le ''[[Shaka|Shaka Zulu]]'' (1986). Bakeng sa ''Shaka Zulu'', e ne e le motlatsi wa motsamaisi mme a bapala karolo ya Ngomane kaMqoboli, motswalle olwa Shaka le molaodi wa lelapa la Mthethwa.<ref>http://www.timeslive.co.za/politics/2015/08/29/Minister-shocked-and-sad-to-hear-about-death-of-actor-Roland-Mqwebu</ref>O ne a bapala karolo ya Mkhize eo enele ele molebedi ebile ele motho a kadimana ka tjhelete hape ona dula kamoreng ya borobedi le Jerry Phele,Shadrack Ngema,Jabulani Nkosi ,Vusi Thanda.
== Bophelo ba motho ==
Mqwebu o ne a dula Belleview Gardens e porofenseng ya [[Thekong|Durban]], naheng ya Afrika Borwa. O ile a nyala Pinky Mqwebu, eo e neng e le titjhere, mme ba ba le bana ba bane. E mong , Lawrence, o sebetsa e le moetsi wa ditaba ho Ukhozi FM.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |access-date=2024-11-08 |archive-date=2016-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503174518/http://www.citizen.co.za/658563/emzini-wezinsizwas-roland-mqwebu-has-died/ |dead-url=yes }}</ref>
== Lefu ==
Mqwebu o hlokahetse ka lebaka la ho hloleha ha diphio ka la 28 Phato selemong sa 2015, a le dilemo di 74 Sepetleleng sa Pelo sa Ethekwini le Setsi sa Pelo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |access-date=2024-11-08 |archive-date=2015-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017214513/http://www.dailysun.co.za/news/national/2015-08-28-tv-legend-roland-mqwebu-has-died |dead-url=yes }}</ref>
== Mehlodi ==
al5azov9mcmg0pui8fi6aymvw1avs6p
Fifi Cooper
0
9443
38281
34548
2026-05-08T13:33:15Z
Mmaditopo
11367
/* Bokgabo */
38281
wikitext
text/x-wiki
[[File:Fifi_Cooper,_August_2024.jpg|thumb|Fifi Cooper]]
'''Refilwe Boingotlo Moeketsi''' (ya tswetsweng ka la 24 Mphalane 1991), ya tsejwang ka '''Fifi Cooper''' ke sebini sa Afrika Borwa.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-03-01-where-has-fifi-cooper-been-star-explains-her-absence-from-spotlight/<nowiki/>{{Bare URL inline|date=August 2024}}</ref> Fifi Cooper o qadile mosebetsi wa hae wa mmino e le sebini sa R&amp;B pele bokgoni ba hae ba ho etsa mmino bo mo bona a lokolla pina ya hae ya rap e ikgethang "Chechela Morago" ka 2010. Ka 2015, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya studio e hapileng dikhau ''20FIFI''.
== Bophelo ba pele le thuto ==
Fifi Cooper ke wa ho qetela ho bana ba bararo. O ile a fumana thuto ya hae ya pele Montshiwa, [[Mahikeng]], Afrika Borwa, moo a ileng a boela a sebedisa bokgoni ba hae ba ho bina le ho tantsha. O phethile thuto ya hae ya sekolo se mahareng Sekolong se Phahameng sa Batswana, Mahikeng le thuto ya hae e phahameng Boston Media House moo a ithutileng Media.
== Mosebetsi ==
=== 2008-2014: Qalo ya pele ===
Fifi Cooper o ile a qala ho bina a le dilemo di 8 ha a ntse a le sekolong sa mathomo; ho nka karolo mesebetsing e fapaneng ya kantle ho sekolo. O qadile mosebetsi wa hae wa mmino ka 2008 ha a etsa ponahalo ele moeti ho Motzamai ya Mo'Molemi: Rebel With a Pause album. Leha ho le jwalo, katleho ya hae e ile ya tla ka 2010 kamora ho lokollwa ha setlabolane sa hae se bitswang "Chechela Morago", pina ya rap e ileng ya fumana papadi e kgolo ya seea-le-moya mme ya etsa hantle ho fumana dibaka tsa hae tse ntjaha indastering ya mmino ea Afrika Boroa. Fifi Cooper o boetse a etsa ponahalo ya lentswe ho Remix ya AKA's "Baddest Remix" e le nngwe, albamo ya Mo'Molemi e bitswang ''Asia'', Khuli Chana's Lost in Time le Lection's Gentlemen's Club.
=== 2015-2019: ''20FIFI'' ===
Ka 2015, Fifi Cooper o saenetse konteraka ya ho rekota le Ambitiouz Entertainment, rekoto e thehiloeng Afrika Boroa. Mathoasong a 2015, o ile a lokolla pina e hlahisitsweeng ke AB Crazy e bitsoang "Kisses". Video ya mmino wa "Kisses" e ile ea tataiswa ke Dino Benedetti mme ea lokolloa ho YouTube ka la 24 Mots'eanong 2015.
Ka la 13 Pulungoana 2015, Fifi Cooper o ile a lokolla ''20FIFI'', albamo yaa hae ya pele ya studio e ileng ea hapa likhau tse tharo ho Metro FM Music Awards ea bo15 mme a khethoa hape ka mekhahlelo ea "Best Newcomer of The Year" le "Best Female Artist of The Year "ho Khatiso ea bobeli ea South African Music Awards.<ref>"Newcomers Fifi Cooper, Nathi and Emtee lead 2016 SAMAs nomination list"''.''</ref>
==== Ho tloha Ambitiouz, Ditaba le diqoso tsa molao ====
Ka Hlakola 2017, Fifi Cooper o ile a tloha Ambitiouz Entertainment hammoho le A-Reece le hip hop duo B3nchMarQ. Ka mora hore Cooper a tlohe Ambitiouz, ho ile ha hlaha nyewe ya lekgotla eo ka yona labole e ileng la mo qosa ka katleho ka lebaka la tlolo ya ditokelo tsa bangodi. Lekgotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore Cooper ha a sa na tokelo ya ho ba monga dipina tseo a di hatisitseng tlasa labole mme la mo laela hore a kgutlise kapa a hlakole dikopi tsohle tsa boitsebiso boo. Ho phaella moo, o ile a kopuwa hore a lefe dikotsi le ho lefella litshenyehelo tsa molao tsa nyewe eo. Tshebetso ena ya molao e ile ya hlaha ka lebaka la ho itokolla ha Cooper ntle le ho fumana setifikeiti sa tumello, a mo siya a sa kgone ho sebedisa kapa ho bapala mmino wa hae. Ka mora moo, [[Julius Malema]], moeta-pele wa Economic Freedom Fighters (EFF), o ile a kenella ka mora ho tseba ka phehisano ya molao ya Fifi Cooper le Ambitiouz Entertainment. Kaha EFF e ne e nka hore nyewe ena ke tlolo ya molao ya tsamaiso, e ile ya tshehetsa Cooper mme ya buisana ka tumellano e sa etswang ka lekgotla. Tumellano ena e ile ya mo tsosolosa ditokelo tsa ho bapala mmino le ho tswela pele ka mosebetsi wa hae. Malema o ile a theha ho kenella ha hae e le boemo bo kgahlano le ho hloka toka ho fapana le ho tshehetsa moetsi wa litshwantsho. <ref name="HuffPost July 2018" />
=== 2020 - hona jwale ===
Kamora ho tloha Ambitiouz, o ile a theha rekoto ya hae ya rekoto ea ''Mo Cooper Records'' mme hamorao a lokolla albamo ya hae ya pele. Album ya dipina tse 21 e bitswang "Take Me Back" e kenyeletsang dipina tse kang "Freedom & "Zwagala", e na le batho ba kang Thabsie, Moozlie, Towdeemac le Leon Lee.
Ka Pudungoana 2020, Fifi Cooper o ile a lokolla pina ya hae ya pele "Net So" ho tswa ho album ya hae e tlang ya 2021 e bitswang Chapters. Video ya mmino ya "Net So" e neng e nkuwe ke Mo Cooper Visuals, e ngotswe le ho tataiswa ke The Boss Lady ka boena.Ka la 11 Hlakubele 2021, albamo ya hae ya pina ya 'Motlogeleng' e ile ya lokollwa.
== Bokgabo ==
E nkwa ke metjha ya ditaba ya moo e le "Motswako First Lady", mmino wa Fifi Coopers o ka bona rap le ho bina. O tsejwa e le sebini sa pina ya Khuli Chana e tummeng "Mnatebawen", o etsa mefuta ya mmino e kenyeletsang hip hop le Motswako. Puisanong le ''YoMzansi'', Fifi Cooper o hlalosa mokgwa wa hae wa ho rapisa e le "o sa lebellwang, o otlang le o matla".
== Ho hatisa di-disc ==
=== DIalbamo tsa studio ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
! scope="col" style="width:9em;" |Title
! scope="col" style="width:13em;" |Dintlha tsa albamo
|-
! scope="row" |''20FIFI''
|
* E lokollotsoe: 13 November 2015
* Label: Boithabiso ba Boithabetso
* Sebopeho: CD, download ea digital
|-
! scope="row" |''Ntlisetse Khahlanong le ' Na''
|
* E lokollotsoe: 2018
* Label: MoCooper Records
* Sebopeho: ho jarolla ka dijithale
|}
{| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;"
|+Lethathamo la li-singles e le sebini se etellang pele, le nang le maemo a khethiloeng a chate le litokomane, le bonts'a selemo sa ho lokolloa le lebitso la albamo
! rowspan="2" scope="col" |Title
! rowspan="2" scope="col" |Selemo
! colspan="1" scope="col" |Libaka tse phahameng tsa chate
! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Litokomane
! rowspan="2" scope="col" |Album
|-
! scope="col" style="width:3em;font-size:100%;" |ZA<br />
|-
! scope="row" |"Nete Kapa Sebete 2.0"
| rowspan="3" |2016
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Tlosa (Coke Studio South Africa: Season 2) " (Fifi Cooper, Ryki)
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Phambili"
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"U Ntlise"
|2017
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Zwagala" (e nang le Obakeng Moribe)
|2018
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Net So"
|2020
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Motlogeleng"
|2021
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Ngeke" (e nang le Lwah Ndlunkulu)
| rowspan="2" |2023
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
! scope="row" |"Running" (e nang le Swift1520)
| - Ke ne ke sa tsebe.
|
|
|-
| colspan="8" style="font-size:90%" |" - " e bolela rekoto e sa kang ea hatisoa kapa ea lokolloa tšimong eo.
|}
== Bophelo ba motho ==
Fifi Cooper ke mme ya se nang molekane, o na le mora ya bitswang Resego.
== Dikgau le dikgetho ==
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete oa ho fana ka likhau
!Moputso
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Mookameli
|-
| rowspan="3" |2015
| rowspan="3" |Metro FM Music Awards ea bo15
|Motho ea Molemo ka ho Fetisisa ea Tlang
|O ile a|{{won}}
|
|-
|Album e Entsoeng ka ho Fetisisa
| rowspan="2" |''20FIFI''|{{won}}
|<ref name="chronicle" />
|-
|Album e Molemohali ea Basali|{{won}}
|
|-
| rowspan="2" |2016
| rowspan="2" |Likhau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Boroa
|Motho ea sa tsoa fihla oa Selemo
| rowspan="2" |O ile a|{{nom}}
|
|-
|Setsebi sa Basali sa Selemo|{{nom}}
|<ref name="okayafrica" />
|-
|2023
|Basadi ka Moputso oa 'Mino
|Moetsi oa Hip Hop oa Selemo
|"Ngeke" e nang le Lwah Ndlunkulu|{{nom}}
|
|}
== Ditlhaloso ==
lpw3xi4tqv3dxwuock8xixke10cmh10
Robyn Slovo
0
9634
38268
35583
2026-05-08T13:02:25Z
Mmaditopo
11367
38268
wikitext
text/x-wiki
'''Robyn Slovo''' ke moetsi wa difilimi wa naha ya Afrika Borwa, ya dulang UK. Mosebetsi wa hae o kenyelletsa filimi ya selemo sa 2000 ''Morvern Callar'', filimi ya selemo sa 2006 ''Catch a Fire'', le filimi ya selemo sa 2011 ''Tinker, Tailor, Soldier, Spy'' .
== Tsa bophelo ==
Slovo o ile a qala mosebetsi wa hae seraleng, <ref>{{Cite web |title=Dead Proud from Second Wave Young Women Playwrights – EDITED BY ANN CONSIDINE & ROBYN SLOVO |url=http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |access-date=2025-01-16 |archive-date=2012-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207025132/http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |dead-url=yes }}</ref> pele a fallela indastering ya thelevishene le difilimi, a sebetsa pele e le mohlophisi wa script le mookameli wa ntshetsopele bakeng sa BBC, mme jwale e le moetsi wa difilimi bakeng sa Ditshwantshiso tsa Khampani le Difilimi tsa Dihlooho Tsa Mosebetsi .
Lelapa la Slovo ke la Bajuda . <ref>"Jews in the <nowiki>News:Sarah</nowiki> Michelle Gellar, Julianne Margulies and Jake Gyllenh | Tampa JCCS and Federation"''.''</ref> Ke moradi wa Joe Slovo le [[Ruth First]] - ka bobedi batho ba ka sehloohong ntweng e kgahlanong le kgethollo ya morabe ba neng ba phela bophelo bo kotsi ba ho lelekwa naheng, ho hanyetsa dihlomo, le ho kwallwa tjhankaneng nako le nako, ho fella ka polao ya mmae ka 1982. Sehopotso sa lelapa ka mokgwa wa filimi e hlahang, ''A World Apart'', e ngotswe ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo mme e na le dinaledi Barbara Hershey . O ile a bapala mmè wa hae filiming wa ''Catch a Fire'', eo hape e ngotsweng ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo. Ke kgaitsedi ya ho fela ya sengodi sa dibuka [[Gillian Slovo]] le sengodi sa skrini Shawn Slovo.
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
jd8cpuj3dcbfuar4i52armycjhre338
38269
38268
2026-05-08T13:04:30Z
Mmaditopo
11367
/* Tsa bophelo */
38269
wikitext
text/x-wiki
'''Robyn Slovo''' ke moetsi wa difilimi wa naha ya Afrika Borwa, ya dulang UK. Mosebetsi wa hae o kenyelletsa filimi ya selemo sa 2000 ''Morvern Callar'', filimi ya selemo sa 2006 ''Catch a Fire'', le filimi ya selemo sa 2011 ''Tinker, Tailor, Soldier, Spy'' .
== Tsa bophelo ==
Slovo o ile a qala mosebetsi wa hae seraleng, <ref>{{Cite web |title=Dead Proud from Second Wave Young Women Playwrights – EDITED BY ANN CONSIDINE & ROBYN SLOVO |url=http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |access-date=2025-01-16 |archive-date=2012-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207025132/http://www.antiqbook.co.uk/boox/lbw/009110.shtml |dead-url=yes }}</ref> pele a fallela indastering ya thelevishene le difilimi, a sebetsa pele e le mohlophisi wa script le mookamedi wa ntshetsopele bakeng sa BBC, mme jwale e le moetsi wa difilimi bakeng sa Ditshwantshiso tsa Khampani le Difilimi tsa Dihlooho Tsa Mosebetsi .
Lelapa la Slovo ke la Bajuda . <ref>"Jews in the <nowiki>News:Sarah</nowiki> Michelle Gellar, Julianne Margulies and Jake Gyllenh | Tampa JCCS and Federation"''.''</ref> Ke moradi wa Joe Slovo le [[Ruth First]] - ka bobedi batho ba ka sehloohong ntweng e kgahlanong le kgethollo ya morabe ba neng ba phela bophelo bo kotsi ba ho lelekwa naheng, ho hanyetsa dihlomo, le ho kwallwa tjhankaneng nako le nako, ho fella ka polao ya mmae ka selemo sa 1982. Sehopotso sa lelapa ka mokgwa wa filimi e hlahang, ''A World Apart'', e ngotswe ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo mme e na le di naledi(Barbara Hershey) . O ile a bapala mme wa hae filiming wa ''Catch a Fire'', eo hape e ngotsweng ke kgaitsedi ya hae Shawn Slovo. Ke kgaitsedi ya ho fela ya sengodi sa dibuka [[Gillian Slovo]] le sengodi sa skrini Shawn Slovo.
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
i3vvfhzghzs4izntb0uuo07gdw01inn
Thulani Maseko
0
10403
38305
37698
2026-05-09T10:51:42Z
SANKOMOTA
11165
38305
wikitext
text/x-wiki
'''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023.
== Mehlodi ==
{{reflist}}
i0w4tfxytynvdd8d98s0fwmddg3uiuh
38306
38305
2026-05-09T10:55:46Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Early life and education" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1320944781|Thulani Maseko]]"
38306
wikitext
text/x-wiki
'''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023.
== Mehlodi ==
{{reflist}}
== Bophelo ba pele le thuto ==
Maseko o hlahetse Luhleko, haufi le Bhunya sebakeng sa Manzini sa Eswatini ka la 1 Hlakubele 1970. O ile a ya Univesithi ya Eswatini, a fumana lengolo la Bachelor of Arts in Law ka selemo sa 1994 le Bachelor of Laws ka selemo sa 1997. Ka 2011, o ile a fumana Master in International Legal Studies ho tswa Washington College of Law hotswa American University.
plv9jhi7yfdlqbu1rjbru2ar25n0bid
38307
38306
2026-05-09T10:56:09Z
SANKOMOTA
11165
38307
wikitext
text/x-wiki
'''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Eswatini <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023.
{{reflist}}
== Bophelo ba pele le thuto ==
Maseko o hlahetse Luhleko, haufi le Bhunya sebakeng sa Manzini sa Eswatini ka la 1 Hlakubele 1970. O ile a ya Univesithi ya Eswatini, a fumana lengolo la Bachelor of Arts in Law ka selemo sa 1994 le Bachelor of Laws ka selemo sa 1997. Ka 2011, o ile a fumana Master in International Legal Studies ho tswa Washington College of Law hotswa American University.
4rfnftxmm4ur7b26po4nenxw7qbg1gr
Patson Dzamara
0
10480
38297
38264
2026-05-08T14:14:33Z
ElisaRamok
11798
38297
wikitext
text/x-wiki
'''Patson Dzamara''' o hlahile ka selemo sa 1986.<ref>https://www.pindula.co.zw/Patson_Dzamara</ref> E ne e le moitseki wa demokrasi ya [[Zimbabwe]], mongodi le mokwetlisi wa boetapele ya ileng a tsebahala haholo ka letsholo kgahlanong le kgatello ya dipolotiki le ho batla boikarabello bakeng sa ho nyamela ha moena wa hae, molwanedi le moqolotsi wa ditaba [[Itai Dzamara]]. O hlahile e le le leng la mantswe a bonahalang a kganyetso ya baahi [[Zimbabwe]] nakong ya dilemo tsa ho qetela tsa puso ya [[Robert Mugabe]].<ref>https://www.frontlinedefenders.org/pt/node/6031</ref><ref>https://mg.co.za/article/2016-09-02-00-suspicions-over-itai-dzamaras-disappearance-fuel-the-current-anti-mugabe-protests/</ref>
== Boitseko ==
Pele a kena tshebetsong ya mosebetsi o sa feleng, Patson Dzamara o ne a sebetsa e le sebui se susumetsang, moeletsi wa boetapele le mongodi. <ref>https://www.thezimbabwean.co/2016/06/patson-dzamara-balancing-professional-life-and-activism-not-easy/</ref>Boemo ba hae ba setjhaba bo ile ba eketseha haholo ka mora ho nyamela ha moena wa hae Itai Dzamara ka March 2015, ya neng a nyatsa mmuso wa [[Zimbabwe]] le ho etella pele dipontsho tsa kgotso tse kgahlanong le mmuso Harare.Ka mora ho kwetelwa, Patson e ile ya eba mohlabani ya ka sehloohong ya batlang dikarabo ho tswa ho ba boholong [[Zimbabwe]].<ref>https://www.giraffe.org/patson-dzamara</ref> O ile a hlophisa le ho ba le seabo boipelaetsong ba kgotso, dipontsho tsa setjhaba, le matsholo a bobuelli ba matjhaba a ipiletsang ho toka le diphetoho tsa demokrasi.
Dzamara o tshwerwe makgetlo a mangata nakong ya boipelaetso mme kgafetsa a qosa setho sa tshireletso ya mmuso ka ho hatella bohanyetsi. Ka 2016, o ile a bolela hore o ile a tshwarwa ka makgetlo a fetang mashome a mabedi a metso e mehlano ka lebaka la tshebetso ya hae le bobuelli ba ditokelo tsa botho. <ref>https://humanrightsdefenders.blog/2020/08/29/patson-dzamara-brother-to-missing-activist-itai-died-in-zimbabwe/</ref> Nakong ya boipelaetso bo ntseng bo eketseha ba [[Zimbabwe]] bo kgahlanong le mmuso ka 2016, Dzamara o ile a amahanngwa le mekgatlo e mengata ya setjhaba e batlang phetoho ya dipolotiki, boikarabello le ntlafatso ya tshireletso ya ditokelo tsa botho. Tlhaselo le matshwenyeho a ditokelo tsa botho.<ref>https://www.thezimbabwean.co/author/patson-dzamara/page/2/</ref>
Ka Mmesa 2016, Patson Dzamara o ile a hlaselwa ke baemedi ba tshireletso nakong ya ketsahalo ya letsatsi la tokoloho ka mora ho hlahisa polakhade e bontsha potso hore na moena wa hae ya lahlehileng o hokae.<ref>https://amnesty.org.nz/zimbabwe-deplorable-attack-brother-missing-activist-must-be-urgently-investigated/</ref><ref>https://www.news24.com/zim-police-pick-up-itai-dzamaras-brother-again-20160510-3</ref> Mekgatlo ya ditokelo tsa botho, ho kenyeletsa le Amnesty International, e ile ya nyatsa tlhaselo eo mme ya kopa hore ho etswe dipatlisiso. Boikemisetso ba hae bo ile ba lebisa tlhokomelo ya matjhaba ho nyameleng le ho qobellwa, ditshoso tsa dipolotiki, le dithibelo tsa tokoloho ya ho ntsha maikutlo [[Zimbabwe]].<ref>https://www.news24.com/family-of-missing-zim-activist-petitions-mnangagwa-demands-closure-20171208</ref>
== Lefu ==
Patson Dzamara o hlokahetse ka la 26 Phato 2020 a le dilemo di 34 ka mora ho lwantsha mofetshe wa mala.<ref>https://mg.co.za/africa/2020-08-28-remembering-patson-dzamara/</ref> Lefu la hae le ile la llelwa haholo ke baitseki, baetapele ba bohanyetsi, baqolotsi ba ditaba, le mekgatlo ya setjhaba ho phatlalla le [[Zimbabwe]] le ho feta. Diteboho tse ngata di mo hlalositse e le moitseki ya sebete ya ileng a tswela pele ho batla toka bakeng sa moena wa hae ke ha a le bahlaselwa ka kgatello ya dipolotiki ho sa tsotellehe ho tshwarwa, le ho tshoswa le ho kula.<ref>https://apnews.com/general-news-8612fad48dcbfc0a1daae37b074386fa</ref>
== Ditlhaloso ==
68b7qupxmgwzvaxp441i7srlzsugtdi
38298
38297
2026-05-09T04:58:34Z
SANKOMOTA
11165
38298
wikitext
text/x-wiki
'''Patson Dzamara''' o hlahile ka selemo sa 1986.<ref>https://www.pindula.co.zw/Patson_Dzamara</ref> E ne e le moitseki wa demokrasi wa [[Zimbabwe]], mongodi le mokwetlisi wa boetapele ya ileng a tsebahala haholo ka letsholo kgahlanong le kgatello ya dipolotiki le ho batla boikarabello bakeng sa ho nyamela ha moena wa hae, molwanedi le moqolotsi wa ditaba [[Itai Dzamara]]. O hlahile e le le leng la mantswe a bonahalang a kganyetso ya baahi [[Zimbabwe]] nakong ya dilemo tsa ho qetela tsa puso ya [[Robert Mugabe]].<ref>https://www.frontlinedefenders.org/pt/node/6031</ref><ref>https://mg.co.za/article/2016-09-02-00-suspicions-over-itai-dzamaras-disappearance-fuel-the-current-anti-mugabe-protests/</ref>
== Boitseko ==
Pele a kena tshebetsong ya mosebetsi o sa feleng, Patson Dzamara o ne a sebetsa e le sebui se susumetsang, moeletsi wa boetapele le mongodi. <ref>https://www.thezimbabwean.co/2016/06/patson-dzamara-balancing-professional-life-and-activism-not-easy/</ref>Boemo ba hae ba setjhaba bo ile ba eketseha haholo ka mora ho nyamela ha moena wa hae Itai Dzamara ka March 2015, ya neng a nyatsa mmuso wa [[Zimbabwe]] le ho etella pele dipontsho tsa kgotso tse kgahlanong le mmuso Harare.Ka mora ho kwetelwa, Patson e ile ya eba mohlabani ya ka sehloohong ya batlang dikarabo ho tswa ho ba boholong [[Zimbabwe]].<ref>https://www.giraffe.org/patson-dzamara</ref> O ile a hlophisa le ho ba le seabo boipelaetsong ba kgotso, dipontsho tsa setjhaba, le matsholo a bobuelli ba matjhaba a ipiletsang ho toka le diphetoho tsa demokrasi.
Dzamara o tshwerwe makgetlo a mangata nakong ya boipelaetso mme kgafetsa a qosa setho sa tshireletso ya mmuso ka ho hatella bohanyetsi. Ka 2016, o ile a bolela hore o ile a tshwarwa ka makgetlo a fetang mashome a mabedi a metso e mehlano ka lebaka la tshebetso ya hae le bobuelli ba ditokelo tsa botho. <ref>https://humanrightsdefenders.blog/2020/08/29/patson-dzamara-brother-to-missing-activist-itai-died-in-zimbabwe/</ref> Nakong ya boipelaetso bo ntseng bo eketseha ba [[Zimbabwe]] bo kgahlanong le mmuso ka 2016, Dzamara o ile a amahanngwa le mekgatlo e mengata ya setjhaba e batlang phetoho ya dipolotiki, boikarabello le ntlafatso ya tshireletso ya ditokelo tsa botho. Tlhaselo le matshwenyeho a ditokelo tsa botho.<ref>https://www.thezimbabwean.co/author/patson-dzamara/page/2/</ref>
Ka Mmesa 2016, Patson Dzamara o ile a hlaselwa ke baemedi ba tshireletso nakong ya ketsahalo ya letsatsi la tokoloho ka mora ho hlahisa polakhade e bontsha potso hore na moena wa hae ya lahlehileng o hokae.<ref>https://amnesty.org.nz/zimbabwe-deplorable-attack-brother-missing-activist-must-be-urgently-investigated/</ref><ref>https://www.news24.com/zim-police-pick-up-itai-dzamaras-brother-again-20160510-3</ref> Mekgatlo ya ditokelo tsa botho, ho kenyeletsa le Amnesty International, e ile ya nyatsa tlhaselo eo mme ya kopa hore ho etswe dipatlisiso. Boikemisetso ba hae bo ile ba lebisa tlhokomelo ya matjhaba ho nyameleng le ho qobellwa, ditshoso tsa dipolotiki, le dithibelo tsa tokoloho ya ho ntsha maikutlo [[Zimbabwe]].<ref>https://www.news24.com/family-of-missing-zim-activist-petitions-mnangagwa-demands-closure-20171208</ref>
== Lefu ==
Patson Dzamara o hlokahetse ka la 26 Phato 2020 a le dilemo di 34 ka mora ho lwantsha mofetshe wa mala.<ref>https://mg.co.za/africa/2020-08-28-remembering-patson-dzamara/</ref> Lefu la hae le ile la llelwa haholo ke baitseki, baetapele ba bohanyetsi, baqolotsi ba ditaba, le mekgatlo ya setjhaba ho phatlalla le [[Zimbabwe]] le ho feta. Diteboho tse ngata di mo hlalositse e le moitseki ya sebete ya ileng a tswela pele ho batla toka bakeng sa moena wa hae ke ha a le bahlaselwa ka kgatello ya dipolotiki ho sa tsotellehe ho tshwarwa, le ho tshoswa le ho kula.<ref>https://apnews.com/general-news-8612fad48dcbfc0a1daae37b074386fa</ref>
== Ditlhaloso ==
49253ysg04pomrhgtrszbzg40t3ze1d
Amina Pahad
0
10481
38277
38267
2026-05-08T13:27:54Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Early life and Orient House" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382517|Amina Pahad]]"
38277
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal. O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
pmz4cvq8ygd10lcpfsbgqm9reky3ngx
38278
38277
2026-05-08T13:28:52Z
SANKOMOTA
11165
38278
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
h4eg713rie825hbom0lj6d2c9875cd0
38280
38278
2026-05-08T13:29:55Z
SANKOMOTA
11165
38280
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
rlt81bwtjyjantvolu67u3am28etyao
38282
38280
2026-05-08T13:34:13Z
SANKOMOTA
11165
38282
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref>https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi, mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
tbzgdrz9w6rado73oy2cbiqierps1sb
38283
38282
2026-05-08T13:34:33Z
SANKOMOTA
11165
38283
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
tihg1yt81v4g4vbsom917qtwqgzoe1a
38284
38283
2026-05-08T13:35:09Z
SANKOMOTA
11165
38284
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref>Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
hlb7y589t7ewu0b3oyubn4gg7kwgbku
38285
38284
2026-05-08T13:36:34Z
SANKOMOTA
11165
38285
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
quo2n1tezrwlvccencg01dhrcnm6971
38286
38285
2026-05-08T13:37:44Z
SANKOMOTA
11165
38286
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso. Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
bj1yki0pjs2c6dngvglp2pxzwhm2zln
38287
38286
2026-05-08T13:39:02Z
SANKOMOTA
11165
38287
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
q6n4u5t4ujtm1vcf9ti833u0ltlki0h
38288
38287
2026-05-08T13:40:28Z
SANKOMOTA
11165
38288
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
kitx5nafr7ym0yz49oxrwqstzzxq2jm
38289
38288
2026-05-08T13:41:04Z
SANKOMOTA
11165
38289
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref> Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1" /><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
qdm5ucelxm30b97d2r4gsrmgtfufkaz
38290
38289
2026-05-08T13:41:55Z
SANKOMOTA
11165
38290
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".
6es07ydee64pfn1rl682leydtqpsx3a
38291
38290
2026-05-08T13:42:41Z
SANKOMOTA
11165
38291
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
ekya3eoxkxhw92mm3khn521u4m88ltu
38292
38291
2026-05-08T13:56:59Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Passive resistance" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328382517|Amina Pahad]]"
38292
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
== Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng ==
Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948. Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong. Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".
Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa.
0jnnnbb96psr6fx7s6n8zixo4e745p2
38293
38292
2026-05-08T13:58:52Z
SANKOMOTA
11165
38293
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
== Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng ==
Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong. Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".
Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa.
gaekqirg69iihxwgk12om648qq0c0qp
38294
38293
2026-05-08T14:00:00Z
SANKOMOTA
11165
38294
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
== Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng ==
Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref>https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".
Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa.
g90sv2cd5hzj14hm745j3mquho4qckg
38295
38294
2026-05-08T14:00:32Z
SANKOMOTA
11165
38295
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref name=":3">https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
== Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng ==
Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref name=":3" /> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape. Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".
Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa.
g1odz63e5hq4ile9l8lmebkgxw95o1n
38296
38295
2026-05-08T14:01:57Z
SANKOMOTA
11165
38296
wikitext
text/x-wiki
'''Amina Pahad''' <small>OLS</small> (hlahile Tilley; Phupu 1918 - 26 Motsheanong 1973) e ne e le mohanyetsi wa Afrika Borwa wa ho lwantsha kgethollo ya merabe. E le setho sa Transvaal Indian Congress, o ile a tsebahala ka karolo ya hae ya ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlanong le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act wa 1946. O ne a tsejwa hape e le mma lelapa la Pahad le sebetsang dipolotiking Johannesburg.
== Bophelo ba Pele le Ntlo ya Botjhabela ==
Pahad o hlahile ka Phupu 1918 Klerksdorp ka mehleng ya Transvaal.<ref name=":0">https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/amina-pahad-1918-1973</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking ha a le dilemong tsa botjha, a hohelwa ke matsholo a ''satyagraha'' a Mahatma Gandhi,<ref name=":0" /> mme a nyala Goolam Hoosain Pahad, mohanyetsi wa Transvaal Indian Congress (TIC). Ka 1945, Pahads le bara ba bona ba bahlano ba banyenyane - Ismail, Essop, Aziz, Nassim le Zunaid - ba fallela Johannesburg, moo ba neng ba dula foleteng ya dikamore tse pedi tsa ho robala Orient House seterateng sa Becker se Ferreirastown.<ref name=":2">https://en.wikipedia.org/wiki/Aziz_Pahad</ref>
Orient House e ne e le haufi le dibaka tse mmalwa tsa bohlokwa tsa dipolotiki, ho kenyeletswa lekgotla la mmusisi; Chancellor House, e neng e na le diofisi tsa molao tsa Nelson Mandela le Oliver Tambo; le diofisi tse pedi tse hlahelletseng tsa mekgatlo e kgahlanong le kgethollo ya merabe, TIC le African National Congress. Ka hona folete e ile ya fetoha setsi sa diboka tsa setjhaba le dipolotiki, ka dijo tse lokiseditsweng ke Pahad tse neng di atisa ho ba teng ke baitseki ba kgahlanong le kgethollo ya merabe.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-874945-25-3</ref><ref name=":3">https://books.google.com/books?id=-CmgEAAAQBAJ&q=amina+pahad</ref> Ka mohlala, Ben Turok, ya bitsang Pahad "moapehi wa curry a molemo ka ho fetisisa mokgatlong wa ho lwantsha kgethollo ya merabe", hamorao o ile a hopola ho ja dijo tsa motsheare foleteng ho qoba ditaelo tsa thibelo tse behilweng ke mmuso.<ref>https://books.google.com/books?id=-QVzAAAAMAAJ</ref>
Le hoja a ne a tseba Se-Gujarati le Sehindi hantle, Pahad qalong o ne a sa bue Senyesemane hantle, empa o ne a tumme ka ho amohela baeti; ho ya ka e mong wa bara ba hae, o ne a tsitlella ho fana ka dijo tse ntjha ho diofisiri tsa lekala la Tshireletso tse neng di atisa ho fihla foleteng bakeng sa tlhaselo kapa dipotso.<ref name=":2" />Ahmed Kathrada o ne a atisa ho hlalosa Pahad e le "mme wa hae wa bobedi", <ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada</ref><ref>https://books.google.com/books?id=3Oq9DwAAQBAJ</ref>mme Walter Sisulu o ne a hlalosa Orient House e le "ntlo e hole le hae".<ref>https://books.google.com/books?id=O2Jxes0JT0MC</ref>
== Ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng ==
Pahad e ne e le setho sa komiti ya ho hlophisa letsholo la ho hanyetsa ka mokgwa o sa sebetseng kgahlano le molao wa Asia Land Tenure le Indian Representation Act, o neng o tshwarwa ke Congress ya Maindia a Afrika Borwa ho tloha ka 1946 ho isa ka 1948.<ref name=":3" /> Letsholo lena le ile la qala ka Phuptjane 1946 sebakeng se tshweu se bolokilweng sa naha Durban; Pahad e ne e le hara sehlopha sa pele sa baithaopi ba TIC, haholo-holo basadi, ba neng ba dula sebakeng seo ka mokhwa o seng molaong.<ref name=":0" /><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Amina_Pahad#cite_note-9</ref>Ka la 17 Phuptjane, o ile a tswa dikotsi ha sebaka sa kganyetso se ne se hlaselwa ke batjha ba basweu, mme hamorao a tshwarwa mme a kenngwa teronkong ka kgwedi, empa kamora ho lokollwa a kgutlela sebakeng seo ho ea tshwarelwa hape.<ref name=":3" /> Ho ya ka Kathrada, Pahad o hlalositse kamora ho tshwarwa ha hae ha bobedi, "mohlomong ka karolo feela ka ho bapala, hore ha a batle hore monna wa hae a tsebe ho hlajwa ke ditlhong le ho hlokofatswa ke ho ya tjhankaneng,mme o ka rata ho ithaopa sebakeng sa hae".<ref name=":1" />
Ka bobedi Walter Sisulu le Nelson Mandela ba itse ho kenella ha Pahad ho hanyetsong e sa sebetseng ho thusitse ho theha maikutlo a bona a morao ka Maindia, ho senya seo setsebi sa biography sa Sisulu, Elinor Sisulu, a se hlalositseng e le mohopolo wa hore basadi ba Maindia ba ne ba "tshwereditswe ebile ba sa batle ho kenella bophelong ba setjhaba". O ile a boela a ithaopela ho tshwarwa nakong ya letsholo la Defiance la 1952, leha a ne a le teng ka nako eo a nang le lefu la rheumatism, mme o ile a nka karolo ho ipelaetsa hwa basadi ba 1956 ho ya Union Buildings. Dilemong tsa bo-1950, o ne a le hara sehlopha se senyenyane sa basadi - ho kenyeletswa le Fatima Meer le Zainab Asvat - ba neng ba batla ho theha mokgatlo o ikemiselitseng wa dipolotiki bakeng sa basadi ba Maindia; qetellong ba ile ba ikopanya le Mokgatlo o se nang morabe wa basadi ba Afrika Borwa.
hpouw3ixkpatfga7n8523wg4rdbgy7l
Jenni Williams
0
10482
38299
2026-05-09T07:15:52Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342161002|Jenni Williams]]"
38299
wikitext
text/x-wiki
'''Jenni Williams''' (o hlahile ka 1962) ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa Se-Zimbabwe le mothehi wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA). E ne e le moqhekelli ya hlahelletseng wa mmuso wa mopresidente Robert Mugabe, o ile a hlaloswa ke The Guardian ka 2009 e le "e nngwe elya meutlwa e thata ka ho fetisisa lehlakoreng la Mugabe".
77lgnm2t5bj3gmjs8loo8h3ncq81630
38300
38299
2026-05-09T07:17:02Z
SANKOMOTA
11165
38300
wikitext
text/x-wiki
'''Jenni Williams''' (o hlahile ka 1962) ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa Se-Zimbabwe le mothehi wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA). E ne e le moqhekelli ya hlahelletseng wa mmuso wa mopresidente Robert Mugabe, o ile a hlaloswa ke The Guardian ka 2009 e le "e nngwe elya meutlwa e thata ka ho fetisisa lehlakoreng la Mugabe".<ref>https://www.theguardian.com/world/2009/may/10/jenni-williams-freedom-campaigner</ref>
eep6g5a54mejd6yfnw8hloqwbqm6oax
Betty Makoni
0
10483
38301
2026-05-09T10:44:47Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1327237916|Betty Makoni]]"
38301
wikitext
text/x-wiki
'''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe. Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika.
O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope.
5ylipl6aviylkspahbqcpb3afsjq9xs
38302
38301
2026-05-09T10:45:36Z
SANKOMOTA
11165
38302
wikitext
text/x-wiki
'''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref>Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika.
O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope.
ex7166pd1vjak3fz1lek2ry89bxvbxc
38303
38302
2026-05-09T10:46:31Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse dilinki
38303
wikitext
text/x-wiki
'''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref><ref>https://web.archive.org/web/20160513075540/http://www.newzimbabwe.com/news-1148-The+Truth+About+Betty+Makoni/news.aspx</ref> Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika.
O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope.
38aefcd1n5ipy0bujk7w3421tzf0g5c
38304
38303
2026-05-09T10:47:17Z
SANKOMOTA
11165
38304
wikitext
text/x-wiki
'''Hazviperi''' '''Betty Makoni''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Zimbabwe ya ileng a theha Girl Child Network ka 1999, mokgatlo o fanang ka diphallelo o tshehetsang bahlaselwa ba batjha ba tlhekefetswang ka thobalano ba Zimbabwe.<ref>http://edition.cnn.com/2009/LIVING/06/04/cnnheroes.betty.makoni/index.html</ref><ref>https://web.archive.org/web/20160513075540/http://www.newzimbabwe.com/news-1148-The+Truth+About+Betty+Makoni/news.aspx</ref> Ho tloha ka nako eo, marang-rang a ile a atoloha ho ya naheng ya United States, Europe le dinaheng tse mmalwa tsa Afrika.
O fumane mangolo a thuto a mabedi ho tswa Univesithi ya Zimbabwe, mme o filwe dikgau tse ngata tsa naha le tsa matjhabeng. <ref>https://web.archive.org/web/20091118151507/http://www.thewip.net/contributors/2007/10/zimbabwean_child_rights_activi.html</ref>O ile a ba kgutsana e sa le ngwana mme a hlekefetswa ka thobalano, Makoni ke eena ya ka sehloohong filimi ya ditokomane, Tapestries of Hope.
lyr064fnu9vxwkw78gjpqo1236nq0gt