Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.8 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Mokete Shadrack Chakela 0 4329 39990 39938 2026-06-29T05:48:17Z KeMang?? 6412 ke linkile Doc Shebeleza 39990 wikitext text/x-wiki {{Motho| | lebitso = Mokete Shadrack Chakela | setshwantsho = | tsebiso = | mosebetsi = Sebini | naha = [[Lesotho]] | letsatsi la tswalo = [[Mafeteng]] | sebaka sa tswalo = 1963 | letsatsi laho hlokahala = | sebakeng saho hlokahalla = }} '''Mokete Shadrack Chakela''', ya tsebahalang ka lebitso la Mosotho kapa Chakela, ke sebini sa Mmino wa setso wa famo,mmino wa koriana. Chakela o hlahile ka selemo sa 1963 a hlahela Mafeteng,[[Lesotho]]. Chakela o tsebahala haholo ka dipina tsa hae moo a binang le Molotsana.<ref>https://web.archive.org/web/20110720032356/http://www.trc.org.ls/events/Lesotho%20events/LCD%20Candidate.pdf</ref><ref>https://maserumetro.com/news/lifestyle/the-late-chakela-is-remembered/</ref> [[Category:Dibini tsa Lesotho]] == Mmino == Mosotho Chakela o ile a tsebahala ka album ya hae ya pele e bitswang ''Motsamai le Chakela no.1''. Album ena e ile ya lokollwa ka 1999 ke Shear Record Company, mme e ile ya rekisa dikopi tse lekaneng ho fihlela boemo ba platinamo.  Album ena e na le dipina tse kang "O ka nketsang", "Ha ke nwa jwala" le "Mosadi". O ile a boela a hlahella selemong se latelang ka album e nngwe e tummeng e bitswang ''Motsamai le Chakela no.2''. Ka selemko sa 2006 Chakela o ile a Kgau ya Mmino ya Setso ya Afrika Borwa bakeng sa sebini se setle ka ho fetisisa sehlopheng sa mmino sa Famo.<ref>https://books.google.com/books?id=x-KW9f02oNMC</ref><ref>http://www.nhc.org.za/?linkID=49&cid=72</ref> Ka selemo sa 2003 Chakela o ile a etsa pina le [[Doc Shebeleza]] e bitswang "Ha ke Tahelwe Ha Motho" == Kgwebo == Ntle le talenta ya hae ya ho bina, Chakela ke mohwebi wa Lesotho. O na le mabenkele a 13 a jwala, a supileng a tsona a leng motse-moholo wa Lesotho, Maseru. Tse tharo tsa tsona di Leribe ha tse tharo tse setseng di le toropong ya bobedi e kgolo ka ho fetisisa moo a hlahetseng teng, Mafeteng.  <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''<span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2009)">citation needed</span>''&#x5D;</sup> == Dipolotiki == Chakela o sebedisitse botumo ba hae e le mmino ho hlahisa maikutlo a dipolotiki. Ka album ya hae ya bobedi, o bua ka baetapele ba dipolotiki ba Lesotho e leng se ileng sa mo etsa motho ya bulang mahlo ho ditjhaba tse ngata tsa Basotho.  Dipolotiking tsa Lesotho o hokahane le Tumellano ya All Basotho. == Mehlodi == i301m3rcf6owci2yf4ck6tqirnkny2a Themba Zwane 0 9168 39986 32391 2026-06-28T18:24:50Z MATSOLE 12989 /* */ 39986 wikitext text/x-wiki '''Themba Zwane''' (o hlahile ka la 3 Phato 1989) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le sebapadi se kenang sa Premier Soccer League [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] le Afrika Borwa. O qadile ho bapalla Mamelodi Sundowns ka 2011. <ref>https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/mgosi/themba-zwane-set-for-two-more-years-at-sundowns/</ref> * Tonakholo ea Afrika Boroa (8): 2013-14; 2015-16; 2017-18; 2018-19; 2019-20; 2020-21; 2021-22; 2022-232022–23 * Telkom Knockout (2): [[2015 Telkom Knockout|2015]]; 2019 * Nedbank Cup (3): 2014-15; 2019-20; 2021-222021–22 * MTN 8: 2021 == Mehlodi == 4dxol9acs9pybfnnc1m0dx93t2991no John Henry Newman 0 9317 39966 31080 2026-06-28T16:34:01Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 39966 wikitext text/x-wiki '''John Henry Newman''' [[Congregation of the Oratory|CO]] (21 February 1801 - 11 Phato 1890) e ne e le setsebi sa bodumedi sa Makatholika ya Senyesemane, setsebi sa thuto, rafilosofi, rahistori, sengodi le seroki. &nbsp; O ne a kile ya eba moprista wa Anglican mme ka mora ho sokoloha o ile a fetoha mokhadinale. E ne e le motho ya bohlokwa le ya bakang kgang nalaneng ya bodumedi sa [[Engelane]] lekgolong la bo19 la dilemo mme o ne a tsejwa ka naha ka bo-1830s. {{sfn|Gilley|2003|p=201}} O ile a halaletswa e le mohalaledi ya K'hatholike ka 2019. E ne e le setho sa Mokgatlo wa dithuto wa Mohalaledi Philip Neri. Qalong e ne e le setsebi sa thuto ya evangedi Yunivesithi ya Oxford ebile e le moprista Kereke ya Engelane, Newman o ile a kgahlwa ke moetlo o phahameng wa kereke ya Anglicanism. O ile a fetoha e mong wa baeta-pele ba tummeng ba Oxford Movement, sehlopha se nang le šusumetso le se nang le kgang sa Anglicans se neng se lakatsa ho kgutlisetsa Kereke ya Engelane ditumelo tse ngata tsa Khatholike le meetlo ya ditumelo pele ho Phetohelo ea Senyesemane. Ka hona, mokgatlo ona o ile a atleha. Ka mora hore Newman a phatlalatse pampiri ya hae e neng e le ya kgang ka 1841, kamorao o ile a ngola: "Ke ne ke le betheng ya ka ya lefu, mabapi le ho ba setho sa Kereke ya Anglican". <ref>{{Cite book|pages=Part 6, Article 1}}</ref> Ka 1845, Newman o ile a tlohela mosebetsi wa hae wa ho ruta Yunivesithing ya Oxford, mme, a kopantswe ke ba bang empa eseng balateli ba hae bohle, ka molao a tloha Kerekeng ya Engelane mme a amohelwa Kerekeng ya Khatholike. O ile a hlomellwa kapele hore e be moprista 'me a tswela pele e le moeta-pele ya nang le tšhutsumetso ya bolumedi, a dula Birmingham. Ka 1879, o ile a kgethwa hore e be mok'hadinale ke Mopapa Leo XIII e le ho mo tsebisa ka tšhebeletso eo a e entseng bakeng sa Kereke e Khatholike Engelane. O ile a ba le seabo ho theheng Yunivesity Catholic of Ireland ka 1854, eo hamorao e ileng ya fetoha University College Dublin. Newman e ne e boetse e le motho ya nang le tsebo ya bongodi: dingolelwang le tsa hae tse kgolo di kenyelletsa ditokomane tsa Times (1833-1841), pale ya hae ya bophelo ''Apologia Pro Vita Sua'' (1864), Grammar of Assent (1870), le thothokiso The Dream of Gerontius (1865), e ileng ya thehwa ka 1900 ke Edward Elgar. O ile a ngola dithothokiso tse tummeng "Lead, Kindly Light", "Firmly I believe, and truly", le "Praise to the Holyest in the Height" (tse pedi tsa morao-rao di nkilwe ho ''Gerontius''). Ho hlohonolofatswa ha Newman ho ile ha phatlalatswa ke Mopapa Benedict XVI ka la 19 Lwetse 2010 nakong ya ketelo ya hae United Kingdom. Ho halaletswa ha hae ho ile ha amohelwa ka molao ke Mopapa Francis ka la 12 Hlakola 2019, mme ha etsahala ka la 13 Mphalane 2019. Ke mohalaledi wa bohlano wa City of London, kamora Thomas Becket (ya hlahetseng Cheapside), Thomas More (ya hlahetse Milk Street), Edmund Campion (mora ya morekisi wa dibuka wa London) le Polydore Plasden (wa Fleet Street). qenibt8ubwk9abggndcg2auvtpoubu0 39968 39966 2026-06-28T16:35:13Z KeMang?? 6412 39968 wikitext text/x-wiki '''John Henry Newman''' [[Congregation of the Oratory|CO]] (21 February 1801 - 11 Phato 1890) e ne e le setsebi sa bodumedi sa Makatholika ya Senyesemane, setsebi sa thuto, rafilosofi, rahistori, sengodi le seroki. &nbsp; O ne a kile ya eba moprista wa Anglican mme ka mora ho sokoloha o ile a fetoha mokhadinale. E ne e le motho ya bohlokwa le ya bakang kgang nalaneng ya bodumedi sa [[Engelane]] lekgolong la bo19 la dilemo mme o ne a tsejwa ka naha ka bo-1830s. {{sfn|Gilley|2003|p=201}} O ile a halaletswa e le mohalaledi ya K'hatholike ka 2019. E ne e le setho sa Mokgatlo wa dithuto wa Mohalaledi Philip Neri. Qalong e ne e le setsebi sa thuto ya evangedi Yunivesithi ya Oxford ebile e le moprista Kereke ya Engelane, Newman o ile a kgahlwa ke moetlo o phahameng wa kereke ya Anglicanism. O ile a fetoha e mong wa baeta-pele ba tummeng ba Oxford Movement, sehlopha se nang le šusumetso le se nang le kgang sa Anglicans se neng se lakatsa ho kgutlisetsa Kereke ya Engelane ditumelo tse ngata tsa Khatholike le meetlo ya ditumelo pele ho Phetohelo ea Senyesemane. Ka hona, mokgatlo ona o ile a atleha. Ka mora hore Newman a phatlalatse pampiri ya hae e neng e le ya kgang ka 1841, kamorao o ile a ngola: "Ke ne ke le betheng ya ka ya lefu, mabapi le ho ba setho sa Kereke ya Anglican". Ka 1845, Newman o ile a tlohela mosebetsi wa hae wa ho ruta Yunivesithing ya Oxford, mme, a kopantswe ke ba bang empa eseng balateli ba hae bohle, ka molao a tloha Kerekeng ya Engelane mme a amohelwa Kerekeng ya Khatholike. O ile a hlomellwa kapele hore e be moprista 'me a tswela pele e le moeta-pele ya nang le tšhutsumetso ya bolumedi, a dula Birmingham. Ka 1879, o ile a kgethwa hore e be mok'hadinale ke Mopapa Leo XIII e le ho mo tsebisa ka tšhebeletso eo a e entseng bakeng sa Kereke e Khatholike Engelane. O ile a ba le seabo ho theheng Yunivesity Catholic of Ireland ka 1854, eo hamorao e ileng ya fetoha University College Dublin. Newman e ne e boetse e le motho ya nang le tsebo ya bongodi: dingolelwang le tsa hae tse kgolo di kenyelletsa ditokomane tsa Times (1833-1841), pale ya hae ya bophelo ''Apologia Pro Vita Sua'' (1864), Grammar of Assent (1870), le thothokiso The Dream of Gerontius (1865), e ileng ya thehwa ka 1900 ke Edward Elgar. O ile a ngola dithothokiso tse tummeng "Lead, Kindly Light", "Firmly I believe, and truly", le "Praise to the Holyest in the Height" (tse pedi tsa morao-rao di nkilwe ho ''Gerontius''). Ho hlohonolofatswa ha Newman ho ile ha phatlalatswa ke Mopapa Benedict XVI ka la 19 Lwetse 2010 nakong ya ketelo ya hae United Kingdom. Ho halaletswa ha hae ho ile ha amohelwa ka molao ke Mopapa Francis ka la 12 Hlakola 2019, mme ha etsahala ka la 13 Mphalane 2019. Ke mohalaledi wa bohlano wa City of London, kamora Thomas Becket (ya hlahetseng Cheapside), Thomas More (ya hlahetse Milk Street), Edmund Campion (mora ya morekisi wa dibuka wa London) le Polydore Plasden (wa Fleet Street). == Mehlodi == nql5gme7v8ti59fydvqbtz50jradybt 39969 39968 2026-06-28T16:36:57Z KeMang?? 6412 ke suntse mohlodi 39969 wikitext text/x-wiki '''John Henry Newman''' [[Congregation of the Oratory|CO]] (21 February 1801 - 11 Phato 1890) e ne e le setsebi sa bodumedi sa Makatholika ya Senyesemane, setsebi sa thuto, rafilosofi, rahistori, sengodi le seroki. &nbsp; O ne a kile ya eba moprista wa Anglican mme ka mora ho sokoloha o ile a fetoha mokhadinale. E ne e le motho ya bohlokwa le ya bakang kgang nalaneng ya bodumedi sa [[Engelane]] lekgolong la bo19 la dilemo mme o ne a tsejwa ka naha ka bo-1830s. {{sfn|Gilley|2003|p=201}} O ile a halaletswa e le mohalaledi ya K'hatholike ka 2019. E ne e le setho sa Mokgatlo wa dithuto wa Mohalaledi Philip Neri.<ref>https://www.ncregister.com/commentaries/newman-is-the-doctor-of-the-church-we-need-now</ref> Qalong e ne e le setsebi sa thuto ya evangedi Yunivesithi ya Oxford ebile e le moprista Kereke ya Engelane, Newman o ile a kgahlwa ke moetlo o phahameng wa kereke ya Anglicanism. O ile a fetoha e mong wa baeta-pele ba tummeng ba Oxford Movement, sehlopha se nang le šusumetso le se nang le kgang sa Anglicans se neng se lakatsa ho kgutlisetsa Kereke ya Engelane ditumelo tse ngata tsa Khatholike le meetlo ya ditumelo pele ho Phetohelo ea Senyesemane. Ka hona, mokgatlo ona o ile a atleha. Ka mora hore Newman a phatlalatse pampiri ya hae e neng e le ya kgang ka 1841, kamorao o ile a ngola: "Ke ne ke le betheng ya ka ya lefu, mabapi le ho ba setho sa Kereke ya Anglican". Ka 1845, Newman o ile a tlohela mosebetsi wa hae wa ho ruta Yunivesithing ya Oxford, mme, a kopantswe ke ba bang empa eseng balateli ba hae bohle, ka molao a tloha Kerekeng ya Engelane mme a amohelwa Kerekeng ya Khatholike. O ile a hlomellwa kapele hore e be moprista 'me a tswela pele e le moeta-pele ya nang le tšhutsumetso ya bolumedi, a dula Birmingham. Ka 1879, o ile a kgethwa hore e be mok'hadinale ke Mopapa Leo XIII e le ho mo tsebisa ka tšhebeletso eo a e entseng bakeng sa Kereke e Khatholike Engelane. O ile a ba le seabo ho theheng Yunivesity Catholic of Ireland ka 1854, eo hamorao e ileng ya fetoha University College Dublin. Newman e ne e boetse e le motho ya nang le tsebo ya bongodi: dingolelwang le tsa hae tse kgolo di kenyelletsa ditokomane tsa Times (1833-1841), pale ya hae ya bophelo ''Apologia Pro Vita Sua'' (1864), Grammar of Assent (1870), le thothokiso The Dream of Gerontius (1865), e ileng ya thehwa ka 1900 ke Edward Elgar. O ile a ngola dithothokiso tse tummeng "Lead, Kindly Light", "Firmly I believe, and truly", le "Praise to the Holyest in the Height" (tse pedi tsa morao-rao di nkilwe ho ''Gerontius''). Ho hlohonolofatswa ha Newman ho ile ha phatlalatswa ke Mopapa Benedict XVI ka la 19 Lwetse 2010 nakong ya ketelo ya hae United Kingdom. Ho halaletswa ha hae ho ile ha amohelwa ka molao ke Mopapa Francis ka la 12 Hlakola 2019, mme ha etsahala ka la 13 Mphalane 2019. Ke mohalaledi wa bohlano wa City of London, kamora Thomas Becket (ya hlahetseng Cheapside), Thomas More (ya hlahetse Milk Street), Edmund Campion (mora ya morekisi wa dibuka wa London) le Polydore Plasden (wa Fleet Street). == Mehlodi == fxmkg3pjf20crcgy74vqcbvelrsf121 39971 39969 2026-06-28T16:40:53Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 39971 wikitext text/x-wiki '''John Henry Newman''' [[Congregation of the Oratory|CO]] (21 February 1801 - 11 Phato 1890) e ne e le setsebi sa bodumedi sa Makatholika ya Senyesemane, setsebi sa thuto, rafilosofi, rahistori, sengodi le seroki. &nbsp; O ne a kile ya eba moprista wa Anglican mme ka mora ho sokoloha o ile a fetoha mokhadinale. E ne e le motho ya bohlokwa le ya bakang kgang nalaneng ya bodumedi sa [[Engelane]] lekgolong la bo19 la dilemo mme o ne a tsejwa ka naha ka bo-1830s. {{sfn|Gilley|2003|p=201}} O ile a halaletswa e le mohalaledi ya K'hatholike ka 2019. E ne e le setho sa Mokgatlo wa dithuto wa Mohalaledi Philip Neri.<ref>https://www.ncregister.com/commentaries/newman-is-the-doctor-of-the-church-we-need-now</ref> == Mosebetsi == Qalong e ne e le setsebi sa thuto ya evangedi Yunivesithi ya Oxford ebile e le moprista Kereke ya Engelane, Newman o ile a kgahlwa ke moetlo o phahameng wa kereke ya Anglicanism. O ile a fetoha e mong wa baeta-pele ba tummeng ba Oxford Movement, sehlopha se nang le tshusumetso le se nang le kgang sa Anglicans se neng se lakatsa ho kgutlisetsa Kereke ya Engelane ditumelo tse ngata tsa Khatholike le meetlo ya ditumelo pele ho Phetohelo ya Senyesemane. Ka hona, mokgatlo ona o ile a atleha. Ka mora hore Newman a phatlalatse pampiri ya hae e neng e le ya kgang ka 1841, kamorao o ile a ngola: "Ke ne ke le betheng ya ka ya lefu, mabapi le ho ba setho sa Kereke ya Anglican". Ka 1845, Newman o ile a tlohela mosebetsi wa hae wa ho ruta Yunivesithing ya Oxford, mme, a kopantswe ke ba bang empa eseng balateli ba hae bohle, ka molao a tloha Kerekeng ya Engelane mme a amohelwa Kerekeng ya Khatholike. O ile a hlomellwa kapele hore e be moprista mme a tswela pele e le moeta-pele ya nang le tšhutsumetso ya bolumedi, a dula Birmingham. Ka 1879, o ile a kgethwa hore e be mok'hadinale ke Mopapa Leo XIII e le ho mo tsebisa ka tshebeletso eo a e entseng bakeng sa Kereke e Khatholike Engelane. O ile a ba le seabo ho theheng Yunivesity Catholic of Ireland ka 1854, eo hamorao e ileng ya fetoha University College Dublin. ==Ho ngola== Newman e ne e boetse e le motho ya nang le tsebo ya bongodi: dingolelwang le tsa hae tse kgolo di kenyelletsa ditokomane tsa Times (1833-1841), pale ya hae ya bophelo ''Apologia Pro Vita Sua'' (1864), Grammar of Assent (1870), le thothokiso The Dream of Gerontius (1865), e ileng ya thehwa ka 1900 ke Edward Elgar. O ile a ngola dithothokiso tse tummeng "Lead, Kindly Light", "Firmly I believe, and truly", le "Praise to the Holyest in the Height" (tse pedi tsa morao-rao di nkilwe ho ''Gerontius''). Ho hlohonolofatswa ha Newman ho ile ha phatlalatswa ke Mopapa Benedict XVI ka la 19 Lwetse 2010 nakong ya ketelo ya hae United Kingdom. Ho halaletswa ha hae ho ile ha amohelwa ka molao ke Mopapa Francis ka la 12 Hlakola 2019, mme ha etsahala ka la 13 Mphalane 2019. Ke mohalaledi wa bohlano wa City of London, kamora Thomas Becket (ya hlahetseng Cheapside), Thomas More (ya hlahetse Milk Street), Edmund Campion (mora ya morekisi wa dibuka wa London) le Polydore Plasden (wa Fleet Street). == Mehlodi == 3bf36i5z2l60vbv4pmkaiuus20j6t0f Khuliso Mudau 0 9384 39991 31962 2026-06-29T07:45:17Z MATSOLE 12989 39991 wikitext text/x-wiki '''Khuliso Johnson Mudau''' (o hlahile ka la 26 Mmesa ka selemo sa 1995) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mokokotlo o nepahetseng bakeng sa Sehlopha sa Afrika Borwa sa Premier Division [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]]. <ref>https://int.soccerway.com/players/khuliso-johnson-mudau/460234/</ref>Hajwale Mudau o nkuwa e le e mong wa sebapadi se bapalang ka marao letsohong le letona ho fetisisa [[Afrika Borwa]] kaha o sebetsa e le mong wa dibapadi tse bohlokwa bakeng sa Mamelodi Sundowns le sehlopheng sa naha.<ref>https://www.news24.com/citypress/sport/city-press-dstv-premiership-best-11-tough-choice-to-pick-top-psl-back-four-20230514</ref> == Bophelo ba pele == O hlahetse Messina - eo hona jwale e tsejwang e le Musina - [[Limpopo]].<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.kickoff.com/news/articles/south-africa-news/categories/news/premiership/khuliso-mudau-defends-two-red-cards-row/597604 |access-date=2024-11-12 |archive-date=2019-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190620034548/https://www.kickoff.com/news/articles/south-africa-news/categories/news/premiership/khuliso-mudau-defends-two-red-cards-row/597604 |dead-url=yes }}</ref> == Mosebetsi wa sehlopha == Kamora ho bapalla JDR Stars, [[Magesi F.C.|Magesi]] le Black Leopards, o saenne le [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] ka konteraka ya dilemo tse hlano ka Mphalane 2020.<ref>https://global.fourfourtwo.com/sundowns-announce-mudau-capture-and-mobbies-return</ref> == Mokhwa wa ho bapala == Mudau o bapala e le mosireletsi wa morao ka hlakoreng le letona.<ref>https://global.fourfourtwo.com/sundowns-announce-mudau-capture-and-mobbies-return</ref> O ka bapala hape e le sebapadi sa bohareng ba lebala.<ref>https://www.zoutnet.co.za/articles/sport/51392/2019-11-22/black-leopards-away-to-collect-more-points</ref> == Mosebetsi wa matjhaba == === Matjhaba === {| class="wikitable" style="text-align:center" |+Dipapali le dintlha tsa sehlopha sa naha le selemo !Sehlopha sa naha !Selemo !Hohlahella !Dintlha |- | rowspan="3" |[[South Africa national football team|Afrika Borwa]] |2022 |4 |0 |- |2023 |3 |1 |- |2024 |4 |0 |- ! colspan="2" |Kakaretso !11 !1 |} '''Dintlha tsa Matjhaba''' : ''Dipalo-palo le dintlha le thathama la di palo ya dintlha tsa Afrika Borwa pele.''<ref>https://www.national-football-teams.com/player/86993.html</ref> {| class="wikitable" !Nomoro !Letsatsi !Sebaka sa ho etsa ketsahalo !Mohanyetsi !Dintlha !Dipalo-palo !Tlhodisano |- |1. |18 Pudungwane 2023 |Moses Mabhida Stadium, [[Thekong|Durban]], [[Afrika Borwa]] |Benin | align="center" |2–0 | align="center" |2–1 |[[2026 FIFA World Cup qualification – CAF Group C|Ditlhophiso tsa mohope wa Lefatshe sa FIFA sa 2026]] |} == Ditlotla == '''Afrika Borwa''' * Sebaka sa boraro sa Afrika Cup of Nations: 2023<ref>https://www.bbc.com/sport/football/68190249</ref> == Mehlodi == lbld6qxhtm3do2tw85u8bh2funx96jg Thabo Moloisane 0 9520 39988 34139 2026-06-28T18:29:38Z MATSOLE 12989 /* */ 39988 wikitext text/x-wiki '''Thabo Moloisane''' (ya hlahileng 24 Hlakola 1999) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang morao sehloheng sa [[Stellenbosch F.C.]] ho Premier Soccer League . E ne e le sebapadi sa ba dilemong tse tlase sa [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]], mme a bapalla Afrika Borwa ya U20, hara ba bang Sejaneng sa Dinaha sa Afrika sa 2019 U-20, Mohope wa Lefatshe wa FIFA wa 2019 wa U-20 le Dipapadi tsa Afrika tsa 2019 . <ref>"Senong names final squad for African Under-20 Championships"''.'' COSAFA''. 24 January 2019. Retrieved 7 July 2023.''</ref> <ref>"South Africa jet off to All Africa Games"''. COSAFA. 15 August 2019. Retrieved 29 June 2024.''</ref> E le sebapadi se seholo, Moloisane o ile a bapalla [[Cape Town All Stars]] sehlopheng sa bobedi ebile e le mokaptene wa sehlopha . Ka 2022 o ile a fallela Maritzburg United, a etsa papadi ya hae ya pele ya sehlopha, empa sehlopha se ile sa theolwa ho tswa ho 2022-23 South African Premier Division . Moloisane o ile a dula sefofaneng sa maemo a hodimo, kaha a ne a saennwe ke Stellenbosch ka Phupu 2023. <ref>{{soccerway|thabo-brendon-moloisane/594230|access-date=29 June 2024}}{{soccerway|thabo-brendon-moloisane/594230|access-date=29 June 2024}}</ref> Phihlello ya hae ya pele Stellenbosch e bile ho fihla makgaolakgannyeng a Carling Black Label Cup mme a hapa makgaolakgang kgahlanong le TS Galaxy. <ref name="cup" /> Ka mora hore nako sehla sa 2024 se phethele, o ile a kgethwa bakeng sa 2024 COSAFA Cup . <ref>''Ntshangase, Otis (21 June 2024).'' "Helman Mkhalele names final Bafana squad for COSAFA Cup" ''(in Norwegian). Retrieved 24 June 2024.''</ref> O qadile ho Bafana Bafana kgahlano le Mozambique. == Mehlodi == {{Reflist}} 4th1midrijntp4985ju9bcj0prph6tr Nathi 0 9641 39967 39685 2026-06-28T16:34:03Z MATSOLE 12989 39967 wikitext text/x-wiki '''Nkosinathi Mankayi''' (a tswetsweng ka la 23 Tshitwe 1982), ya tsejwang ka botsebi e le Nathi, ke sebini sa [[Afrika Borwa]] le mongodi wa dipina. <ref>''Sanasie, Jennifer (23 December 2015).'' "My life changed this year – Nathi on prison, the arts & 2016"''. News24. Retrieved 7 June 2016.''</ref> O ile a hlahella haholo ha ho lokollwa pina ya hae e nyatsehang e bitswang "Nomvula" alebamong ya hae ya polatinamo e meraro ''ya Buyelekhaya'' . Hamorao o ile a lokolla alebamo ya hae ya bobedi e bitswang ''Umbulelo Wam'' ka la 28 Mphalane 2016. Hona jwale o saennwe tlaswa Gallo Record Company. <ref>''Molefe, Doreen (17 March 2015).'' "NKOSINATHI'S HITTING THE RIGHT NOTE"''. Daily Sun (South Africa). Retrieved 7 June 2016.''</ref> <ref>''Mofokeng, Lesley (25 July 2015).'' "Nathi fever grips Mzansi"''. Sowetan. Retrieved 8 June 2016.''</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Nkosinathi Mankayi o hlahetse hara bana ba bahlano ho mme a le mong Mthatha, torotsoana e [[Kapa Botjhabela]], Afrika Borwa. O hōletse [[Maclear]], Eastern Cape, Afrika Borwa moo a ileng a rutwa teng mme a ba le thahasello ya mmino le ho taka. <ref>''Vomo, Munya (18 March 2015).'' "Nathi: a breath of fresh acoustic air"''. IOL. Retrieved 7 June 2016.''</ref> Ka 2006, Nathi o ile a ahlolelwa dilemo tse 8 tjhankaneng ka tlolo ya molao e amanang le boshodu ba 2002. Leha ho le jwalo o ile a lokollwa ka mora ho sebeletsa dilemo tse 4. == Mosebetsi == === 2008–2014: Tshimoloho ya pele === Ka sepheo sa ho hahamalla mosebetsi wa mmino, Nathi o ile a hlodisana mme a hapa tlhōdisano ya mmino wa lehae e tsejwang ka lebitso la “Dare to Dream”. O bile le mahlohonolo ka Pudungwana 2014 kamora hore Vusi Nova a mo utlwe a bina mme a tsitlallela ho mo hlanyetsa pina e bitswang "Noma Kanjani", pina e ileng ya amohelwa haholo mme ya tswela pele ho bapalwa haholo Afrika Borwa. Nathi o na le ngwana a le mong ya hlahileng ka 2017 le ausi eo le yena e leng sebini. <ref>"10 Facts You Didn't Know About Nathi Mankayi"''. My TV News. 25 October 2015. Retrieved 7 June 2016.''</ref> === 2015–2017: ''Buyelekhaya'' and ''UMbulelo Wam'' === Nathi o qadile ho rekota albamo ya hae ya pele e bitswang ''Buyelekhaya'' bofelong ba 2014, a lokolla " Nomvula " e le pina ya yona ya pele ka 2015. Hoba ho lokollwe pina ena, e ile ya tuma hang-hang, ya hapa "Best Selling Full-Track Download" ho Dikgau tsa bo-22 tsa Mmino wa Afrika Borwa . <ref name="drum">{{Cite news}}</ref> <ref name="iol" /> Ka la 10 Hlakubele 2015, ka Muthaland Entertainment, Nathi e ile ya lokolla ''Buyelekhaya'' kamohelong e mahlonoko le ya kgwebo ka ho ya platinum nakong ya dibeke tse tsheletseng ka mora hore e lokollwe, e rekisitse diyuniti tse fetang 128,000. Dikgaung tsa bo-22 tsa Mmino wa Afrika Borwa, Nathi e hapile dikgau tse hlano mme ''Buyelekhaya'' e hapile "Albamo e Rekwang ka ho Fetisisa ea Selemo" le "Alebamo e Molemohadi ya R&B/Soul/Reggae". Ka la 28 Mphalane 2016, o ile a lokolla alebamo ya dipina tse 12 e bitswang ''Umbulelo Wam'' . Albamo e ngotswe ho #2 ho iTunes mme e rekisitse di-unit tse fetang 35,000. === 2018-present: ''Iphupha Labantu'', ''Usiba Lwe Gazi'' === O saenetse tumellano ya rekoto le Gallo Record Company mme a lokolla albamo ya hae ya boraro ya studio ''Iphupha Labantu'' ka Phupu 27, 2018. <ref>''Journalist, The (13 July 2018).'' "Nathi Mankayi Iphupha Labantu album set to drop July end"''. Zkhiphani.''</ref> <ref>"STREAM: Nathi releases new album 'Iphupha Labantu' | YOMZANSI"''. YoMzansi. 30 July 2018.''</ref> Alebamo e hapile kgau bakeng sa Album e Molemo ka ho Fetisisa ya Batho ba Baholo ba Afrika Borwa ho Dikgau tsa bo-25 tsa Mmino wa Afrika Borwa. <ref>"2019 Best African Adult Contemporary Album Winner : Nathi – Iphupha Labantu"''. South African Music Awards. 31 May 2019.''</ref> Albamo ya hae ya bone ya studio ''Usiba Lwe Gazi'', e ile ya lokollwa ka October 21, 2022. E hapile Alebamo e Ntle ho Fetisisa ya Batho ba Baholo ba Afrika Moketeng wa bo-29 wa Dikgau tsa Mmino wa Afrika Borwa. <ref>''Kruger, Henno.'' "SAMA29: Here's the Full List of Winners"''. South African Music Zone. Retrieved 4 August 2024.''</ref> == Dipina == === Dialbamo tsa studio === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+List of studio albums, with selected chart positions ! rowspan="2" scope="col" style="width:9em;" |Title ! rowspan="2" scope="col" style="width:13em;" |Album details ! colspan="6" scope="col" |Peak chart positions ! rowspan="2" scope="col" style="width:9em;" |Certifications ! rowspan="2" scope="col" style="width:8em;" |Sales |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |NGR ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[Recording Industry of South Africa (Sesotho)|RSA]] ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |GHA ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |SWE ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |UK ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |US Released:15 June 2014 |- ! scope="row" |''Buyelekhaya'' | * Released: 10 March 2015 * Label: Muthaland Entertainment * Format: CD, digital download |– |— |— |— |— |— |3× Platinum |90,000 |- ! scope="row" |''Umbulelo Wam'' | * Released: 28 October 2016 * Label: Muthaland Entertainment * Format: CD, digital download |— |— |— |— |— |— | |35,000 |- ! scope="row" |''Iphupha Labantu'' | * Released: 27 July 2018 * Label: Gallo Record Company * Format: CD, digital download |— |— |— |— |— |— | | |- ! scope="row" |''Usiba Lwe Gazi'' | * Released: 14 October 2022 * Label: * Format: CD, digital download |— |— |— |— |— |— | | |- | colspan="15" style="font-size:90%" |"—" denotes a recording that did not chart or was not released in that territory. |} == Dikgau le mabitso == {| class="wikitable" !Year !Award ceremony !Prize !Work/Recipient !Result !Ref |- | rowspan="11" |2016 | rowspan="5" |15th Metro FM Music Awards |Best African Pop Album | rowspan="2" |''Buyelekhaya'' |{{won}} | |- |Best Male Album |{{nom}} | |- |Best New Artist |Himself |{{nom}} |<ref name="myttv" /> |- |Best R&B Single | rowspan="2" |"Nomvula" |{{nom}} | |- |Song of the Year |{{won}} |<ref name="citizen" /> |- | rowspan="6" |22nd South African Music Awards |Album of the Year |''Buyelekhaya'' |{{nom}} |<ref name="Sunday World" /> |- |Male Artist of the Year | rowspan="2" |Himself |{{won}} | |- |Newcomer of the Year |{{won}} |<ref name="sowetanlive" /> |- |Best R&B/Soul/Reggae Album | rowspan="2" |''Buyelekhaya'' |{{won}} | |- |Best Selling Album |{{won}} |<ref name="sundayworld" /> |- |Best Selling Full-Track Download |"Nomvula" |{{won}} |<ref name="sundayworld" /> |- |2019 |Eastern Cape Music Awards |Best EC National Recognised Artist |Himself |{{nom}} | |- |2023 |South African Music Awards |Best African Adult Contemporary Album |''Usiba Lwe Gazi'' |{{won}} | |} == Mehlodi == 1i5lq62tf8cqfaugmr2ap16sgzt0mtl Fikile Magama 0 9648 39989 37788 2026-06-28T18:30:50Z MATSOLE 12989 /* */ 39989 wikitext text/x-wiki '''Fikile Venessa Magama''' (ya hlahileng 19 Pherekgong Ka selemo sa 2002) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa [[Afrika Borwa]] se bapalang e le mosireletsi wa lehlakore la UWC Ladies la SAFA Women's League le sehlopha sa naha sa basadi sa Afrika Borwa.<ref>"IT'S ALL GOING ACCORDING TO PLAN"''. issuu.''</ref> <ref>"Van Wyk out, Kgatlana in for South Africa at World Cup"''. 23 June 2023 &#x2013; via www.reuters.com.''</ref> == Mosebetsi wa matjhaba == E ne e le karolo ya sehlopha sa Basetsana tlhodisanong ya pele ya COSAFA U-20 Women's Championship e neng e tshwerwe ka 2019 ha ba hapa kgau ya boronse. Magama o ile a qothisana lehlokwa le sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basadii sa Afrika Borwa ho Mohope wa Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba fihletseng Mokgahlelo a leshome le metso e tsheletseng.<ref>"Coach Ellis names final Banyana Banyana World Cup squad - SAFA.net"''. 23 June 2023. Archived from'' the original ''on 24 June 2023. Retrieved 24 March 2024.''</ref> == Tlotlo == '''Afrika Borwa''' * COSAFA U-20 Women's Championship : sebaka sa boraro: 2019 == Mehlodi == kfpjwqwwt49qbtwfxo0lmsni5gmsk2t Isaiah Shembe 0 9979 39963 33851 2026-06-28T16:22:38Z KeMang?? 6412 ke suntse setshwantsho 39963 wikitext text/x-wiki   '''Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe''' (c. 1865 - 2 May 1935), e ne e le moprofeta le mothehi wa kereke ya Nazaretha, [[Afrika Borwa]], e neng e le kereke e kgolo ka ho fetisisa ya Afrika e qadileng Afrika nakong ya bophelo ba hae. Shembe o ile a qala mosebetsi wa hae wa bodumeli e le moefankgedi ya tsamayang le mofodisi wa tumelo ka 1910. Ka mora dilemo tse leshome, o ne a se a thehile balatedi ba bangata Natal, a ena le diphutheho tse ngata profenseng yohle. Nako e ntse e le e ngwe ya dikereke tse kgolo ka ho fetisisa ho fihlela jwale, me ho na le ho hlaha ka potlako ha diphutheho tse hlophisitsweng le diketsahalo tsa seminari (tse tshwarelwang ka hara ditempele tsa Shembe) diprofinseng tse robong tsa Afrika Borwa.[[File:Isaiah_Shembe_001.jpg|thumb|Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe]] Lelapa la Shembe le ile la tloha Natal ho ya seterekeng se haufi sa Harrismith sa Orange Free State ka bo-1880, me la qetella e le bahiri ba lelapa la Afrikaner le bitswang Grabes. Monga hae e ne e le Conrad Grabes, monga polasi ya Buwelshoek Shembe e monyane o bonahala a sebeditse bakeng sa lelapa lena la Boer hape, mme a qeta nako e ngata a sebetsa le dipere tsa polasi. Ho na le thuto e kgolo ya moetlo wa ho ngola majweng o amanang le Shembe e monyenyane. Ho ne ho thwe o ile a shwa me a tsoswa ha a le dilemo tse tharo ha poho e shwa ka tshohanyetso, "e reka moya wa hae". O ile a boela a etelwa ke Modimo ka makgetlo a mangata nakong ya dilemo tsena. : 2–7 : 7–22 : 7–22  == Mehlodi == 1o6tkrvstkg7f4k7axh3f0j5yzqeqzb 39964 39963 2026-06-28T16:25:44Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso ,ditaba tsena ha di ya fella Mme re hloka le mehlodi. 39964 wikitext text/x-wiki   '''Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe''' (c. 1865 - 2 May 1935), e ne e le moprofeta le mothehi wa kereke ya Nazaretha, [[Afrika Borwa]], e neng e le kereke e kgolo ka ho fetisisa ya Afrika e qadileng Afrika nakong ya bophelo ba hae. Shembe o ile a qala mosebetsi wa hae wa bodumedi e le moefankgedi ya tsamayang le mofodisi wa tumelo ka selemo sa 1910. Ka mora dilemo tse leshome, o ne a se a thehile balatedi ba bangata [[Natala]], a ena le diphutheho tse ngata profenseng yohle. Nako e ntse e le e ngwe ya dikereke tse kgolo ka ho fetisisa ho fihlela jwale, me ho na le ho hlaha ka potlako ha diphutheho tse hlophisitsweng le diketsahalo tsa seminari (tse tshwarelwang ka hara ditempele tsa Shembe) diprofinseng tse robong tsa Afrika Borwa.[[File:Isaiah_Shembe_001.jpg|thumb|Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe]] Lelapa la Shembe le ile la tloha Natal ho ya seterekeng se haufi sa Harrismith sa Orange Free State ka bo-1880, me la qetella e le bahiri ba lelapa la Afrikaner le bitswang Grabes. Monga hae e ne e le Conrad Grabes, monga polasi ya Buwelshoek Shembe e monyane o bonahala a sebeditse bakeng sa lelapa lena la Maburu , mme a qeta nako e ngata a sebetsa ka dipere tsa polasi. Ho na le thuto e kgolo ya moetlo wa ho ngola majweng o amanang le Shembe e monyenyane. Ho ne ho thwe o ile a shwa me a tsoswa ha a le dilemo tse tharo ha poho e shwa ka tshohanyetso, "e reka moya wa hae". O ile a boela a etelwa ke Modimo ka makgetlo a mangata nakong ya dilemo tsena. :l  == Mehlodi == 2oflzsrj50fcufpxlkamn3j1z8rumbn 39965 39964 2026-06-28T16:30:56Z KeMang?? 6412 ke suntse lebokoso la dintlha le lesedi 39965 wikitext text/x-wiki  {{Motho| | lebitso = Mloyiswa Mdliwamafa Isaiah Shembe | setshwantsho = [[File:Isaiah_Shembe_001.jpg|thumb|Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe]] | tsebiso = | mosebetsi = Moruti le Moporofeta | naha = [[Afrika Borwa]] | letsatsi la tswalo = dilemong tsa bo 1865 | sebaka sa tswalo = [[Afrika Borwa]] | letsatsi laho hlokahala = 02 Motsheanong 1935 | sebakeng saho hlokahalla = Natala }} '''Isaiah Mloyiswa Mdliwamafa Shembe''' (c. 1865 - 2 May 1935), e ne e le moprofeta le mothehi wa kereke ya Nazaretha, [[Afrika Borwa]], e neng e le kereke e kgolo ka ho fetisisa ya Afrika e qadileng Afrika nakong ya bophelo ba hae. Shembe o ile a qala mosebetsi wa hae wa bodumedi e le moefankgedi ya tsamayang le mofodisi wa tumelo ka selemo sa 1910. Ka mora dilemo tse leshome, o ne a se a thehile balatedi ba bangata [[Natala]], a ena le diphutheho tse ngata profenseng yohle. Nako e ntse e le e ngwe ya dikereke tse kgolo ka ho fetisisa ho fihlela jwale, me ho na le ho hlaha ka potlako ha diphutheho tse hlophisitsweng le diketsahalo tsa seminari (tse tshwarelwang ka hara ditempele tsa Shembe) diprofinseng tse robong tsa Afrika Borwa Lelapa la Shembe le ile la tloha Natal ho ya seterekeng se haufi sa Harrismith sa Orange Free State ka bo-1880, me la qetella e le bahiri ba lelapa la Afrikaner le bitswang Grabes. Monga hae e ne e le Conrad Grabes, monga polasi ya Buwelshoek Shembe e monyane o bonahala a sebeditse bakeng sa lelapa lena la Maburu , mme a qeta nako e ngata a sebetsa ka dipere tsa polasi. Ho na le thuto e kgolo ya moetlo wa ho ngola majweng o amanang le Shembe e monyenyane. Ho ne ho thwe o ile a shwa me a tsoswa ha a le dilemo tse tharo ha poho e shwa ka tshohanyetso, "e reka moya wa hae". O ile a boela a etelwa ke Modimo ka makgetlo a mangata nakong ya dilemo tsena. :l  == Mehlodi == 7zwmv5mi7ve7ohv97mbomveas0649mu Zakes Bantwini ( Zakes Bathong) 0 10689 39992 39611 2026-06-29T10:35:49Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39992 wikitext text/x-wiki '''Zakhele Madida''' (o hlahile ka la 26 Motsheanong 1981 KwaMashu F-section, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]), ya tsejwang ka botsebi e le '''Zakes Bantwini''', ke sebini sa Afrika Borwa, mohlahisi wa direkoto le mohwebi.<ref>https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/entertainment-celebrities/1133005/zakes-bantwini-turns-35-years-young/&grqid=g_pSMrr7&s=1&hl=en-ZA</ref> 86o64hss0i5pbqqignbpdrqanc86wwe 39993 39992 2026-06-29T10:36:22Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39993 wikitext text/x-wiki '''Zakhele Madida''' (o hlahile ka la 26 Motsheanong 1981 KwaMashu F-section, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]), ya tsejwang ka botsebi e le '''Zakes Bantwini''', ke sebini sa Afrika Borwa, mohlahisi wa direkoto le mohwebi.<ref>https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/entertainment-celebrities/1133005/zakes-bantwini-turns-35-years-young/&grqid=g_pSMrr7&s=1&hl=en-ZA</ref> == Mehlodi == 42e32fz0unsovs9xns50b2s165r90s7 Nomzamo Mbatha 0 10690 39953 39945 2026-06-28T12:29:34Z MOKWEPA NOHA 13012 Ke kentse sehokanyi 39953 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020) le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021) le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025). == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. h6p13ua5arnw6qjv86dxrgputb9ymmx 39954 39953 2026-06-28T12:33:21Z MOKWEPA NOHA 13012 Ke kentse sehokanyi 39954 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021) le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025). == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. izhgkdhhe7swx5nvexw4zbj27yiwq2r 39955 39954 2026-06-28T12:36:03Z MOKWEPA NOHA 13012 Ke kentse sehokanyi 39955 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025). == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. a50f8o7y5bbw1dq5o5tvz3u1ljb0mzq 39956 39955 2026-06-28T12:38:27Z MOKWEPA NOHA 13012 39956 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025).<ref>https://thestar.co.za/entertainment/tv/local/2024-09-10-nomzamo-mbatha-wiseman-ncube-and-producers-proud-as-shaka-ilembe-secures-17-saftas-nominations/</ref> == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. lq6mk2azmoxu22lgcxzas9msozyzcxl 39957 39956 2026-06-28T12:40:25Z MOKWEPA NOHA 13012 Ke kentse sehokanyi 39957 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025).<ref>https://thestar.co.za/entertainment/tv/local/2024-09-10-nomzamo-mbatha-wiseman-ncube-and-producers-proud-as-shaka-ilembe-secures-17-saftas-nominations/</ref><ref>https://www.namibian.com.na/nomzamo-mbatha-is-both-actress-and-executive-producer-of-historical-drama-shaka-ilembe/</ref> == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. m69wr9q26xrgxc2ty9yd9nsx8lbzia1 39958 39957 2026-06-28T12:44:35Z MOKWEPA NOHA 13012 Created by translating the section "Early life" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1360738513|Nomzamo Mbatha]]" 39958 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025).<ref>https://thestar.co.za/entertainment/tv/local/2024-09-10-nomzamo-mbatha-wiseman-ncube-and-producers-proud-as-shaka-ilembe-secures-17-saftas-nominations/</ref><ref>https://www.namibian.com.na/nomzamo-mbatha-is-both-actress-and-executive-producer-of-historical-drama-shaka-ilembe/</ref> == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. == Early life == O ile a ya Rippon Primary School e Durban le Bechet High School, moo a ileng a fumana Diploma ya hae ya sekolo se Phahameng. Ka 2018, o ile a fumana lengolo la Bachelor of Commerce ka ho kgetheha ho accounting ho tswa Univesithi ya Cape Town. 2fvljt82xzmbqoi1pm3exearn9pzq6u 39959 39958 2026-06-28T12:48:11Z MOKWEPA NOHA 13012 /* Early life */ 39959 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025).<ref>https://thestar.co.za/entertainment/tv/local/2024-09-10-nomzamo-mbatha-wiseman-ncube-and-producers-proud-as-shaka-ilembe-secures-17-saftas-nominations/</ref><ref>https://www.namibian.com.na/nomzamo-mbatha-is-both-actress-and-executive-producer-of-historical-drama-shaka-ilembe/</ref> == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. <references /> ilx20x2is4swzdlawph2cqwsd2ato0t 39960 39959 2026-06-28T12:49:11Z SANKOMOTA 11165 /* Bophelo ba pele */ 39960 wikitext text/x-wiki '''Nomzamo Nxumalo Mbatha''' (o hlahile ka la 13 Phupu 1990) ke sebapadi sa Afrika Borwa, akhaontente, motho wa thelevishene, mosadi wa kgwebo le mohlabani wa ditokelo tsa botho.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Nomzamo_Mbatha#cite_note-1R-2</ref> O tsejwa ka ho fetisisa ka ho bapala Thandeka Zungu ho Mzansi Magic telenovela ''Isibaya'' (2013-2020)<ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/whats-next-for-nomzamo-mbatha-after-isibaya-coming-to-america-2/</ref> le Mirembe ho Paramount's Coming 2 America (2021)<ref>https://hypebae.com/2021/3/nomzamo-mbatha-coming-2-america-mirembe-south-african-movie-actor-interview</ref> le Mofumahali Nandi KaBhebhe OkaSenzangakhona KaJama ho ''Shaka iLembe'' (2023-2025).<ref>https://thestar.co.za/entertainment/tv/local/2024-09-10-nomzamo-mbatha-wiseman-ncube-and-producers-proud-as-shaka-ilembe-secures-17-saftas-nominations/</ref><ref>https://www.namibian.com.na/nomzamo-mbatha-is-both-actress-and-executive-producer-of-historical-drama-shaka-ilembe/</ref> == Bophelo ba pele == Nomzamo Mbatha o hlahile ka la 13 Phupu 1990,motseng wa KwaMashu, o ka bang dikhilomithara tse 21 (13 mi), ka tsela, leboya-bophirima ho toropo ya [[Thekong|Durban]], porofenseng ya KwaZulu Natal mme ke wa morabe wa [[Mazulu|MaZulu]]. == Mehlodi == <references /> af2fyeu8h52xllzyp05dlsa49hngj1h Zuko Mdunyelwa 0 10712 39987 39856 2026-06-28T18:28:00Z MATSOLE 12989 /* */ 39987 wikitext text/x-wiki '''Zuko Mdunyelwa''' (o hlahile ka la 9 Phupu 1999) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] ho Premier Soccer League le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. Mdunyelwa o ile a kena sekolo sa YSD Macassar. O ile a kenngwa sehlopheng sa Ikapa United se bapalang ditlhodisano tsa matjhabeng. O ile a phahamisetsoa sehlopheng sa pele sa Cape Town City ka Phato 2020, nakong ea letsholo le chechisitsoeng la 2019-20 South African Premier Division. Ka nako eo, e ne e le mohlabani wa matjhaba ba ka tlase ho dilemo tse 20. O thusitse ho hapa Mohope wa 2018 wa COSAFA U-20, empa bakeng sa Mohope wa lefatshe wa FIFA U-20 wa 2019 o ile a kennga feela sehlopheng sa pele eseng sehlopheng se qetellang. O qetile nako a le mokoloto ho Cape Umoya United ho National First Division. O ile a ikopanya le Chippa United mme a qala ho bapala sehlopheng sa pele ho 2021-22 South African Premier Division. izerfzjpyqhdbd5d8r10not81mwxjah Nhlanhla Khuzwayo 0 10715 39952 39951 2026-06-28T12:20:27Z MOKWEPA NOHA 13012 Ke kentse sehokanyi 39952 wikitext text/x-wiki '''Nhlanhla Brilliant Khuzwayo'''<ref>https://web.archive.org/web/20200330125235/http://sg.zinio.com/reader.jsp?issue=416173587&o=int&prev=sub&p=14</ref> (ya tswetsweng ka la 9 Hlakola 1990) ke sebapadi sa matjhaba sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa<ref>https://www.national-football-teams.com/player/46097.html</ref>se tlohetseng mosebetsi se bapalang e le sethibathibane, mme ho tloha ka Mmesa 2026 ke mokwetlisi wa dithibathibane sehlopheng sa Mbabane Highlanders. == Mosebetsho bapala == 5xz3xl5qhvnubj06t746untbif0hdza Andile Khumalo 0 10716 39961 2026-06-28T14:46:41Z MATSOLE 12989 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349074039|Andile Khumalo]]" 39961 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001. Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS. Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia, a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] coy3zihdxk3h3luuqxzxvbr4tapwgo0 39980 39961 2026-06-28T17:22:11Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39980 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001. Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS. Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia, a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] il71li7fzt13v42vg22eom45qmgq676 39981 39980 2026-06-28T17:25:33Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39981 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-2</ref> Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS. Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia, a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] dk2lwjn8seg7hflogelq8dkfe39o0ce 39982 39981 2026-06-28T17:26:41Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39982 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-2</ref> Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-3</ref> Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia, a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] hpedqw1r9xpddfwgcfzko3yf5i6dyf1 39983 39982 2026-06-28T17:30:25Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39983 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-2</ref> Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-3</ref> Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia,<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-:0-4</ref> a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] f2n65mw5yse48h7xzys7eveeu8oc2f8 39984 39983 2026-06-28T17:31:46Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39984 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-2</ref> Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-3</ref> Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia,<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-:0-4</ref> a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-5</ref>ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] fti8b0519fbloccprbyv2cpvvzvxtuk 39985 39984 2026-06-28T17:33:41Z MATSOLE 12989 /* Bophelo ba pele le thuto */ 39985 wikitext text/x-wiki '''Andile Khumalo''' (o hlahile ka la 12 Motsheanong 1978) ke sebini sa Afrika Borwa le sebui sa mmino [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]]. Ka 2013, o ile a qeta ho fumana lengolo la Doctor of Musical Arts Univesithi ya Columbia tlasa tlhokomelo ya George Lewis. Ha a le moo o ile a boela a ithuta le Fabien Levy le Tristan Murail. Pele a fumana lengolo la hae la thuto ya matsoho, Khumalo o ile a ithuta le Marco Stroppa ho Staatliche Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Stuttgart (HMDKS) le Jürgen Bräuninger Univesithing ya KwaZulu-Natal. Dintho tseo Khumalo a di qapang di entswe ka mokgwa o sa tlwaelehang. == Bophelo ba pele le thuto == Khumalo o hlahile ka selemo sa 1960 mme o holetse Umlazi, toropo e ka borwa-bophirima ho [[Thekong|Durban]] profinseng ya lebopo la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]]. Thuto ya pele ya mmino wa Khumalo e ne e kenyelletsa kwetliso setsing sa mmino wa sechaba sa Siyakhula. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-1</ref> Ka 1998 o ile a ingodisa bakeng sa lengolo la mmino Univesithing ya KwaZulu-Natal moo a ileng a ithuta ho qapa le Jürgen Bräuninger, eo a e qetileng ka 2001.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-2</ref> Ho tloha ka 2002 ho fihlela ka 2007, Khumalo o ile a ithuta ho qapa le Marco Stroppa le thuto ya mmino le Matthias Herman ho HMDKS.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-3</ref> Ka mora moo o ile a nka boemo ba ho ba Faculty Fellow Univesithi ea Columbia,<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-:0-4</ref> a phethela PhD ya hae ka thesis ho FAMA <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-5</ref>ya Beat Furrer. Khumalo o ile a hiriswa e le sebui sa thuto ya mmino, ho qapa le ho hlophisa diletsa Univesithing ya Witwatersrand ka 2013. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Andile_Khumalo#cite_note-6</ref>O boetse a bile mafolofolo Sebokeng sa Baqapi ba Sterkfontein le mosuwe bakeng sa seboka se secha sa mmino sa Mokhatlo wa Afrika Borwa wa Patlisiso ya Mmino. Ka 2014, Khumalo o ile a hlahiswa Moketeng wa Ubuntu ya Carnegie Hall e le karolo ya konsarete e nang le khetho ya baqapi ba mmino o mocha. MMino wa hae o ile wa hlahiswa hape Moketeng wa Autumne ka 2013 le Kologne New Music Forum selemong sona seo. Khumalo o ile ya hlahiswa meketeng le ditlhodisong tsa Afrika Borwa. O ne a le mokgahlelletsi wa bobedi tlhodisanong ya dithuso tsa mose ho mawatle wa SAMRO ka 2006 mme a hlahiswa ho NewMusicSA's New Music Indabas, Sterkfontein Composers Meeting, le Grahamstown National Arts Festival. Mesebetsi e mmedi ya Khumalo, Shades of Words le Cry Out, e fumane kamohelo e kgolo ya bahlalosi. Ha a hlahloba ketsahalo ya Mokete wa Autumne ka Shades of Words, Martin Kaltenecker o ngola,<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo ke melodrama e ahilweng ka dithothokiso tse buuwang (e rometsweng ka poso ho motswalle wa sebini) e kopantswe le disebediswa tse supileng tse kwahelang dikarolo tsa thothokiso ka metswako e metle le hangata ya 'Sciarrinian'. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}</ref></blockquote>George Lewis le yena o ngotse ka karolo ena,<blockquote>Sebopeho sena se kopaneng ka tsela e sa tlwaelehang se etsa hore ho be le lekwalo pakeng tsa mantswe, a ka hlahiswang marang-rang a mangata a dikamano ka motsotswana, le mmino, o nang le botumo ba ho potlaka, o nka nako ya wona ho haha tikoloho ya wona. Le hoja baqapi ba bangata ba tlwaetse ho bolela thahasello ya bona "nakong" e leng ntho e bonahalang e le nnete - taba ya hore mmino wa Khumalo o entswe ka tsela e fetelletseng ho feta ho senyeha le ho tlola melao ya taelo. Shades of Words e fetisetsa diqabang tsa taelo le ntwa ya moelelo ho rekoto e phahameng le e nang le modumo o mong e re botsang hore na re ka dumellana jwang diphihlelo tse pedi tsa nako e nngwe mohopolong, kgopolong le mohopolong moo ho se nang moedi le boitshwaro di kopanang teng, le enngwe leqhepeng (eo hona jwale hangata e leng ya nnete), e sebetsang dipakeng tsa ho potlaka le ho tshwarella.</blockquote>Le hoja ditlhahlobo tsena di le ntle haholo, Lukas Ligeti o bontshitse hore mmino wa Khumalo o tswa ho:<blockquote>Shades of Words ya Andile Khumalo, e leng setsi sa thothokiso ya Alexandra Zelman-Doring, e ngotswe ka mokgwa wa Europe ka morao-rao wa sekolo sa Vienna / Darmstadt. Ho bohlokwa ha mmino ona wa Eurocentric ho boemo ba setso Afrika Borwa hoa hanyetswa,' mme mmino o sa tswa bopotjwa ka puo ena o tswa ho yona. Mohlomong Khumalo, ya seng a le Afrika Borwa kamora dilemo tse ngata tsa dithuto tsa Jeremane le United States, o tla ntse a hlahisa sekgahla sa Afrika Borwa ho setaele sena sa mmino, se lebisang ho lentswe le ikgethileng. <ref>{{Cite journal|pages=9–10}}</ref> </blockquote>Ka ho hweletsa, Kaltenecker o ngola hore karolo ya<blockquote>e ile ya ipaka e le mosebetsi o phethahetseng o bapalwang mezza voce, o ileng wa fihla sehlohlolong qetellong ka sebopeho se hlollang sa medumo e makatsang, oboist e retelehela ho bapala di-blocks tsa lehong ka puisano le pizzicati e phahameng ho tswa ho viola le piano. <ref name=":2">{{Cite journal|pages=85–88}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFKaltenecker2014">Kaltenecker, Martin (2014). "Festival d'Automne 2013". ''Tempo''. '''68''' (268): <span class="nowrap">85–</span>88. [[Doi (identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/s0040298213001782|10.1017/s0040298213001782]].</cite></ref></blockquote>Dintlha tse ding tse nyatsang ka sebini di atisa ho nahana ka karolo ya hae e le sebini se seng sa Bophirimela se ngolang ka mokgwa o nkwang haholo ke dibini tsa Bophirimela. Ka mohlala, Chris van Rhyn o ngotse hore ha baqapi ba bangata ba Afrika Borwa ba neng ba le ka mora kgethollo ya merabe ba kgutlela ho bokgabane ba mmino bo fumanehang bo thehilweng dikgopolong tsa motheo tsa modumo, Khumalo o tlwaetse ho qapa ka tsela e hlakileng haholwanyane. Van Rhyn o bontsha hore<blockquote>mohlomong tabeng ya [Khumalo], e ile ya thusa sebini se senyenyane sa Afrika Borwa se tso hore se se ke sa hlahisa [ho fetoha ha botle bo fumanehang], e le hore se phephetse dikgopolo tse sa feleng tsa Ma afrika e le tsa mantlha (ntlha ho, molumo) ha di bapiswa le Bophirimela e le tsa sejwale-jwale (ho phetheha, ho fetela). Ha re sheba mesebetsi e meng ya Khumalo eo ke nang le yona (ISO (R) bakeng sa flute, cello le piano (2004), Ossia bakeng sa clarinet le cello (2010) le Schaufe (r) nster bakeng sa piano (2011)), ho hlakile hore Khumalo ha a ikemisetsa ho supa 'Afrika' kamehla mesebetsing ya hae. </blockquote>Georg Beck o fana ka maikutlo a tshwanang a ho se mamele ha mmino wa Khumalo ha a ngola ka Cry Out e reng<blockquote>Das klug und einfühlsam gebaute Ensemblestück des jungen schwarzafrikanischen Komponisten Andile Khumalo, e ne e le e tsitsitseng e sa feleng. Musik, die gerade nicht die große Geste sucht, keine schwarze Faust zeigt, die vielmehr auf einer sehr schwarzafricanischen Komponist Andile Khualo, e neng e le e tlwaelehileng haholo.</blockquote><blockquote>[sethala se bohlale le se nang le maikutlo a sebini se senyenyane sa Afrika e ntso Andile Khumalo, se patileng [mohopolo wa ho hona] ka ho sa feleng tlasa sefahleho se sisimolohang, se tsitsipanang kamehla. MMino, o sa batleng ketso e kgolo (ho fapana le ditebello tsa tsebo ya rona ya "poso-kolonial"), ha o bontshe letsoho le letsho, empa ho e-na le hoo, ka boitsebiso ba Europe haholo le boemong ba diletsa, o botsa potso ya mantlha ka baqapi ba Afrika Borwa ba mehleng ena: Motho a ka etsa jwang (viola mona) tsela ya hae, ho sa tsotellehe maemo ohle a fapaneng a kopaneng? ]</blockquote> === Mesebetsi e tummeng === * Ho latela mehato ya Hollow bakeng sa clarinet ya solo B ⁇ (2014) <ref>{{Cite journal|pages=111–117}}</ref> * Ho Hola ha Batho (2014) - Lentswe le marimba. * Schaufe[r]nster II (2014) - Piano. * Bells Die Out (2013) - Flute, piccolo, oboe, clarinet, French horn, terompeta, trombone, piano, 2 violins, viola, cello, contrabass, marimba, mapolanka a lehong, tam-tam, moqomo wa bass, Guiro. * Shades of Words (2011) - Violin, viola, cello, flute, clarinet, piano, marimba, moqoqo. * Schaufe[r]nster I (2011) - Piano. * Ossia (2010) - Clarinet, cello. * Cry Out (2009) - viola, oboe, marimba, piano. * ISO (R) (2004) - flute, cello, piano. * Ekuboleni Khunempilo (2001) - Mezzo-soprano, flute, viola. [[Category:Pages with unreviewed translations]] 7zletqbouclncu488qd3fzgynyjd3eb Clare Loveday 0 10717 39962 2026-06-28T15:56:03Z MATSOLE 12989 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1313285794|Clare Loveday]]" 39962 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Machaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) 381f2k0dlxqy7zuhlqiup78hxanstnx 39970 39962 2026-06-28T16:40:18Z MATSOLE 12989 /* */ 39970 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) nrb3kdab6ck0vv4cta0o1fe9div0dro 39972 39970 2026-06-28T16:43:02Z MATSOLE 12989 /* Tsa bophelo */ 39972 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) fv705o0si93319z1bvpdzyrezyu0xz6 39973 39972 2026-06-28T16:51:28Z MATSOLE 12989 /* Mesebetsi ya mmino wa diletsa */ 39973 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) 9r5kly8geuabu48s65wxb08s6y964c0 39974 39973 2026-06-28T16:58:56Z MATSOLE 12989 /* Mmino */ 39974 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) rn1jlerjmwcpmoe1fnd8wjlmed6kx30 39975 39974 2026-06-28T17:00:41Z MATSOLE 12989 /* Mmino a le mong */ 39975 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta. == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba == Mantswe == * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) 4sds1q4psrossvyojx33lhduq37gdxf 39976 39975 2026-06-28T17:05:25Z MATSOLE 12989 /* Tsa bophelo */ 39976 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta.<ref>http://www.join-mozart-festival.org/programme-2012/artists/soloists/clare-loveday/</ref> == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp; == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba == Mantswe == * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) bbahnfplc9bml2h9aqwdlz8hj3xc93g 39977 39976 2026-06-28T17:07:07Z MATSOLE 12989 /* Mesebetsi ya mmino wa diletsa */ 39977 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta.<ref>http://www.join-mozart-festival.org/programme-2012/artists/soloists/clare-loveday/</ref> == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp;<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-2</ref> == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo) == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba == Mantswe == * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) mqcfhpuzvi3k2k9dksh5gybzzyom0ui 39978 39977 2026-06-28T17:08:11Z MATSOLE 12989 /* Mmino */ 39978 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta.<ref>http://www.join-mozart-festival.org/programme-2012/artists/soloists/clare-loveday/</ref> == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp;<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-2</ref> == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo)<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-3</ref> == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba == Mantswe == * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) bw8twz33cskilp8o5cacs7f251vomzi 39979 39978 2026-06-28T17:11:20Z MATSOLE 12989 /* Mmino a le mong */ 39979 wikitext text/x-wiki   '''Clare Loveday''' (ya tswetsweng ka la 22 Hlakubele Ka selemo sa1967) ke sebini sa mmino wa kgale wa Afrika Borwa. O ithutile [[University of the Witwatersrand|Univesithi ya Witwatersrand]] e Johannesburg, mme o sebeditse e le sebapadi sa piano sa setsebi, sebini sa indasteri ya papatso ya Afrika Borwa, le mohokahanyi wa Traveling Institute for Music Research ya National Research Foundation. Loveday o boetse o sebeditse e le sebui sa thuto ya mmino le ho qapa Univesithing ya Witwatersrand. E ne e le sebini se dulang Moketeng wa Matjhaba wa Mozart wa Johannesburg ka 2014. == Tsa bophelo == Ka mora ho qeta Univesithi ya Witwatersrand ka lengolo la Bachelor's in Music, Loveday o ile a fumana mosebetsi dikhamphaning tse mmalwa tsa papatso, tse pedi tsa tsona ke Standard Bank le South African Broadcasting Corporation. O ile a kgutlela sekolong qetellong ya bo-1990, mme ya ba sebui sa nakwana. Hang ha a se a fumane lengolo la hae la master ho Music Composition, o ile a qala ho sebedisana le bataki ba bang le ho ngola mmino wa hae mme o tsejwa ka ho fetisisa ka dikarolo tsa hae tsa saxophone. Clare Loveday o ile a fetoha sebui sa nako e tletseng Univesithing ya Wits, ha a ntse a sebeletsa ho fumana lengolo la bongaka ho Music Composition. O ile a laelea ke mekgatlo e mengata e kang "The South African Music Rights Organization" le tse ding tse ngata. Le hoja Loveday a sebedisitse talenta ya hae ho etsa mmino, o fetotse mosebetsi wa hae wa mmino ho isa ho tse ding tse ngata, ho kenyeletswa tshebedisano, dipatlisiso le ho ruta.<ref>http://www.join-mozart-festival.org/programme-2012/artists/soloists/clare-loveday/</ref> == Mesebetsi ya mmino wa diletsa == * Blink (2007) bakeng sa di-saxophone tse pedi le sehlopha sa diletsa tsa mmino sa kamore * Duodectet (2008) bakeng sa sehlopha sa diletsa tsa saxophone * Concerto bakeng sa alto saxophone le sehlopha sa diletsa tsa kamore (2009) * Ditshwantsho tse tharo tsa botswalle: konsarete ya piano le sehlopha sa mmino wa kamore (2014) * Wind-Play (2000) bakeng sa soprano saxophone le piano * Palimpsest (2001) bakeng sa alto saxophone le organ * Three-Piece Suite (2001) bakeng sa quintet ya clarinet * Breath (2004) bakeng sa alto saxophone le piano * Ho falla (2005) bakeng sa alto saxophone le piano * 3 Ho etela dibaka tse ding (2005) bakeng sa quartet ya saxophone * E sa tsejweng (2006) bakeng sa quartet ya saxophone * Charlie (2008) bakeng sa clarinet, violin le cello * Duodectet bakeng sa Octet (2010) bakeng sa di-saxophon tse robedi * Judgment Call (2010) bakeng sa di-saxophon tsa soprano le tenor * Just So (2011) bakeng sa clarinet le piano ya B-flat * Just a Bite (2011) bakeng sa alto saxophone le piano * Paso Doble (2011) bakeng sa saxophone ensemble le terompeta * Hoar Frost (2011) bakeng sa marimba le vibraphone * Di-Ribbons (2013) bakeng sa oboe, viola le clarinet ya bass * Fever Tree (2013) bakeng sa flute, oboe, clarinet, marimba, piano, violin, viola le cello * Eight Plus One (2014) bakeng sa flute, clarinet ya B-flat, terompeta ka C, trombone, piano, violin, viola le cello * 48 km Leboya-bophirima ho Kokstad (2014) bakeng sa alto saxophone le katara&nbsp;<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-2</ref> == Mmino == * Red Herring (2006) bakeng sa alto saxophone * Arc (2007) bakeng sa baritone saxophone * Floating Underwater series (2010) bakeng sa soprano ya solo birbynė (e boetse e loketse clarinet ya B-flat kapa soprano saxophone) * E (2012), e fetotswe lebitso la Johannesburg Prelude 1, bakeng sa piano ya solo * Star-rise (2013) bakeng sa flute ya solo * South View (2013) bakeng sa loboe (loboe e ntjha e nang le A e tlase) * Cycles (2014), tshebetso le ho kenya violin ya solo le ho kenya hang (tshebedisano mmoho le sebini Nandipha Mntambo)<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-3</ref> == Mmino a le mong == * Dream (2000) bakeng sa soprano le piano * Pure (2000) bakeng sa soprano, piano le clarinet * So Vast (2001) bakeng sa di-strings tsa soprano le piano tse kgaotsweng * Empty (2001) bakeng sa soprano le piano<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Clare_Loveday#cite_note-4</ref> * Scattering Ashes (2011) bakeng sa sehlopha sa mantswe a dikarolo tse supileng , soprano saxophone le marimba * Noupoort (2011) bakeng sa sehlopha sa kopelo le marimba == Mantswe == * The Collision Project (2006) Setshwantsho sa ho kenya ditshwantsho/ mosebetsi wa ho bapala dipapadi tsa boithabiso/ mosebetsi wa konsarete bakeng sa koloi e senyehileng le dikarolo tse amanang le dikgwele (tshebedisano le setsebi sa ditshwantsho Gerhard Marx) l4lqka5wg9gra6kh1ujoqzfhbj726ok Sam Shale 0 10718 39994 2026-06-29T11:09:12Z SANKOMOTA 11165 Created page with "Sam Shale ke sebapadi sa Afrika Borwa, sebontshi sa thelebishene, le mohlahisi ya tsebahalang ka karolo ya hae e le Phomolo ho opera e tummeng ya Afrika Borwa ya Skeem Saam. O fetohile sefahleho se tloahelehileng thelevisheneng ea Afrika Boroa ka lebaka la talenta ea hae ea botšoantšisi le tlatsetso ea hae indastering ea boithabiso.    Soapie Celebs +1 Bophelo ba Pele le Thuto Sam Shale o hlahile ka la 8 Phupu Botshabelo, Foreisetata, Afrika Boroa. O kene Sekolong..." 39994 wikitext text/x-wiki Sam Shale ke sebapadi sa Afrika Borwa, sebontshi sa thelebishene, le mohlahisi ya tsebahalang ka karolo ya hae e le Phomolo ho opera e tummeng ya Afrika Borwa ya Skeem Saam. O fetohile sefahleho se tloahelehileng thelevisheneng ea Afrika Boroa ka lebaka la talenta ea hae ea botšoantšisi le tlatsetso ea hae indastering ea boithabiso.    Soapie Celebs +1 Bophelo ba Pele le Thuto Sam Shale o hlahile ka la 8 Phupu Botshabelo, Foreisetata, Afrika Boroa. O kene Sekolong sa Sekondari sa Kgauho mme hamorao a ithuta Univesithing ea Witwatersrand, moo a ileng a fumana lengolo la Honours in Drama.    Soapie Celebs Mosebetsi Shale o ile a ikahela mosebetsi oa ho ba setšoantšisi le ho hlahisa thelevishene, a hlaha lihlahisoa tse fapaneng pele a fumana botumo ba naha ho Skeem Saam. O tshwantsha Phomolo, mophetwa ya pheta-phetoang letotong lena. Litšoantšiso tsa hae li entse hore a be le balateli ba tšepahalang har'a bashebelli ba lenaneo.    TVSA +1 Ntle le botšoantšisi, o sebelitse hape e le seboholi sa thelebishene mme a sebetsa joalo ka mohlahisi ea phahameng oa Mokoshale Production, a bonts'a seabo sa hae se sa bonahaleng indastering ea boithabiso ea Afrika Boroa.    Soapie Celebs Bophelo ba Motho Sam Shale o hlahetse le ho holetse Foreisetata mme hamorao a fallela Johannesburg, Gauteng. O nyetse, le hoja a boloka boholo ba bophelo ba hae ba boinotši bo le hōle le batho 6wduhtkh0c95l4j81yhgggqa2pph1nq 39995 39994 2026-06-29T11:11:03Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39995 wikitext text/x-wiki Sam Shale ke sebapadi sa Afrika Borwa, sebontshi sa thelebishene, le mohlahisi ya tsebahalang ka karolo ya hae e le Phomolo ho opera e tummeng ya Afrika Borwa ya Skeem Saam. O fetohile sefahleho se tloahelehileng thelevisheneng ea Afrika Boroa ka lebaka la talenta ea hae ea botšoantšisi le tlatsetso ea hae indastering ea boithabiso.    == Bophelo ba Pele le Thuto == Sam Shale o hlahile ka la 8 Phupu Botshabelo, Foreisetata, Afrika Boroa. O kene Sekolong sa Sekondari sa Kgauho mme hamorao a ithuta Univesithing ea Witwatersrand, moo a ileng a fumana lengolo la Honours in Drama.    == Mosebetsi == Shale o ile a ikahela mosebetsi oa ho ba setšoantšisi le ho hlahisa thelevishene, a hlaha lihlahisoa tse fapaneng pele a fumana botumo ba naha ho Skeem Saam. O tshwantsha Phomolo, mophetwa ya pheta-phetoang letotong lena. Litšoantšiso tsa hae li entse hore a be le balateli ba tšepahalang har'a bashebelli ba lenaneo.    Ntle le botšoantšisi, o sebelitse hape e le seboholi sa thelebishene mme a sebetsa joalo ka mohlahisi ea phahameng oa Mokoshale Production, a bonts'a seabo sa hae se sa bonahaleng indastering ea boithabiso ea Afrika Boroa.    == Bophelo ba Motho == Sam Shale o hlahetse le ho holetse Foreisetata mme hamorao a fallela Johannesburg, Gauteng. O nyetse, le hoja a boloka boholo ba bophelo ba hae ba boinotši bo le hōle le batho k82ee554hbrfr8uh77aiyxrfp1hl3ms 39996 39995 2026-06-29T11:11:31Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39996 wikitext text/x-wiki '''Sam Shale''' ke sebapadi sa Afrika Borwa, sebontshi sa thelebishene, le mohlahisi ya tsebahalang ka karolo ya hae e le Phomolo ho opera e tummeng ya Afrika Borwa ya Skeem Saam. O fetohile sefahleho se tloahelehileng thelevisheneng ea Afrika Boroa ka lebaka la talenta ea hae ea botšoantšisi le tlatsetso ea hae indastering ea boithabiso.    == Bophelo ba Pele le Thuto == Sam Shale o hlahile ka la 8 Phupu Botshabelo, Foreisetata, Afrika Boroa. O kene Sekolong sa Sekondari sa Kgauho mme hamorao a ithuta Univesithing ea Witwatersrand, moo a ileng a fumana lengolo la Honours in Drama.    == Mosebetsi == Shale o ile a ikahela mosebetsi oa ho ba setšoantšisi le ho hlahisa thelevishene, a hlaha lihlahisoa tse fapaneng pele a fumana botumo ba naha ho Skeem Saam. O tshwantsha Phomolo, mophetwa ya pheta-phetoang letotong lena. Litšoantšiso tsa hae li entse hore a be le balateli ba tšepahalang har'a bashebelli ba lenaneo.    Ntle le botšoantšisi, o sebelitse hape e le seboholi sa thelebishene mme a sebetsa joalo ka mohlahisi ea phahameng oa Mokoshale Production, a bonts'a seabo sa hae se sa bonahaleng indastering ea boithabiso ea Afrika Boroa.    == Bophelo ba Motho == Sam Shale o hlahetse le ho holetse Foreisetata mme hamorao a fallela Johannesburg, Gauteng. O nyetse, le hoja a boloka boholo ba bophelo ba hae ba boinotši bo le hōle le batho g3737n3sp0aomv2d3pzhgw38hi8sad6