Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.10 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Gauteng 0 2358 40245 40242 2026-07-08T17:29:18Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 40245 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ea Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Histori == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la Sesotho "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ea thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea khale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo;[15] tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa.[15] Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo.[15] Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo oa Rephabliki ea Afrika Boroa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kholo ka ho fetisisa e kileng ea sibolloa, Taemane ea Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyeoe ea Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le polao e sehlōhō ea Boipatong ea 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: 'Muso oa Gauteng Holo ea Motse oa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ea Profense ea Gauteng Gauteng e busoa ke Ketsamelao ea Profense ea Gauteng, ketsamelao ea batho ba 73 ba khethiloeng ka boemeli bo lekanang ba mokha. Ketsamelao e khetha e mong oa litho tsa eona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, 'me Tonakholo e khetha Lekhotla la Phethahatso la litho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le lihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa lihlooho tse abetsoeng molaotheong oa naha, ho kenyeletsoa le masimo a kang thuto ea motheo, bophelo bo botle, matlo, litšebeletso tsa sechaba, temo le ts'ireletso ea tikoloho. Khetho ea morao tjena ea lekhotla la ketsamolao la provense e ne e tšoaretsoe ka la 8 Mots'eanong 2019, 'me African National Congress (ANC) e hapile 50.19% ea likhetho le boholo ba litulo tse 37 lekhotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ea likhetho le litulo tse 20. Mekha e meng e emetsoeng ke Economic Freedom Fighters e nang le litulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le litulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party li na le setulo se le seng ka seng.[16] Tonakholo David Makhura oa ANC o khethiloe hape e le tonakholo ka la 22 Mots'eanong 2019, sebokeng sa pele sa lekhotla la ketsamolao kamora likhetho tse akaretsang.[17] Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 'me Panyaza Lesufi oa ANC a khethoa ho mo nkela sebaka. Likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, tse neng li tšoeroe ka la 29 Mots'eanong, ANC e fumane 34% ea likhetho, ha DA e fumane 28%.[9] Karolo ea Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa ea Gauteng, e nang le litulo Pretoria le Johannesburg, ke lekhotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekhotla la Molao oa Motheo, lekhotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Boroa, le lekala la Lekhotla la Basebetsi le Lekhotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] shog3vn0a5s12zcbtha0h6sw3xycfjy 40246 40245 2026-07-08T17:29:57Z KeMang?? 6412 /* Tshimoloho ea Lebitso */ ke lokisa diphoso 40246 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Histori == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la Sesotho "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ea thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea khale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo;[15] tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa.[15] Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo.[15] Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo oa Rephabliki ea Afrika Boroa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kholo ka ho fetisisa e kileng ea sibolloa, Taemane ea Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyeoe ea Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le polao e sehlōhō ea Boipatong ea 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: 'Muso oa Gauteng Holo ea Motse oa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ea Profense ea Gauteng Gauteng e busoa ke Ketsamelao ea Profense ea Gauteng, ketsamelao ea batho ba 73 ba khethiloeng ka boemeli bo lekanang ba mokha. Ketsamelao e khetha e mong oa litho tsa eona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, 'me Tonakholo e khetha Lekhotla la Phethahatso la litho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le lihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa lihlooho tse abetsoeng molaotheong oa naha, ho kenyeletsoa le masimo a kang thuto ea motheo, bophelo bo botle, matlo, litšebeletso tsa sechaba, temo le ts'ireletso ea tikoloho. Khetho ea morao tjena ea lekhotla la ketsamolao la provense e ne e tšoaretsoe ka la 8 Mots'eanong 2019, 'me African National Congress (ANC) e hapile 50.19% ea likhetho le boholo ba litulo tse 37 lekhotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ea likhetho le litulo tse 20. Mekha e meng e emetsoeng ke Economic Freedom Fighters e nang le litulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le litulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party li na le setulo se le seng ka seng.[16] Tonakholo David Makhura oa ANC o khethiloe hape e le tonakholo ka la 22 Mots'eanong 2019, sebokeng sa pele sa lekhotla la ketsamolao kamora likhetho tse akaretsang.[17] Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 'me Panyaza Lesufi oa ANC a khethoa ho mo nkela sebaka. Likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, tse neng li tšoeroe ka la 29 Mots'eanong, ANC e fumane 34% ea likhetho, ha DA e fumane 28%.[9] Karolo ea Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa ea Gauteng, e nang le litulo Pretoria le Johannesburg, ke lekhotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekhotla la Molao oa Motheo, lekhotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Boroa, le lekala la Lekhotla la Basebetsi le Lekhotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] 0xt0331j6b5c5zkdlq9kwq28zqb6m85 40247 40246 2026-07-08T17:32:13Z KeMang?? 6412 /* Histori */ ke lokisa diphoso 40247 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea kgale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ea sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: 'Muso oa Gauteng Holo ea Motse oa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ea Profense ea Gauteng Gauteng e busoa ke Ketsamelao ea Profense ea Gauteng, ketsamelao ea batho ba 73 ba khethiloeng ka boemeli bo lekanang ba mokha. Ketsamelao e khetha e mong oa litho tsa eona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, 'me Tonakholo e khetha Lekhotla la Phethahatso la litho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le lihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa lihlooho tse abetsoeng molaotheong oa naha, ho kenyeletsoa le masimo a kang thuto ea motheo, bophelo bo botle, matlo, litšebeletso tsa sechaba, temo le ts'ireletso ea tikoloho. Khetho ea morao tjena ea lekhotla la ketsamolao la provense e ne e tšoaretsoe ka la 8 Mots'eanong 2019, 'me African National Congress (ANC) e hapile 50.19% ea likhetho le boholo ba litulo tse 37 lekhotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ea likhetho le litulo tse 20. Mekha e meng e emetsoeng ke Economic Freedom Fighters e nang le litulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le litulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party li na le setulo se le seng ka seng.[16] Tonakholo David Makhura oa ANC o khethiloe hape e le tonakholo ka la 22 Mots'eanong 2019, sebokeng sa pele sa lekhotla la ketsamolao kamora likhetho tse akaretsang.[17] Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 'me Panyaza Lesufi oa ANC a khethoa ho mo nkela sebaka. Likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, tse neng li tšoeroe ka la 29 Mots'eanong, ANC e fumane 34% ea likhetho, ha DA e fumane 28%.[9] Karolo ea Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa ea Gauteng, e nang le litulo Pretoria le Johannesburg, ke lekhotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekhotla la Molao oa Motheo, lekhotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Boroa, le lekala la Lekhotla la Basebetsi le Lekhotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] sdetwt0sj1pg1hrlyquub8lgc0gv55s 40248 40247 2026-07-08T17:35:56Z KeMang?? 6412 /* Molao le mmuso */ ke lokisa diphoso 40248 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea kgale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ea sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: 'Muso oa Gauteng Holo ea Motse oa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ea Profense ea Gauteng Gauteng e busoa ke Ketsamelao ea Profense ea Gauteng, ketsamelao ea batho ba 73 ba kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba mokha. Ketsamelao e khetha e mong wa ditho tsa yona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, 'me Tonakgolo e kgetha Lekgotla la Phethahatso la ditho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le dihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa dihlooho tse abetsoeng molaotheong wa naha, ho kenyeletswa le masimo a kang thuto wa motheo, bophelo bo botle, matlo, ditshebeletso tsa setjhaba, temo le tshireletso ya tikoloho. Kgetho ya morao tjena ea lekhotla la ketsamolao la provense e ne e tšoaretsoe ka la 8 Mots'eanong 2019, 'me African National Congress (ANC) e hapile 50.19% ea likhetho le boholo ba litulo tse 37 lekhotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ea likhetho le litulo tse 20. Mekha e meng e emetsoeng ke Economic Freedom Fighters e nang le litulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le litulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party li na le setulo se le seng ka seng.[16] Tonakholo David Makhura oa ANC o khethiloe hape e le tonakholo ka la 22 Mots'eanong 2019, sebokeng sa pele sa lekhotla la ketsamolao kamora likhetho tse akaretsang.[17] Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 'me Panyaza Lesufi oa ANC a khethoa ho mo nkela sebaka. Likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, tse neng li tšoeroe ka la 29 Mots'eanong, ANC e fumane 34% ea likhetho, ha DA e fumane 28%.[9] Karolo ea Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa ea Gauteng, e nang le litulo Pretoria le Johannesburg, ke lekhotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekhotla la Molao oa Motheo, lekhotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Boroa, le lekala la Lekhotla la Basebetsi le Lekhotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] ayr889qv1v739prruudr7jev4v53d9u 40249 40248 2026-07-08T17:39:36Z KeMang?? 6412 /* Molao le mmuso */ ke lokisa diphoso 40249 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea kgale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ea sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: 'Muso oa Gauteng Holo ea Motse oa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ea Profense ea Gauteng Gauteng e busoa ke Ketsamelao ea Profense ea Gauteng, ketsamelao ea batho ba 73 ba kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba mokha. Ketsamelao e khetha e mong wa ditho tsa yona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, 'me Tonakgolo e kgetha Lekgotla la Phethahatso la ditho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le dihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa dihlooho tse abetsoeng molaotheong wa naha, ho kenyeletswa le masimo a kang thuto wa motheo, bophelo bo botle, matlo, ditshebeletso tsa setjhaba, temo le tshireletso ya tikoloho. Kgetho ya morao tjena ya lekgotla la ketsamolao la provense e ne e tshwaretswe ka la 8 Motsheanong 2019, mme mokga wa [[African National Congress]] (ANC) o hapile 50.19% ya dikgetho le boholo ba ditulo tse 37 lekgotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ea likhetho le ditulo tse 20. Mekga e meng e emetsoeng ke Economic Freedom Fighters e nang le fitulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le ditulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party li na le setulo se le seng ka seng.Tonakholo David Makhura wa ANC o khethiloe hape e le tonakgolo ka la 22 Motsheanong 2019, sebokeng sa pele sa lekgotla la ketsamolao kamora dikgetho tse akaretsang.Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 mme Panyaza Lesufi oa ANC a kgethwa ho mo nkela sebaka. Dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, tse neng li tšoeroe ka la 29 Motsheanong, ANC e fumane 34% ea likhetho, ha DA e fumane 28%. Karolo ya Lekgotla le Phahameng la Afrika Borwa ya Gauteng, e nang le ditulo Pretoria le Johannesburg, ke lekgotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekgotla la Molao oa Motheo, lekhotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Borwa, le lekala la Lekgotla la Basebetsi le Lekgotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] 1wsm92u3pbl54kcafeu3s4nisj3lsk6 40250 40249 2026-07-08T17:41:57Z KeMang?? 6412 /* Molao le mmuso */ ke lokisa diphoso 40250 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ea profinse ea kgale ea Transvaal ka mor'a likhetho tsa pele tsa merabe eohle Afrika Boroa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ling tse peli li ileng tsa reoa mabitso a macha ka lona.[10] Lentsoe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehoa ha profinse e nang le lebitso leo,[12] 'me ka linako tse ling tlhaku ea "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[13][14] Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotsoe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] Liketsahalo sebakeng sena ha lia ka tsa ngoloa fatše ho fihlela lekholong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseling ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele li tsoa qalong ea lekholo la bo-19 la lilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena Mzilikazi 'me ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng oa thehoa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile oa hola ka potlako ho fihlela ha ho sibolloa khauta sebakeng sa Witwatersrand ka 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha Johannesburg.[12][15] Leha nts'etsopele ea oona e ne e lieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ea lula e le ea bohlokoa, haholo-holo ka lebaka la karolo ea eona ea bohlokoa Ntoeng ea Bobeli ea Boer.[15] Toropo e haufi ea Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ea sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e chekoa moo.[12] Liketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Mokete oa Basali oa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ea 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyeoe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetoheli ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: Mmuso wa Gauteng Holo ya Motse wa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ya Profense ya Gauteng Gauteng e buswa ke Ketsamelao ya Profense ya Gauteng, ketsamelao ya batho ba 73 ba kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba mokga. Ketsamelao e kgetha e mong wa ditho tsa yona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, mme Tonakgolo e kgetha Lekgotla la Phethahatso la ditho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le dihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa dihlooho tse abetsweng molaotheong wa naha, ho kenyeletswa le masimo a kang thuto wa motheo, bophelo bo botle, matlo, ditshebeletso tsa setjhaba, temo le tshireletso ya tikoloho. Kgetho ya morao tjena ya lekgotla la ketsamolao la provense e ne e tshwaretswe ka la 8 Motsheanong 2019, mme mokga wa [[African National Congress]] (ANC) o hapile 50.19% ya dikgetho le boholo ba ditulo tse 37 lekgotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ya dikgetho le ditulo tse 20. Mekga e meng e emetsweng ke Economic Freedom Fighters e nang le fitulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le ditulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party di na le setulo se le seng ka seng.Tonakholo David Makhura wa ANC o khethilwe hape e le tonakgolo ka la 22 Motsheanong 2019, sebokeng sa pele sa lekgotla la ketsamolao kamora dikgetho tse akaretsang.Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 mme Panyaza Lesufi wa ANC a kgethwa ho mo nkela sebaka. Dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borwa tsa 2024, tse neng li tshwerwe ka la 29 Motsheanong, ANC e fumane 34% ya dikgetho, ha DA e fumane 28%. Karolo ya Lekgotla le Phahameng la Afrika Borwa ya Gauteng, e nang le ditulo Pretoria le Johannesburg, ke lekgotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekgotla la Molao wa Motheo, lekgotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Borwa, le lekala la Lekgotla la Basebetsi le Lekgotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] hfnnqh42h3ohj7zsgy0h7yn1g49eotk 40251 40250 2026-07-08T17:47:17Z KeMang?? 6412 /* Nalane */ ke lokisa diphoso 40251 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ya profinse ya kgale ya Transvaal ka mora dikgetho tsa pele tsa merabe yohle Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ding tse peli di ileng tsa reoa mabitso a matjha ka lona. Lentswe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehwa ha profinse e nang le lebitso leo,mme ka dinako tse ding tlhaku ya "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[ Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotswe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] diketsahalo sebakeng sena ha dia ka tsa ngolwa fatshe ho fihlela lekgolong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseding ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele di tswa qalong ya lekgolo la bo-19 la dilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena [[Mzilikazi]] mme ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng wa thehwa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile olya hola ka potlako ho fihlela ha ho sibollwa kgauta sebakeng sa Witwatersrand kanselemo sa 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha [[Johannesburg]] Leha ntshetsopele ya ona e ne e dieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ya dula e le ya bohlokwa, haholo-holo ka lebaka la karolo ya yona ya bohlokwa Ntweng ya Bobedi ya Boer. Toropo e haufi ya Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ya sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e tjhekwa moo.[12] Diketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ya kgahlanong le kgethollo ya morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Moketenwa Basali wa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ya 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyewe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetohedi ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: Mmuso wa Gauteng Holo ya Motse wa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ya Profense ya Gauteng Gauteng e buswa ke Ketsamelao ya Profense ya Gauteng, ketsamelao ya batho ba 73 ba kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba mokga. Ketsamelao e kgetha e mong wa ditho tsa yona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, mme Tonakgolo e kgetha Lekgotla la Phethahatso la ditho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le dihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa dihlooho tse abetsweng molaotheong wa naha, ho kenyeletswa le masimo a kang thuto wa motheo, bophelo bo botle, matlo, ditshebeletso tsa setjhaba, temo le tshireletso ya tikoloho. Kgetho ya morao tjena ya lekgotla la ketsamolao la provense e ne e tshwaretswe ka la 8 Motsheanong 2019, mme mokga wa [[African National Congress]] (ANC) o hapile 50.19% ya dikgetho le boholo ba ditulo tse 37 lekgotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ya dikgetho le ditulo tse 20. Mekga e meng e emetsweng ke Economic Freedom Fighters e nang le fitulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le ditulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party di na le setulo se le seng ka seng.Tonakholo David Makhura wa ANC o khethilwe hape e le tonakgolo ka la 22 Motsheanong 2019, sebokeng sa pele sa lekgotla la ketsamolao kamora dikgetho tse akaretsang.Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 mme Panyaza Lesufi wa ANC a kgethwa ho mo nkela sebaka. Dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borwa tsa 2024, tse neng li tshwerwe ka la 29 Motsheanong, ANC e fumane 34% ya dikgetho, ha DA e fumane 28%. Karolo ya Lekgotla le Phahameng la Afrika Borwa ya Gauteng, e nang le ditulo Pretoria le Johannesburg, ke lekgotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekgotla la Molao wa Motheo, lekgotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Borwa, le lekala la Lekgotla la Basebetsi le Lekgotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] pf1phay0wzfyhgi6rd4tzjpk56mrn9o 40252 40251 2026-07-08T17:50:21Z KeMang?? 6412 /* Molao le mmuso */ ke suntse setshwantsho 40252 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallaneng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara; Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e. Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == Tshimoloho ya Lebitso == Lebitso Gauteng le tsoa lentsoeng la Sesotho-Tswana 'gauta', le bolelang 'gold' ka Senyesemane, Basotho ba e bitsang Gauteng Ha Ramalaeta. Ho bile le indasteri ya ho rafshwa ho atlehileng profinseng ena ka mora ho sibollwa ha kgauta Johannesburg ka selemo sa 1886. Ka [[Sesotho]], [[Setswana]] le [[Sepedi]], lebitso Gauteng le ne le sebelisetswa Johannesburg le dibaka tse e potolohileng nako e telele pele le amohelwa ka 1994 e le lebitso la semmuso la profinse. == Nalane == Karolo ya mongolo o bontshang lentswe la [[Sesotho]] "Gaudeng" (e leng Gauteng ya kajeno) bukeng ya Jacottet e bitswang *A practical method to learn Sesuto: with exercises and a short vocabulary*, e phatlalalitsoeng ka selemo sa 1906. Gauteng e ile ya thehoa ho tsoa karolong ya profinse ya kgale ya Transvaal ka mora dikgetho tsa pele tsa merabe yohle Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Qalong e ne e bitsoa Pretoria–Witwatersrand–Vereeniging (PWV) 'me ea reoa lebitso le lecha la "Gauteng" ka la 28 Phuptjane 1995, e leng letsatsi le le leng leo liprofinse tse ding tse peli di ileng tsa reoa mabitso a matjha ka lona. Lentswe "PWV" le hlalosang sebaka seo le ne le se le ntse le le teng nako e telele pele ho thehwa ha profinse e nang le lebitso leo,mme ka dinako tse ding tlhaku ya "V" e ne e emela "Vaal Triangle" ho e-na le Vereeniging.[ Mafikeng a Sterkfontein, ho sibolotswe tse ling tsa masalla a khale ka ho fetisisa a batho ba pele (hominids), a kang Mrs. Ples le Little Foot.[15] diketsahalo sebakeng sena ha dia ka tsa ngolwa fatshe ho fihlela lekgolong la bo-19 la lilemo; tlhahisoleseding ea nako e fetileng eo e lahlehile kapa ho thata ho e netefatsa. Litlaleho tsa pele di tswa qalong ya lekgolo la bo-19 la dilemo, ha bafalli ba tsoang Cape Colony ba hlola morena [[Mzilikazi]] mme ba qala ho theha metse sebakeng seo. Motse oa Pretoria, o ileng wa thehwa ka 1855 e le motse-moholo wa Rephabliki ea Afrika Borwa (South African Republic), o ile olya hola ka potlako ho fihlela ha ho sibollwa kgauta sebakeng sa Witwatersrand kanselemo sa 1886, e leng se ileng sa lebisa ho thehoeng ha [[Johannesburg]] Leha ntshetsopele ya ona e ne e dieha ha e bapisoa le ea Johannesburg, Pretoria e ile ya dula e le ya bohlokwa, haholo-holo ka lebaka la karolo ya yona ya bohlokwa Ntweng ya Bobedi ya Boer. Toropo e haufi ya Cullinan e ile ea fumana botumo ba machaba ka 1905 ha taemane e kgolo ka ho fetisisa e kileng ya sibollwa, Taemane ya Cullinan, e ne e tjhekwa moo.[12] Diketsahalo tse ngata tsa bohlokoa ntoeng ya kgahlanong le kgethollo ya morabe li etsahetse Gauteng ea kajeno, joalo ka Tokomane ea Tokoloho ea 1955, Moketenwa Basali wa 1956, polao e sehlōhō ea Sharpeville ya 1960, Nyewe ya Rivonia ea 1963 le 1964, Nyewe e nyenyane ea Rivonia ea 1964, bofetohedi ba Soweto ba 1976, Sharpeville Six ea 1984 le [[Polao e sehloho ya Boipatong]] ya 1992.[12] Musiamo oa Apartheid o tlaleha nako ena.[12] == Molao le mmuso == Sehlooho se seholo: Mmuso wa Gauteng [[File:Johannesburg_City_Hall.jpg|thumb|Holo ya Motse wa Johannesburg, lehae la Ketsamelao ya Profense ya Gauteng]] Gauteng e buswa ke Ketsamelao ya Profense ya Gauteng, ketsamelao ya batho ba 73 ba kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba mokga. Ketsamelao e kgetha e mong wa ditho tsa yona e le Tonakholo ea Gauteng ho etella pele phethahatso, mme Tonakgolo e kgetha Lekgotla la Phethahatso la ditho tse fihlang ho tse 10 tsa ketsamelao ho sebeletsa e le dihlooho tsa mafapha a fapaneng a mmuso. Mmuso oa provense o ikarabella bakeng sa dihlooho tse abetsweng molaotheong wa naha, ho kenyeletswa le masimo a kang thuto wa motheo, bophelo bo botle, matlo, ditshebeletso tsa setjhaba, temo le tshireletso ya tikoloho. Kgetho ya morao tjena ya lekgotla la ketsamolao la provense e ne e tshwaretswe ka la 8 Motsheanong 2019, mme mokga wa [[African National Congress]] (ANC) o hapile 50.19% ya dikgetho le boholo ba ditulo tse 37 lekgotleng la ketsamolao. Bohanyetsi ba semmuso ke Democratic Alliance, e hapileng 27.45% ya dikgetho le ditulo tse 20. Mekga e meng e emetsweng ke Economic Freedom Fighters e nang le fitulo tse leshome le motso o mong le Freedom Front Plus e nang le ditulo tse tharo. Inkatha Freedom Party le African Christian Democratic Party di na le setulo se le seng ka seng.Tonakholo David Makhura wa ANC o khethilwe hape e le tonakgolo ka la 22 Motsheanong 2019, sebokeng sa pele sa lekgotla la ketsamolao kamora dikgetho tse akaretsang.Makhura o ile a itokolla boemong boo ka la 6 Mphalane 2022 mme Panyaza Lesufi wa ANC a kgethwa ho mo nkela sebaka. Dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borwa tsa 2024, tse neng li tshwerwe ka la 29 Motsheanong, ANC e fumane 34% ya dikgetho, ha DA e fumane 28%. Karolo ya Lekgotla le Phahameng la Afrika Borwa ya Gauteng, e nang le ditulo Pretoria le Johannesburg, ke lekgotla le phahameng le nang le matla a akaretsang a ho laola profinse. Johannesburg hape ke lehae la Lekgotla la Molao wa Motheo, lekgotla le phahameng ka ho fetisisa la Afrika Borwa, le lekala la Lekgotla la Basebetsi le Lekgotla la Boipiletso la Basebetsi. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] 3qi8ok1l6jril8s3wb2a3yojbp4bjpd Reitz, Free State 0 4992 40261 39907 2026-07-09T02:14:56Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40261 wikitext text/x-wiki == Moruo le Temo == Toropo e na ke enngwe ya ditoropo tse kgolohadi tsa poone karolong e ka borwa ya botjhabela, [[Foreistata]] mme ke sebaka se seholo moo borapolasi ba lemang poone.<ref name="wheretoholiday.co.za">http://www.wheretoholiday.co.za/town/reitz/</ref> E thehilwe ka 1889,<ref name="wheretoholiday.co.za"/> toropo eo pele e ne e tsejwa e le '''Singer's Post''', lebitso la yona la fetotswe ho '''Amsterdam''', mme hape ho lebitso la yona la ha jwale e leng '''Reitz''' ka morao ho mopresidente wa [[Orange Free State]], Francis William Reitz. == Kgwebo le Temo == [[File:VKB HEAD OFFICE.jpg|thumb|Ntlokgolo ya VKB]] Reitz hape ke lehae la ntlo-kgolo ya sehlopha sa co-op, VKB.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://top500.co.za/top500-companies/vkb/ |access-date=2025-01-10 |archive-date=2025-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250110120439/https://top500.co.za/top500-companies/vkb/ |dead-url=yes }}</ref> Sehlopha sa VKB ke kgwebo ya temo e ileng ya thehoa ka 1919 ke maburu a ikopantseng, mme yona e fana ka ditshebeletso le dihlahisoa mmarakeng wa temo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.foodformzansi.co.za/vkb-group-gwk-merger-shows-progress-reports-r608m-profit/ |access-date=2025-01-10 |archive-date=2025-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250110121940/https://www.foodformzansi.co.za/vkb-group-gwk-merger-shows-progress-reports-r608m-profit/ |dead-url=yes }}</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.foodformzansi.co.za/vkb-trade-remains-the-producers-one-stop-shop/ |access-date=2025-01-10 |archive-date=2025-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250110121940/https://www.foodformzansi.co.za/vkb-trade-remains-the-producers-one-stop-shop/ |dead-url=yes }}</ref> Khamphani e nngwe e hirang basebetsi ba bangata ba lehae ke Grain Field Chickens. Katlase ha VKB Agriculture, Grain Field ke mahlabelo a tswetseng pele ka thekenoloji, mme ho hlajwa dikgoho tse pakeng tsa 800 000 le 850 000 ka beke.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.foodformzansi.co.za/column-employment-and-empowerment-is-real-in-the-chicken-industry/ |access-date=2025-01-10 |archive-date=2025-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250110121940/https://www.foodformzansi.co.za/column-employment-and-empowerment-is-real-in-the-chicken-industry/ |dead-url=yes }}</ref> == Leifo Iziko == [[File:Leifo Iziko Secondary School 03.jpg|thumb|Sekolo se phahameng sa Leifo-Iziko,Petsana,Reitz 2024]] Ka selemo sa 2024 sekolo se phahameng sa Leifo-Iziko se ile sa hapa tlhodisano sa papadi ya netball ho Motsepe League moo ba ileng ba kgethwa teng le sekolo sa Paarl ho ya emela naha ya Aforika Borwa ditlhodisanong tsa dikolo tsa lefatshe naheng ya Singapore.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/sport/2024-08-19-paarl-gymnasium-leifo-crowned-champs-and-will-represent-sa-in-singapore/</ref> <ref>https://centralnews.co.za/fs-leifo-iziko-school-secure-win-at-kay-motsepe-netball-championship-earn-singapore-trip/</ref>Sekolo sa Leifo se ile sa kgutla se hapile metale wa bronze ka ho tswa borarong ha Paarl e ile ya iphumanela Kgauta ka ho tswa maemong a pele.<ref>https://groundup.org.za/article/two-sa-schools-clinch-top-spots-at-international-netball-tournament/</ref><ref>https://www.motsepefoundation.org/2024/12/18/south-african-schools-shine-bright-at-international-netball-tournament-in-singapore/</ref><ref>https://ground.news/article/south-africa-sa-schools-clinch-top-spots-at-international-netball-tournament</ref> == Tjheseho Community Skills Development Centre == [[File:Unfinished Tjheseho Community Skills Developmental Centre 07.jpg|thumb|Meaho e so fele ya Sekolo, Pherekgong 2025]] [[File:Unfinished Tjheseho Community Skills Developmental Centre 03.jpg|thumb|Meaho e so qetwe ya sekolo, pherekgong 2025]] Ka la 30 Mmesa 2024 Letona la Thuto e Phahameng, Saense le Boitlhabollo, Moprofesa Blade Nzimande le MEC ya Foreisetata Monghadi Makalo Mohale ba ile ba thakgola Lenaneo la Dikaho tsa Motheo tsa Thuto ya Setjhaba Setsing sa Ntshetsopele ya Bokgoni sa Tjheseho Reitz. Community College e ne e lokela ho bula mamati a yona ka Pherekhong 2025 le ho amohela baithuti ba 5000 jwalo ka ha Blade Nzimande ane a buile, sena ha se so etsahale. Setsi sa Ntlafatso sa Tsebo saTjheseho se tla sebetsa e le setsi s nang le dikarolo tse ngata bakeng sa ntlafatso ya ditsebo, ho tsepamisitswe maikutlo haholo papisong ya temo. Kwetliso e tla boela e fanwe makaleng a kang a temo, kgwebo, dipalangwang, kgwebo, tlhahiso le ditshebeletso tsa setjhaba. Ka Pherekhong 2024 mokonteraka e mong o ile a tshosa ka hore o tla emisa mosebetsi ho fihlela a fumana seo a neng a se kolotwang ka lebaka la diqoso tsa bobodu.<ref>https://fs.cetc.edu.za/tjheseho.html</ref> == Motse le toropo == Motse wa pele, Reitz, o dutse leralleng le ka leboya-bophirimela. Thabeng e ka lehlakoreng le leng ho na le toropo ya toropo, e leng Petsana. Dintlha tsa baahi ba Reitz (ho tloha ka 2011 Census): '''Baahi''' = 3362 '''Sehlopha sa baahi:''' Ba basweu (54,1%) Ba batsho (43%) Ba bang (1,6%) Ma-india kapa Ma-asia (0,7%) Ba mebala (0,62%) '''Puo ya pele:''' [[Seburu|Se-Afrikaans]] (55.24%) Sesotho (31.96%) IsiZulu (5.45%) [[Senyesemane]] (2.88%) Tse ding (1.39%) IsiXhosa (1.01%) Setswana (0.76%) Puo ya Matsoho (0.76%) [[Sesotho sa Leboa|Sepedi]] (0.25%) IsiNdebele (0.25%) Xitsonga (0.03%) Dintlha tsa baahi ba Petsana (ho tloha ka 2011 Census) ke: '''Baahi''' = 16 821 '''Sehlopha sa baahi:''' Batho ba batsho ba Ma-afrika (99,44%) Ba mebala-bala (0,22%) Ba bang (0,12%) ba Ma-india kapa ba Asia (0,12%) Ba batsweu (0,10%) '''Puo ya pele:''' Sesotho (73.42%) isiZulu (22.56%) Puo ya Matsoho (1.14%) isiXhosa (1.05%) Afrikaans (0.61%) Senyesemane (0.48%) Tse ding (0.32%) isiNdebele (0.15%) Setswana (0.11%) Xitsonga (0.10%) Sepedi (0.05%) Siswati (0.01%) == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Toropo]] nlukmpup8pglwz8u63jsyp3pch0p3px Machaba a Kopaneng 0 8622 40269 34977 2026-07-09T09:38:31Z ElisaRamok 11798 40269 wikitext text/x-wiki [[File:Flag of the United Nations.svg|thumb|Folakga ya Mokgahlo wa Matjhaba a kopaneng. ''(United Nations UN, flag)'' ]] Mokgatlo wa '''Matjhaba a Kopaneng''' (United Nations; '''UN''') ke mokgatlo wa dinaha tse 193. [[File:United Nations (Member States and Territories).svg|thumb|center|upright=2|Dinaha tseo e leng ditho tsa Mokgahlo wa Matjhaba a Kopaneng ''(United Nations UN)'']] 1t9in03e1po79nf08jo7oys1l1q6nt2 Recording Industry of South Africa (Sesotho) 0 8643 40260 30369 2026-07-09T02:11:42Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40260 wikitext text/x-wiki   '''Indasteri ea ho Rekota ea Afrika Boroa (RISA)''' ke mokhatlo oa khoebo o emelang lithahasello tsa li-record labels tse kholo le tse ikemetse tsa Afrika Boroa. E fumaneha Randburg, RISA e boikarabello bakeng sa ho tsamaisa likhau tsa selemo le selemo tsa 'Mino oa Afrika Boroa le ho fana ka setifikeiti sa ho rekota 'mino Afrika Boroa. E boetse e tsamaisa Li-Charts tsa semmuso tsa Afrika Boroa(TOSAC). == Khahlanong le bosholu == RISA ke mokhatlo o emelang libini le baphatlalatsi ha ho tluoa tabeng ea litokelo tsa molao . Molao oa Copyright oa Afrika Boroa 1978 e re: "O ka se etse khopi ya kgatiso ya modumo ntle le tumello ya mongodi." Sena se hlalositsoe ho bolela hore ha ho molaong ho fetolela CD ho MP3 ko Afrika Boroa. == Setifikeiti sa RiSA == Joalo ka maemo a linaheng tse ngata, maemo a setifikeiti sa RISA a ile a fetoloa ho theosa le lilemo ho ikamahanya le 'maraka o fetohang oa' mino. Ho fihlela ka Phato 2006, lialbamo li ne li hlokoa ho rekisa liyuniti tse 25,000 bakeng sa setifikeiti sa khauta le tse 50,000 bakeng sa platinum. Bakeng sa lialbamo tse lokollotsoeng ho tloha ka Phato 2006, maemo a lialbamo a theotsoe ho likopi tse 20,000 bakeng sa khauta le 40,000 bakeng sa platinum. Litlhoko tsena li ile tsa lokisoa hape bakeng sa lialbamo tse lokollotsoeng ho tloha ka la 1 Tshitwe 2015, tse hlokang 15,000 bakeng sa khauta le 30,000 bakeng sa platinum. Lithekiso tsa dijithale le tsona li amohetsoe ho tloha ka Phato 2006, ka mantsoe a 30 a mastertone kapa a molumo oa molumo kapa lipina tse 10 tse jarollotsoeng tse lekanang le albamo e le 'ngoe. Maemo a ile a fetoloa ka Phato 2018 ho isa ho lithane tse 220 kapa melumo ea molumo e lekanang le albamo e le 'ngoe. Melapo e ile ea hlahisoa ka Tshitwe 2018, ka melapo e 1200 e lekanang le albamo e le 'ngoe. Maemo a batho ba sa nyaloang a ne a batla a tsitsitse, 10,000 bakeng sa khauta le 25,000 bakeng sa platinum, 'me a lula a tšoana bonyane ho fihlela Phuptjane 2013, tlaleho ea ho qetela ea Moputso oa Setifikeiti sa Machaba sa IFPI . Ka ho tsebahatsoa ha webosaete e ncha ea RISA ka Phato 2016, boemo ba polatinamo e ne e le 20,000. Litheko tsa dijithale tsa li-singles li hlahile ka Phato 2018, ka lithane tse 22 tsa master kapa li-ringback li- lekana le ho rekisa e le 'ngoe. Melapo e ile ea eketsoa ka Tshitwe 2018 ka melapo e 120 ka ho lekana e le 'ngoe. Setifikeiti se seng se kenyelletsa li-audio tsa li-multi-box (li-unit tse 3 kapa ho feta lebokose le leng) tse netefalitsoeng ho 12,500 bakeng sa khauta le 25,000 bakeng sa platinum, li-video tsa 'mino ho 5,000/10,000 le li-DVD ho 10,000/20,000. == Chate ea albamo == Chate ea beke le beke ea li-album tse ka holimo ho 20 e phatlalatsoa Moqebelo o mong le o mong ke Radio Sonder Grense, ho latela lipalo tsa thekiso ea CD e hlophisitsoeng ke RISA. == Lichate tse phallelang == Ka li 2 Loetse 2021, [[Riga|RISA]] e phatlalalitse ho thakholoa ha Li-Charts tsa semmuso tsa Afrika Boroa( TOSAC ), e kenyelletsang chate e holimo ea 100 ea lipina tsa litaki tsa Afrika Boroa kapa bonyane sebini se le seng sa Afrika Boroa se hlahisitsoeng ho tsona, hammoho le sebini se kopaneng Top 100 phallela chate e kenyeletsang lipina tsa machaba le tsa lehae. Lintlha tsa ho phallela li bokelloa ho tloha Spotify, Apple Music le Deezer . == Bona hape == * 'Mino oa Afrika Boroa == Likarabo == <references responsive="1"></references> * [https://web.archive.org/web/20240525185248/https://tubidy-mobi.org/ Tubidy] Chate ea beke le beke ea li-album tse ka holimo ho 20 e phatlalatsoa Moqebelo o mong le o mong ke Radio Sonder Grense, ho latela lipalo tsa thekiso ea CD e hlophisitsoeng ke RISA. * [https://theofficialsacharts.co.za Webosaete ea Semmuso ea Lits'oants'o tsa Afrika Boroa (TOSAC)] (e phatlalalitsoeng ke RISA) {{South African Music Awards}}{{Music recording certification}} jxuiq2heenonjsj2jpiqi53rdt0lzws Batjha ba bangodi ba Afrika Borwa 0 9900 40255 40043 2026-07-09T00:12:04Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40255 wikitext text/x-wiki [[File:Kopano Matlwa - A Life Less Extraordinary (8058629722).jpg|thumb|299x299px|Kopano Matlwa]] '''Batjha''' ba bangodi ba Afrika Borwa ba hlalosa ka ho se tshwane, diphephetso, le ho hlasimolloha ha [[:en:Youth_in_South_Africa|batjha ba Afrika Borwa]] ka hara dingolwa tsa mehleng ena. Ba hlahisa mefuta e fapaneng ya dingolwa tse kang dipale tse iqapetsoeng, dithothokiso, le metlae ya bophelo. Mesebetsi ya bona e sebetsana haholo le dihlooho tse kang boitsebiso, morabe, bong, ho se lekane ha setjhaba le di phetoho tsa kamora nako ya kgethollo. Ka ho hola ha bongodi mona lapeng la lefatshe ka bophara, bangodi bana ba batjha ba theha ponelopele e ntjha ya dingolwa tsa Afrika.<ref>{{Cite web |title=Search for "young writers and authors" |url=https://brittlepaper.com/search/young+writers+and+authors/ |access-date=2025-06-25 |website=Brittle Paper |language=en-US}}</ref> E mong wa bangodi ba tummeng ke '''[[:en:Kopano_Matlwa|Kopano Matlwa]]''', ya ileng a tuma ka buka ya hae ya pele e bitswang ''Coconut,'' a e ngotseng ka selemo sa dikete tse mashime a mabedi le makgolo a mabedi le motso o le mong, eo a e ngotseng a sa le dilemo tse mashome a mabedi le motso o le mong. Buka ena e hlahloba bophelo ba batjha ba Batsho ba Afrika Borwa ba ntseng ba leka ho tsamaellana le setso sa ba basweu le menyetla e amanang le bona. Buka ena e hapile kgau ya '''[[:en:Dinaane_Debut_Fiction_Award|European Union Literary Award]]''' mme ya mo tsebisa e le mongodi ya hlwahlwa.<ref>{{Cite web |title=About – Kopano Matlwa |url=https://www.kopanomabaso.com/about-me/ |access-date=2025-06-25 |language=en-US |archive-date=2025-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250623002805/http://www.kopanomabaso.com/about-me/ |dead-url=yes }}</ref><ref>{{Cite web |title=Kopano Matlwa |url=https://mg.co.za/author/kopano-matlwa/ |access-date=2025-06-25 |website=The Mail & Guardian |language=en-ZA |archive-date=2025-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250913003854/https://mg.co.za/author/kopano-matlwa/ |dead-url=yes }}</ref> E mong ya tummeng ke '''Sihle-isipho Nontshokweni''',<ref>{{Cite web |title=Sihle-isipho Nontshokweni, 32 {{!}} Mail & Guardian 200 Young South Africans |url=https://200youngsouthafricans.co.za/sihle-isipho-nontshokweni-32-2022/ |access-date=2025-06-25 |language=en-ZA |archive-date=2025-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250622025326/https://200youngsouthafricans.co.za/sihle-isipho-nontshokweni-32-2022/ |dead-url=yes }}</ref> ya thusitseng ho ngola buka ya bana e bitswang ''Wanda'', e ananelwang ka ho phahamisa setso le boitsebiso. == Dihlopha tsa bangodi == [[File:Notes for young writers (IA cu31924031223658).pdf|thumb|Tataiso ho bangodi ba batjha.]] '''Ho''' phahama ha dihlopha tsa bangodi tse kang '''#RhodesMustFall''', '''PEN South Africa Young Writers''', le '''BookBeak''' ho thusitse haholo ho hodisa le ho matlafatsa bangodi ba batjha. Dihlopha tsena di fa bangodi monyetla wa ho arolelana mesebetsi ya bona, ho kenya letsoho dipuisanong tsa bohlale, le ho fumana tataiso. Ho feta moo, metjha ya ditaba tsa setjhaba le bokgoni ba ho [[:en:Self-publishing|iphatlallatsetsa dibuka]] (self-publishing) ho file bangodi monyetla wa ho fihlella babadi ba bangata ba sa itshetlehe ho baphatlalatsi (publishers) ba tlwaelehileng. Metjha e kang ‘Instagram poetry’ le ‘TikTok storytelling’ e se e le dibaka tse sebediswang ke bangodi ba dijithale le ho etsa dithothokiso.<ref>https://www.timeslive.co.za/sunday-times/books/</ref> == Mekete ya dingolwa == Le ha ho na le tswellopele e kgolo, bangodi ba batjha ba ntse ba tobana le diphephetso tse kang ho haella ha menyetla ya ho hatisa, ho haella ha ditjhelete le boeletsi, hammoho le ditshitiso ho phatlalatso le ho ajwa ha dibuka. Le ha ho le joalo, ka tshehetso ya meketjana ya [[:en:Literature|dingolwa]] e kang '''Abantu Book Festival''' le '''Time of the Writer''',<ref>{{Cite web |title=Time of the Writer |url=https://tow.ukzn.ac.za/ |access-date=2025-06-25 |language=en-ZA |archive-date=2025-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250616122400/https://tow.ukzn.ac.za/ |dead-url=yes }}</ref> bangodi ba bangata ba batjha ba fumana temoho le kananelo e loketseng. Ha bangodi bana ba ntse ba hodisa bokgoni ba bona, ba ntlafatsa moetlo wa Afrika Borwa wa ho pheta dipale ha ba ntse ba tlisa pono e ntjha e kgothalletsang moloko o motjha wa babadi le bangodi. == Mehlodi == [[Category:Bongodi]] [[Category:Batjha ba bangodi]] [[Category:Batjha ba Afrika Borwa]] jwae763my5psbu1ecrzfotrbi0hdbtf Langa Khumalo 0 10253 40258 38593 2026-07-09T01:14:22Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40258 wikitext text/x-wiki {{Databox|item= Q122235165}}'''Langa Khumalo''' ke setsebi sa dipuo, moithuti le moetapele ya tsejwang haholo e le Motsamaisi ya Phethahetseng wa Setsi sa [[Afrika Borwa]] sa Disebediswa tsa Puo ya Dijithale [[SADiLaR|(SADiLaR)]], setsi sa dipatlisiso sa naha se thehilweng Univesithing ya Leboya-bophirima Afrika Borwa. <ref>https://langakhumalo.co.za/</ref><ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref> == Thuto == Khumalo o fumane lengolo la thuto la bongaka (PhD) ya hae ya Dipuo Univesithing ya Oslo (Norway) le MPhil ya Dipuo ho tswa Univesithing ya Cambridge (UK).<ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>Ntle le moo, o na le Setifikeiti sa Corpus Linguistics ho tswa Tuscan Word Centre e Italy mme o phethile Lenaneo la Boetapele ba Leano la Oxford (OSLP) Univesithing ya Oxford, UK. <ref>https://oxford.co.za/launching-oxford-global-languages-living-dictionaries-for-isizulu-and-northern-sotho-are-born/</ref> Pele a kena ho SADiLaR, Khumalo o sebeditse e le motsamaisi wa moralo wa dipuo le Ntshetsopele Univesithing ya KwaZulu-Natal (UKZN), moo a ileng a kenya letsoho ho ntshetsopele ya Dipuo tsa matswallwa a Afrika, haholo isiZulu, thutong e phahameng, dipatlisisong le theknoloji ya puo batho ba batsho. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/ |access-date=2026-01-22 |archive-date=2021-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206021435/https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/ |dead-url=yes }}</ref> == SADiLaR == SADiLaR, e thehilweng e le karolo ya Mmapa wa Tsela wa Infrastructure ya Patlisiso ya Afrika Borwa (SARIR) mme e tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi, ke setsi sa pele sa mofuta wa sona Afrika se nang le tumello ya ho tshehetsa dipatlisiso le Ntshetsopele ya Disebediswa tsa puo ya dijithale. <ref>https://www.dsti.gov.za/index.php/media-room/latest-news/3134-prof-langa-khumalo-appointed-to-lead-digital-language-research-infrastructure</ref> Mosebetsi wa setsi sena o akarelletsa ho hlahisa di-corpus, disebediswa tsa ho sebetsana le puo ya tlhaho (NLP), le theknoloji e nngwe ya puo e nolofalletsang tshebediso ya dipuo tse se nang disebediswa tse lekaneng tsa thuto le tsa setjhaba. Tlasa Khumalo, [[SADiLaR]] e atolositse phihlello le tshusumetso ya yona, e kgothalletsa tshebedisano mmoho ya naha le ya matjhabeng, mme e sebetsa haufi-ufi le ditshebeletso tse tshwanang ho aha bokgoni ba saense ya batho ya dijithale, thuto ya dipuo ya dikhomphutha le dipatlisiso tsa mahlale a puo jwalo ka Wikipedia. Menehelo ya dipolotiki tsa dipuo le dipatlisiso tsa dipuo tsa Afrika Borwa ho maneno a dijithale.<ref>https://sadilar.org/en/isindebele-enjoys-major-boost-on-wikipedia-thanks-to-swip/</ref> Ntle le ho ba motsamaisi wa SADiLaR, Khumalo o mafolofolo ho theheng leano la dipuo le ho ntshetsa pele dipuo tse ngata Afrika. O sebetsa e le modulasetulo le mookamedi wa Khomishene ya Puo ya IsiZulu ya African Union (AU). <ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref> Ke Mopresidente wa African Association for Lexicography (AFRILEX) mme o na le maemo a mokgatlo e mengata ya thuto le dikomiti, ho kenyeletswa Digital Humanities in Southern Africa (DHASA). <ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>O ile a kgethwa ho ba karolo ya sehlopha sa boeletsi sa Lefapha la Thuto e Phahameng le Kwetliso ho tataisa tshebetsong ya moralo wa leano la puo diyunivesithing tsa Afrika Borwa. <ref>http://news.nwu.ac.za/dhet-appoints-sadilar-director-advisory-panel</ref> Ka selemo sa 2024 e ile ya eba sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba ka tlaasa mookotaba wa ''"Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae"''.<ref name=":0" /> Ngaka Langa khumalo. Ke sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba 2024: Sehlooho - Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae <ref name=":0">https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a1/WikiIndaba2024_Guide.pdf</ref> == Bona hape == [[Lebogang Boemo]] == Mehlodi == s54rk1evic9el1st1hscs98hvil4f0m Mpho Buntse 0 10486 40259 39448 2026-07-09T01:54:20Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40259 wikitext text/x-wiki '''Mpho Buntse''' ke moitseki wa [[Afrika Borwa]], mongodi, setsebi sa digokahano, le mmuelli wa ditokelo tsa botho, haholo-holo ka hara setjhaba sa LGBTQIA+.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/author/mpho-buntse/</ref> O tsebahala ka mosebetsi wa hae wa ntshetsopele ya batjha, boetapele ba setjhaba, boraditaba, le boitseko ba bokgabane Afrika Borwa. Buntse o bile le seabo matsholong a kgothalletsang tekatekano, toka ya setjhaba, le tshireletso ya ditjhaba tse kgesollotsweng.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://200youngsouthafricans.co.za/mpho-buntse-33-2022/ |access-date=2026-05-12 |archive-date=2026-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260512125611/https://200youngsouthafricans.co.za/mpho-buntse-33-2022/ |dead-url=yes }}</ref> == Bophelo ba Pele le Thuto == Mpho Buntse o ithutile Univesithing ya [[Johannesburg]], moo a qetileng lengolo la Bachelor of Arts in Journalism le lengolo la BA Honours in Communication Theory. <ref>https://www.researchgate.net/profile/Mpho-Buntse-2</ref><ref>https://iypglobal.org/2020/08/07/mpho-buntse/</ref>O ile a boela a phehella dipatlisiso tsa morao-rao dithutong tsa puisano, a shebane le boemedi ba metjha ya ditaba le ho kenyeletsoa setjhabeng.<ref>https://mg.co.za/article/2019-02-22-00-bid-to-queer-sas-political-arena/</ref> Dithahasello tsa hae tsa thuto di kenyelletsa puisano bakeng sa phetoho ya setjhaba, dithuto tsa metjha ya ditaba, le bobuelli ba ditokelo tsa botho. <ref>https://thoughtleader.co.za/author/readerblog/page/7/</ref> == Boitseko == Buntse o bile mafolofolo mosebetsing wa bobuelli ho tloha botjheng, a shebane le ditaba tse amang batho ba LGBTQIA+, matlafatso ya batjha, le ho kenya letsoho setjhabeng. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://iypglobal.org/tag/mpho-buntse/ |access-date=2026-05-12 |archive-date=2026-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260113213744/https://iypglobal.org/tag/mpho-buntse/ |dead-url=yes }}</ref>O nkile karolo matsholong a ho kgothaletsa maano le melao e kenyelleditseng batho bohle Afrika Borwa mme o ngotse haholo ka nalane le ponahalo ya ditjhaba tsa LGBTQIA+. O boetse o kentse letsoho mererong ya ho bokella setjhaba le boetapele bo reretsweng ho sebetsana le ho se lekane le ho qhelelwa ka thoko setjhabeng. Boemong ba univesithi, Buntse o ne a ameha boetapeleng ba baithuti le ho hlophisa LGBTQIA+, ho kenyeletswa ho sebetsa le mekgatlo ya baithuti e buellang tekano le boemedi. O ile a boela a theha le ho kenya letsoho mererong e neng e kgothaletsa dipuisano tsa setjhaba ka ditokelo tsa botho le mefuta-futa. == Mosebetsi == Buntse o sebeditse boqolotsing ba ditaba, dikgokahano le dikamano tsa setjhaba.<ref>https://www.sabooksonline.co.za/library/book/86ae6fb0-a8e5-11f0-bf5f-001e67b2aac8</ref>O bile le dikarolo tse amanang le mekgatlo ya bobuelli le matsapa a dikgokahano, ho kenyeletswa mosebetsi e le moetapele wa dikhokahano mekgatlong e kgothaletsang tekano le litokelo tsa molaotheo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://victoryinstitute.org/south-africa-trainee-fights-lgbti-political-inclusion/ |access-date=2026-05-12 |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822010356/https://victoryinstitute.org/south-africa-trainee-fights-lgbti-political-inclusion/ |dead-url=yes }}</ref> O boetse o amahanngwa le merero ya puisano e shebaneng le batjha le merero ya ho kenya letsoho setjhabeng. == Mehlodi == s5xshdkz9f8749gyf6r0hq38v6qb8ga Bujy Bikwa 0 10492 40256 38678 2026-07-09T00:23:14Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40256 wikitext text/x-wiki '''Sthembinkosi Bikwa''' (ya hlahileng hoo e ka bang ka 1988), ya tsebahalang ka lebitso la ''Bujy Bikwa'', ke sebohodi sa seya-le-moya sa Afrika Borwa, motho wa thelevishene, DJ, le mohlahisi wa ditaba. O ile a hlahella boemong bo phahameng ba naha e le motshwari-mmoho ho [[YFM]] mme hamorao [[Metro FM]], mme o tsejwa e le motho ya bohlokwa boemeding ba boraditaba ba [[Afrika Borwa]] [[LGBTQIA+]].<ref name="MG_200">"Bujy Bikwa, 32," Mail & Guardian 200 Young South Africans, 2020. [Online]. Available: https://web.archive.org/web/20260519015232/https://200youngsouthafricans.co.za/bujy-bikwa-32-2020/</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://200youngsouthafricans.co.za/bujy-bikwa-32-2020/ |access-date=2026-05-12 |archive-date=2026-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519015232/https://200youngsouthafricans.co.za/bujy-bikwa-32-2020/ |dead-url=yes }}</ref> == Bophelo ba pele le thuto == Bikwa o hlahetse naheng ya [[Zimbabwe]] mme a fallela Afrika Borwa a le dilemo tse hlano. Mme wa hae, eo e leng wa leloko la Afrika Borwa la [[MaZulu]], o ile a susumetsa phalliso ya lelapa ka lebaka la maemo a dipolotiki le moruo Zimbabwe ka nako eo.O ile a ba le thahasello ya ho phatlalatsa nakong ea sekolo se phahameng mme a qala ho ithaopela ho LoveLife Y-centre e Orange Farm, moo a neng a sebetsa e le motataisi le mohatelli wa seya-le-moya. Hamorao o ile a ya thupelong ya seya-le-moya ka LoveLife, e ileng ya fana ka motheo wa mosebetsi wa hae wa setsebi.<ref name="Bona_CatchingUp">"Catching Up With Bujy," Bona Magazine, 2018. [Online]. E fumaneha: https://www.bona.co.za/celebrity/catching-up-with-bujy/</ref> == Mosebetsi == === Radio le Thelebishene === Katleho e ntle ya Bikwa e etsahetse ha a le dilemo di 21 ha a ne a kenela [[YFM]] jwalo ka moithuti. Ka mora dikgwedi tse nne, o ile a phahamisetswa ho tsamaisa lenaneo la thapama ha a tsamaya le Dineo Ranaka. E ne e le nakong ena moo a ileng a amohela moniker "Bujy," phetolelo ya setaele ya lentswe "bougie."<ref>https://www.news24.com/citypress/trending/celebrity-presenter-bujy-bikwa-spends-weekend-in-jail-for-allegedlu-assaulting-boity-thulo-20211003</ref> Ka 2010, o ile a kenya letsoho tlhodisanong ya nnete ya SABC 1''Dance Your Butt Off'', e ileng ya fihla ho bamameli ba fetang limilione tse supileng mme ya eketsa boemo ba hae setjhabeng.<ref name="Bona_CatchingUp" /> Hamorao o ile a kenela [[Metro FM]] e le motšehetsi moeeng. Bikwa o se a tshwere mananeo a mmalwa a thelevishene, haholo-holo ''Cula Sibone'' ho [[Mzansi Magic]], eo ho yona a amohetseng mabitso a mabedi [[South African Film and Television Awards|Golden Horn]]] bakeng sa Best Presenter.<ref name="MG_200" /> Hape o hlahile ho ''The Get Together Experience'' ho SABC 1 mme o sebeditse e le moqapi wa The Gen. Lefa. === Tlhahiso le Metjha ya phatlalatso ya Dijithale === Jwalo ka mongodi, Bikwa o ngotse le ho hlahisa difilimi tse mmalwa tsa ka lapeng tsa Mzansi Magic, go akaretsa ''Jealous Neigbour'', Pastor ''Bae'', le ''Taxi Queens''. Ka selemo sa 2021, o ile a thakhola podcast ya pono e bitsoang ''Queer Way of Life'', e shebaneng le ponahalo le thuto ya LGBTQIA+ Afrika.<ref>https://sundayworld.co.za/news/jailed-bujy-refused-to-stay-in-a-mens-jail-cell-after-boity-thulo-assault/</ref> == Khang == Ka Loetse 2021, Bikwa o ile a ba le qabang e phahameng ya mmele le sebapadi sa media [[Boity Thulo]] hoteleng e [[Midrand]]. Bikwa o ile a tshwara mme a qoswa ka tlhaselo ka sepheo sa ho ntsha kotsi e mpe mmeleng ka mora ho qoswa ka hore o ile a akhela Thulo khalase, a mo ntsha kotsi sefahlehong. Ketsahalo ena e ile ya lebisa ho nyatseheng ho atileng le ho lahlehelwa ke litumellano tse ngata tsa tumello bakeng sa Bikwa. Ka 2023, ho ile ha tlalehwa hore Thulo o hlakotse diqoso ka mora tshebetso e atlehileng ya dipuisano le lipuisano tsa tlhabollo.<ref name="ZiMoja_Assault">"Bujy o itokiselitse ho tsoela pele ka mor'a hore Boity a hlakole liqoso tsa tlhaselo," ZiMoja, 6 June 2023. [Online]. E fumaneha: https://zimoja.co.za/articles/i-m-finally-free----bujy-ready-to-move-on-after-boity-drops-charges-of-assault</ref><ref name="IOL_GBV">"Kgohlano ea 'mele ea Bujy le Boity ha se taba ya LGBTQI+," IOL Entertainment Magazine, Issue 1.20] [Online] E fumaneha: https://issuu.com/independentnewspapers/docs/ent_mag_issue_3/s/13860231</ref> == Bophelo ba motho == Bikwa o pepenene a ratana le batho ba bong bo fapaneng mme o nnile a bua ka diqholotso tsa ho ba motho ya "plus-size" motho ya nang le "plus-size" indastering ya boithabiso. Hangata o ipitsa "sebapadi se seholo ka ho fetesisa lefatsheng" ho kgothaletsa boiketlo ba mmele. == Difilimi == {| sehlopha = "wikitable" |- ! Selemo!! Sehlooho !! Karolo !! Dintlha |- | 2010 | ''Tants'a Theko ya Hao'' || Mohlodisani || SABC 1 |- | 2014–hona joale || ''Cula Sibone'' || Sebohodi | Mzansi Magic |- | 2020 | '' Phihlelo ya ho Kopana 'moho'' || Moamoheli | SABC 1 |- | 2021 | ''Queer Way of Life'' || Sebohodi/Mohlahisi || Visual Podcast |} == Mehlodi == {{reflist}} drkja9yvj4vizuz6qk2iq3dcubbno9v Thuto ya ho Hanetsa Tshebediso e mpe ya Dithethefatsi. 0 10636 40263 39159 2026-07-09T02:37:20Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40263 wikitext text/x-wiki <gallery> File:US Navy 050531-N-3207B-046 Master-at-Arms 1st Class Stacey Carfley stands with her recent class of Drug Abuse Resistance Education (D.A.R.E.) program graduates at Pearl Harbor Elementary School.jpg|D.A.R.E to resist drugs </gallery>'''Thuto ya ho Hanyetsa Tshebediso e mpe ya Dithethefatsi''', kapa '''D.A.R.E.''', ke lenaneo la thuto le reretseng ho thibela tshebediso e mpe ya dithethefatsi, ho ba setho sa dihlopha tsa ditlokotsebe le boitshwaro bo mabifi. E thehilwe Los Angeles ka 1983 tlasa tataiso ya hlooho ya sepolesa sa LAPD mookamedi wa sepolesa ho Daryl Gates.<ref>[https://law.justia.com/cases/federal/appellate-courts/F2/995/1469/67295/ Los Angeles Police Protective League, Plaintiff,androger Gibson, Plaintiff-appellant, v. Daryl F. Gates, Chief of Police, et al., Defendant-appellee.los Angeles Police Protective League, Plaintiffs-appellees, v. Daryl F. Gates, Chief of Police, et al.; Marvin Iannone;donald Vincent; Charles Dinse; Robert Kellar;kenneth Colby; Harry Nearing; City Oflos Angeles, Defendants-appellants, 995 F.2d 1469 (9th Cir. 1993) :: Justia]</ref> Sepheo sa yona e ne e le ho fokotsa tlhokeho ya dithethefatsi tse seng molaong e le karolo ya ntwa e pharaletseng ya Amerika kgahlanong le dithethefatsi. Lenaneo lena le ile la hlahella haholo dilemong tsa bo-1980 le bo-1990.<ref>[https://law.justia.com/cases/federal/appellate-courts/F2/995/1469/67295/ Los Angeles Police Protective League, Plaintiff,androger Gibson, Plaintiff-appellant, v. Daryl F. Gates, Chief of Police, et al., Defendant-appellee.los Angeles Police Protective League, Plaintiffs-appellees, v. Daryl F. Gates, Chief of Police, et al.; Marvin Iannone;donald Vincent; Charles Dinse; Robert Kellar;kenneth Colby; Harry Nearing; City Oflos Angeles, Defendants-appellants, 995 F.2d 1469 (9th Cir. 1993) :: Justia]</ref> Ha e ne e le boemong bo phahameng ka ho fetisisa sa botumo ba yona, [[United states|D.A.R.E]]. e ne e fumanwe dibakeng tse diporesente tse mashome a supileng le metso e mehlano tsa dikolo tsa Amerika mme e ne e tsheditswe ke mmuso wa United States.<ref>[https://www.britannica.com/event/Drug-Abuse-Resistance-Education Drug Abuse Resistance Education | D.A.R.E. Program, History, Statistics, & Facts | Britannica]</ref> Lenaneo lena le akga ka mapolesa a etelang diphapusi tsa sekolo sa maqalo, a lemosa bana hore dithethefatsi di kotsi mme di lokela ho hanelwa. D.A.R.E. e ile ya leka ho ruta bana kamoo ba ka hanelang kgatello ya dithaka ya ho sebedisa dithethefatsi kateng. E ile ya boela ya nyatsa jwala, kwae, ditshwantso tse betlilweng le botaki ba mmele e le ditlamorao tsa kgatelletso ya dithaka. Letoto la diphuputso tsa mahlale dilemong tsa bo-1990 le bo-2000 di ile tsa hlahisa pelaelo ka katleho ya D.A.R.E., ka diphuputso tse ding tse neng di phethela hore lenaneo le ne le le kotsi kapa le se na molemo.<ref>[https://www.npr.org/2023/11/09/1211217460/fentanyl-drug-education-dare DARE's 'just say no' drug education didn't work. Here's what could : NPR]</ref> Dilemo ka morao hore ho belaelloe hore na e sebetsa hantle hakae, lenaneo lena le ile la dula le tumme hara bo-radipolotiki le ditho tse ngata tsa sechaba, ka lebaka la maikutlo a tlwaelehileng a hore lenaneo lena le lokela ho sebetsa. Qetellong, mathwasong a dilemo tsa bo-2000, ditjhelete tsa lenaneo lena di ile tsa fokotswa haholo. Lenaneo le ile la aba dikipa le dintho tse ding tse neng di tshwailwe ka letshwao la D.A.R.E. le tse neng di e na le melaetsa e kgahlanong le dithethefatsi. Dintho tsena di ile tsa sebediswa hape ke setso sa dithethefatsi e le dipolelo tse makatsang ho qala ka bo-1990.<ref>{{Cite web |title=DARE to Say No: Policing and the War on Drugs in Schools – ASALH – The Founders of Black History Month |url=https://asalh.org/dare-to-say-no-policing-and-the-war-on-drugs-in-schools/ |access-date=2026-06-09 |archive-date=2026-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260609122144/https://asalh.org/dare-to-say-no-policing-and-the-war-on-drugs-in-schools/ |dead-url=yes }}</ref> == Histori le morero == E thehilwe Los Angeles ka 1983 e le mohato o kopanetsweng wa hlooho ya LAPD ka nako eo Daryl Gates le Los Angeles Unified School District. == Mehlodi == [[Category:Lefatshe la D.a.r.e]] [[Category:Tjhe ho dithethefatsi]] 074vt4blaqrmism765t5stcl8eteegp Kegan Johannes 0 10709 40257 40044 2026-07-09T01:08:29Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40257 wikitext text/x-wiki '''Kegan Johannes''' (o hlahileng ka la 31 kgweding ya Hlakubele ka selemong sa 2001) ke sebapadi sa bolo ya Maoto sa naha ya Afrika Borwa<ref>https://www.national-football-teams.com/player/88114.html</ref> se bapalang e le mosireletsi wa sehlopha sa Mamelodi Sundowns ho Premier Soccer League.<ref>https://int.soccerway.com/players/kegan-johannes/599370/</ref> O tswa ho Bishop Lavis.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://capetownspurs.co.za/2019/03/04/14788/ |access-date=2026-06-25 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611095001/https://capetownspurs.co.za/2019/03/04/14788/ |dead-url=yes }}</ref> O ile a bapala bolo ya maoto ya batjha bakeng sa Ajax Cape Town,<ref>https://www.goal.com/en/news/extra-time-watch-kegan-johannes-magic-penalty-for-ajax-cape-town/s9o4cvbeu72o1xfkzqt4hyzca</ref> e ileng ya rahwa lebitso la Cape Town Spurs. O ile a qala ho bapala ka 2019 mme a sa ena bakeng sa sehlopha sa pele ka Hlakubele 2019.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://capetownspurs.co.za/2019/03/04/14788/ |access-date=2026-06-25 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611095001/https://capetownspurs.co.za/2019/03/04/14788/ |dead-url=yes }}</ref> Johannes o ile a ikopanya le SuperSport United<ref>[[:en:SuperSport_United_F.C.|https://en.wikipedia.org/wiki/SuperSport_United_F.C.]]</ref> lehlabuleng la 2021, mme nakong ya sehla se tlang o ne a "potlakile ho hlaha e le e mong wa dibanta tse ntle ka ho fetisisa" tsa tlhōdisano, ho latela IOL.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.idiskitimes.co.za/local/exclusive-kegan-johannes-on-his-start-at-supersport/ |access-date=2026-06-30 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611094959/https://www.idiskitimes.co.za/local/exclusive-kegan-johannes-on-his-start-at-supersport/ |dead-url=yes }}</ref> Johannes o ile a bitsetswa Bafana Bafana<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Bafana_Bafana</ref> bakeng sa Cup ya COSAFA ya selemo sa 2022. Mona naheng ya , Afrika Borwa e ile ya hlōlwa ke Mozambique ka ho thulana ka dipenalti. Ka tlhōdisano ya matshediso e tsejwang e le Plate, Johannes o ile a etella pele sehlopha ho hapa papadi ya ho qetela kgahlanong le Botswana.<ref>https://www.national-football-teams.com/player/88114.html</ref> Kamora moo, SuperSport United e ile ya hana ho dumella Johannes kapa dibapadi tsa bona tse ding ho ikopanya le sehlopha sa Afrika Borwa bakeng sa dikgetho tsa selemo sa 2022 African Nations Championship kgahlano le Comoros, e bolela hore ho qala ha 2022-23 South African Premier Division ho ne ho le haufi haholo.<ref>https://www.goal.com/en/news/south-africa-coach-mkhalele-loses-players-ahead-of-2022-chan-qualifier-against-comoros/bltc5e68bec230961ef</ref> Ka 2024, Johannes o ile a saena bakeng sa sehlopha se seholo sa Afrika Borwa sa Mamelodi Sundowns.<ref>https://www.goal.com/en/lists/kegan-johannes-mamelodi-sundowns-complete-the-signing-of-orlando-pirates-linked-defender-from-supersport-united/blt6e5e48bce5f9fd59</ref> == Mehlodi == 0xft07h9cpqpkyaf3bkx76zgxa34bw1 Angel Khanyile 0 10742 40254 40210 2026-07-09T00:07:43Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40254 wikitext text/x-wiki '''Thembisile Angel Khanyile''' (ya hlahileng ka la 12 Phato 1982) ke madipolotiki wa Afrika Borwa eo e leng setho sa Seboka sa naha sa Afrika Borwa se emelang Democratic Alliance. Ka hara kabinete ya Shadow ya DA, o sebeditse e le letona la Shadow le motlatsi wa letona la ditaba tsa lehae. == Mosebetsi wa dipolotiki == Khanyile o ile a ikopanya le Democratic Alliance ka 2014 e le setho se tlwaelehileng.<ref>https://ridgetimes.co.za/180859/angel-khanyile-delivers-her-maiden-speech/</ref> O sebeditse e le mokhanselara ho masepala wa lehae wa lekwa pele a kgethwa palamenteng. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://ridgetimes.co.za/178695/video-standertonian-sworn-member-parliament/ |access-date=2026-07-05 |archive-date=2021-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210113031535/https://ridgetimes.co.za/178695/video-standertonian-sworn-member-parliament |dead-url=yes }}</ref> == Mosebetsi wa palamente == Ka la 11 Tshitwe 2017, Khanyile o ile a kena sebokeng sa naha e le moemedi wa DA ho tswa [[Mpumalanga]].<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://ridgetimes.co.za/178695/video-standertonian-sworn-member-parliament/ |access-date=2026-07-05 |archive-date=2021-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210113031535/https://ridgetimes.co.za/178695/video-standertonian-sworn-member-parliament |dead-url=yes }}</ref> O ile a fetoha setho se seng sa komiti ya portfolio ya Ntshetsopele ya setjhaba ka la 9 Hlakubele 2018.<ref>https://www.pa.org.za/person/thembisile-angel-khanyile/#experience</ref> Khanyile o ile a fana ka puo ya hae ya pele ka la 9 Motsheanong 2018.<ref>https://ridgetimes.co.za/180859/angel-khanyile-delivers-her-maiden-speech/</ref> Pele ho dikgetho tsa 2019, Khanyile o ne a behilwe sebakeng sa bo 52 lenaneng la naha la DA le la 3 lenaneng la mpumalanga la tikoloho la mokga.<ref>https://www.da.org.za/2019/03/dalists-one-south-africa-for-all-in-action</ref> O hapile nako e felletseng ya palamente dikgethong ka la 8 Motsheanong 2019.<ref>https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515</ref> Nakwana ka mora moo, ka la 5 Phuptjane, o ile a kgethwa e le motlatsi wa Shadow Minister of Home Affairs ke Mmusi Maimane, moeta-pele wa DA. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/heres-the-das-shadow-cabinet-20190605</ref> Ka la 2 Phupu 2019, Joe McGluwa, eo ka nako eo e neng e le letona la ditaba tsa selehae, o ile a kgetha Khanyile hore e be modula-setulo wa komiti ya Portfolio ya ditaba tsa ka hare. O ile a lahlehelwa ho mokgethwa wa [[African National Congress|ANC]], Bongani Bongo.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2019-07-02-bongani-bongo-elected-to-chair-home-affairs-portfolio-amid-objections/</ref> Maimane o ile a itokolla e le moetapele wa DA ka Mphalane 2019 mme John Steenhuisen o ile a kgethwa e le moetelli wa nakwana ka Pudungwana.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.enca.com/news/john-steenhuisen-elected-da-interim-leader |access-date=2026-07-05 |archive-date=2022-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221225165404/https://www.enca.com/news/john-steenhuisen-elected-da-interim-leader |dead-url=yes }}</ref> O ile a boloka lekgotla la moriti la Maimane ka nakwana, a boloka Khanyile sebakeng sa hae.<ref>https://www.polity.org.za/article/steenhuisens-first-shadow-cabinet-reshuffle-2020-12-08</ref> Ka la 20 Hlakola 2020, o ile a qosa motlatsi wa ANC ya otlang Dorries Dlakude ka ho hlohlelletsa pefo e thehilweng bong. Ka mora moo, Dlakude o ile a re Khanyile o tlameha ho tlisa mohato o matla ho tshehetsa tlaleho ya hae. Khanyile o ile a phahamisetswa ho ba letona la ditaba tsa Lehae ka letsatsi le le leng. Ka la 5 Tshitwe 2020, Khanyile o ile a kgethwa hape e le letona la ditaba tsa lehae ke John Steenhuisen ka phetoho ya hae ya pele ya lekgotla la moriti ho tloha ha a kgethwa e le moetapele wa nako e felletseng ho Democratic Alliance Federal Congress ya 2020.<ref>https://www.da.org.za/2020/12/da-announces-new-shadow-cabinet-that-will-bring-real-hope-and-real-change</ref> Khanyile o ile a boela a kgethwa ho seboka sa naha dikgethong tsa kakaretso tsa 2024.<ref>https://www.politicsweb.co.za/documents/the-400-mps-elected-to-the-national-assembly--iec</ref> == Bophelo ba motho == Khanyile o dula Standerton profenseng ya Mpumalanga. O na le bana ba bararo.<ref>https://ridgetimes.co.za/180859/angel-khanyile-delivers-her-maiden-speech/</ref> == Mehlodi == 8savjdsb0ywmor2587vvuk9zom0j6nu Wendy Nelson (radipolotiki) 0 10749 40264 40228 2026-07-09T02:42:41Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40264 wikitext text/x-wiki '''Wendy Joy Nelson''' (o hlahile ka la 25 Tshitwe 1962) ke radipolotiki wa Afrika Borwa ya tswang [[:en:North_West_(South_African_province)|Leboya-bophirima]]. O bile MEC ya ditjhelete, Moruo le Ntshetsopele ya Kgoebo ya Leboya-bophirima ho tloha ka 2015 ho isa ho 2018, le MEC ya Bohahlauli ba Leboya- Bophirima ho tloha 2018 ho isa ho 2019. O bile setho sa [[:en:North_West_Provincial_Legislature|Lekgotla la Naha la Leboya-bophirima]] bakeng sa [[African National Congress]] (ANC) ho tloha ka 2014 ho isa ho 2019. O sebeditse nakwana e le Tonakgolo ya sebetsang [[:en:Premier_of_North_West|Leboya-bophirima]] ka 2018. O ne a le setho sa Seboka sa Naha ho tloha ka 2009 ho isa 2014. Nelson o ne a boetse a kenella dipolotiking tsa lehae tsa Mmasepala wa Setereke sa [[:en:Dr_Kenneth_Kaunda_District_Municipality|Dr Kenneth Kaunda.]] Nelson o ile a tshwarwa ka lebaka la diqoso tsa bolotsana ka Phato 2019. Nelson o hapile nyewe, Lekgotla le Phahameng la Leboya-bophirima le ile la lokolla Nelson diqoso tsohle tse amanang le bolotsana. == Mosebetsi wa dipolotiki == O sebeditse e le lekgotla la masepala wa Masepala wa Matlosana ho tloha ka 1994 ho isa ho 2000. Ka nako e tshwanang, o ile a sebetsa e le setho sa mmasepala wa setereke sa Dr. Kenneth Kaunda. O ile a kgethwa e le setho sa komiti ya majoro wa masepala wa setereke ka mora dikgetho tsa masepala tsa 2000. Ho tloha ka 2006 ho fihlela ka 2009, e ne e le sebui sa masepala wa setereke. <ref name=":0">{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.saitexafrica.com/project/wendy-joy-nelson/ |access-date=2026-07-07 |archive-date=2023-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230528130922/https://www.saitexafrica.com/project/wendy-joy-nelson/ |dead-url=yes }}</ref> Nelson e ne e le setho sa seboka sa naha sa Afrika Borwa ho tloha ka 2009 ho fihlela ka 2014. Nakong ya nako ya hae e le setho sa palamente, o sebeditse e le mohlabani wa komiti wa COGTA. <ref name=":0" /> Kamora dikgetho tsa 2014, Nelson o ile a nka mosebetsi e le setho sa lekgotla la naha la Profense la Leboya-bophirima. tonakholo Supra Mahumapelo o mo kgethile hore e be setho sa lekgotla la tsamaiso la ditjhelete, Moruo le Ntshetsopele ya Kgwebo. <ref>https://www.politicsweb.co.za/party/the-new-north-west-cabinet--supra-mahumapelo</ref> Tonakholo [[Supra Mahumapelo]] o phatlalalitse ka la 9 Motsheanong 2018 hore o tla nka matsatsi a phomolo a kgethehileng kamora boipelaetso bo mabifi bo kopang ho tloswa ha hae. Nelson o ile a hlapanya e le tonakholo ya sebetsang. Ho hlapanya ha hae ho ile ha baka kgang kaha Nelson, mohatong oo, o ne a tobane le diqoso tsa bolotsana.<ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/controversy-continues-over-wendy-nelsons-appointment/</ref> Mahumapelo o ile a itokolla mosebetsing ka molao ka la 23 Motsheanong 2018 mme Nelson a tswela pele mosebetsing wa hae ho fihlela Jobo Mokgoro a kgethwa mme a hlapanya. Nelson o ile a kgethwa lekgotleng la hae la Tsamaiso e le MEC bakeng sa Bohahlaudi mme a sebeletsa posong eo ho fihlela a tlohela mmuso wa profense ka Motsheanong 2019.<ref>https://www.gov.za/speeches/tourism-welcomes-mec-wendy-nelson-department-11-dec-2018-0000</ref> Ka Phato 2019, Nelson le Mookamedi wa lefapha la Bophelo la profense ya mehleng (HOD), Thabo Lekalakala, ba ile ba tshwarwa ke di-Hawks ka diqoso tsa bolotsana. Nelson o ne a ameha ka ho kgethwa ha Lekalakala ka tsela e sa laoleheng. Ho tshwarwa ha Nelson e ne e le ho tshwarwa ha pele ho hoholo ha ofisiri e phahameng ya mmuso kamora ho kenella ha mmuso wa naha mererong ya mmuso wa profense.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/hawks-arrest-former-north-west-finance-mec-wendy-nelson-over-fraud-31171430</ref> Nelson le Dr. Lekalakala ba ile ba hlolg nyewe eo. Lekgotla le phahameng la Leboya-bophirimela le ile la lokolla Wendy Nelson, eo e neng e le MEC wa ditjhelete tsa Leboya- Bophirimela le eo e neng ke eba hlooho ya lefapha la bophelo bo botle la Leboya Bophirimela, Dr. Andrew Lekalakala, ka diqoso tsa bolotsana. Mekga e hanyetsang e ile ya bontsha kgotsofalo ka lebaka la ho tshwrwa ha bona. Moeta-pele wa Profinse wa Democratic Alliance, Joe McGluwa, o itse ho tshwarwa ho ne ho le "ho theoha feela ka lewatleng la bobodu ba Leboya-bophirima".<ref>https://www.politicsweb.co.za/politics/arrests-only-a-drop-in-the-ocean-of-nw-corruption-</ref>African Transformation Movement (ATM) e ile ya amohela ho tshwarwa ha bona. <ref>https://www.iol.co.za/news/south-africa/north-west/atm-welcomes-arrest-of-former-north-west-finance-mec-wendy-nelson-31382684</ref> == Mehlodi == 6onxeovh8pf5vrguofswmp5y2u4puh3 Desbo Mohono 0 10781 40244 40229 2026-07-08T14:55:03Z SANKOMOTA 11165 Lokisitse bohlaswa 40244 wikitext text/x-wiki '''Sebonta Desbo Mohono''' (ya hlahileng ka la 28 Mphalane 1970) ke ralipolotiki wa [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] ya sebetsang hajwale e le sebui sa lekgotla la Naha la Naha la Profense ya Leboya-bophirima. Ho tloha ka 2009, o sebeditse ka mokgwa o tswelang pele ho Seboka sa Naha sa Leboya-bophirima le lekgotla la tsamaiso la Leboya- Bophirima, ho kenyeletswa le MEC bakeng sa Bohahlaudi ho tloha ka 2014 ho isa ho 2018 le MEC ya Temo le Ntshetsopele ya mahaeng ho tloha ka Tshitwe 2018 ho fihlela ka Phuptjane 2024. O ile a ba mosuwe ka kwetliso, a fihla boemong bo phahameng dipolotiking ka mokhatlo wa matitjhere wa Afrika Borwa wa Democratic le Congress of South African Trade Unions. Ke setho sa [[African National Congress]] mme ka 2022 o ile a kgethwa bakeng sa nako ya dilemo tse nne ho Komiti ya Tsamaiso ya diprofinse ya mokga. == Bophelo ba pele le mosebetsi wa hae == Mohono o hlahile ka la 28 Mphalane 1970 motseng wa Chaneng haufi le [[Rustenburg|Rustenberg]], hona jwale e leng karolo ya profinse ya Leboya-bophirima ho Afrika Borwa.<ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Qalong o ile a ya sekolong sebakeng seo empa a ingodisa Sekolong se Phahameng sa Seabe se [[Mpumalanga]] ya kajeno. Ka 1993, kamora ho qeta diploma ya thuto ya boraro, o ile a qala ho sebetsa e le mosuwe. <ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Ha a ntse a le mosuwe, o ile a nyoloha maemong a dibaka le a diprofinse a mokgatlo wa Matitjhere wa Afrika Borwa wa Democratic, setho sa Congress of South African Trade Unions (COSATU), mme e bile setho sa batsamaisi ba diprofinsi ba COSATU Leboya-bophirima ho tloha ka 2004 ho isa 2009. <ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> == Mosebetsi wa dipolotiki == Mohono o ile a tlohela ho ruta ka 2009 ha a kgethwa e le setho sa Seboka sa Naha sa Naha sa North West, a emela [[African National Congress]] (ANC).<ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Ka la 8 Mots'eanong 2009, o ile a kgethwa ho ba Lekgotla la Tsamaiso la Leboya-bophirima ke Maureen Modiselle, Tonakgolo e sa tswa kgethwa ya Leboya- Bophirima; o ile a fetoha Setho sa Lekgotla le Tsamaisang la Porofense (MEC) bakeng sa Bolulo.<ref>https://mg.co.za/article/2009-05-08-north-west-premier-modiselle-announces-her-cabinet/</ref><ref>https://www.sanews.gov.za/africa/north-west-premier-announces-mecs</ref> Ka Pudungwana 2010, Modiselle o ile a latelwa ke Thandi Modise, ya ileng a hlophisa botjha le ho hodisa pokello ya Mohono e le Lefapha la ditlhophiso tsa Batho, Polokeho le Kgokahano.<ref>https://mg.co.za/article/2010-11-25-north-west-premier-reshuffles-provincial-cabinet/</ref><ref>https://www.gov.za/cabinet-reshuffle</ref> O ile a dula boemong boo ho fihlela ka la 3 Motsheanong 2012, ha Modise a fetola lekgotla la hae mme a etsa Mohono MEC bakeng sa Temo le Ntshetsopele ya mahaeng. <ref>https://www.sanews.gov.za/south-africa/north-west-premier-reshuffles-provincial-cabinet</ref> dikgethong tsa kakaretso tsa 2014, Mohono o ile a boela a khethoa setulong sa hae sa molao, a le boemong ba bo13 lenaneng la mokha oa ANC Leboya-bophirima.<ref>http://www.pa.org.za/person/desbo-mohono/</ref> [[Supra Mahumapelo]], ea ileng a kgethwa e le Tonakholo likhethong tse tshwanang, o ile a khetha Mohono hore e be MEC ea hae bakeng sa Bohahlauli, ofising eo a e entseng nakong ea nako ea ha Mahumapello a le mosebetsing.<ref>https://www.politicsweb.co.za/politics/the-new-north-west-cabinet--supra-mahumapelo</ref>Ka la 6 Tšitoe 2018, mohlahlami oa Mahumapelo, Jobo Mokgoro, o phatlalalitse phetoho eo Mohono a ileng a khutlisetsoa ho eona ka nako e khuts'oane, a rehoa lebitso la Rural, Environmental and Agricultural Development.<ref>https://www.sanews.gov.za/south-africa/north-west-cabinet-reshuffle-improve-governance</ref><ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2018-12-06-north-west-premier-fires-four-mecs-and-recycles-cabinet/</ref> Likhetho tsa kakaretso tsa 2019, o ile a khethoa hape bakeng sa nako ea boraro ea molao, joale o maemong a borobong lenaneng la mokha oa ANC.<ref>http://www.pa.org.za/person/desbo-mohono/</ref> O ile a lula a le lefapheng le le leng Lekhotleng le Ikemetseng, ho kenyeletsoa le kamora ho khethoa ha Bushy Maape e le Tonakholo ka 2022.<ref>https://www.gov.za/speeches/premier-kaobitsa-bushy-maape-changes-provincial-executive-council-21-nov-2022-0000</ref> Kamora likhetho tsa kakaretso tsa 2024, o ile a khethoa ho ba molulasetulo oa lekhotla la molao la provense. <ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/332220/northwest-provincial-legislature-members-sworn-in</ref> == dikopano tsa dipolotiki tsa mokga == Ka 2011 le 2022, Mohono o ile a khethoa bakeng sa nako ea lilemo tse 'ne ho Komiti ea Tsamaiso ea Linaha ea ANC ea Leboea-bophirima. Ka 2018, boetapele ba naha ba ANC bo ile ba mo khetha sehlopheng sa nakoana sa mosebetsi se thehiloeng ho etella pele mokha oa provense kamora hore Mopresidente oa Provincial oa ANC Supra Mahumapelo a tlosoe mosebetsing oa hae. Hape ke setho sa ANC Women's League le Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa.<ref name=":0" /> == Mehlodi == q3fw7cqkcfx4zul33onezyhas2o25ed 40253 40244 2026-07-08T18:34:19Z ~2026-38875-69 13034 Ke lokisitse sengolwa 40253 wikitext text/x-wiki '''Sebonta Desbo Mohono''' (ya hlahileng ka la 28 Mphalane 1970) ke ralipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya sebetsang e le sebui sa lekgotla la Naha la profense ya Leboya-bophirima. Ho tloha ka selemo sa 2009, o sebeditse ka mokgwa o tswelang pele ho Seboka sa Naha sa Leboya-bophirima le lekgotla la tsamaiso la Leboya- Bophirima, ho kenyeletswa le MEC bakeng sa bohahlaudi ho tloha ka dilinki ho tloha selemong sa 2014 ho isa selemong sa 2018 le MEC ya temo le ntshetsopele ya mahaeng ho tloha ka kgwedi ya Tshitwe selemong sa 2018 ho fihlela ka kgwedi ya Phuptjane selemong sa 2024. O ile a ba mosuwe ka kwetliso, a fihla boemong bo phahameng dipolotiking ka mokgatlo wa matitjhere wa Afrika Borwa wa Democratic Congress of South African Trade Unions. Ke setho sa [[African National Congress]] mme ka selemo sa 2022 o ile a kgethwa bakeng sa nako ya dilemo tse nne ho Komiti ya tsamaiso ya diprofense ya mokga. == Bophelo ba pele le mosebetsi wa hae == Mohono o hlahile ka la 28 Mphalane 1970 motseng wa Chaneng haufi le [[Rustenburg|Rustenberg]], hona jwale e leng karolo ya profinse ya Leboya-bophirima ho Afrika Borwa.<ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Qalong o ile a ya sekolong sebakeng seo empa a ingodisa Sekolong se Phahameng sa Seabe se [[Mpumalanga]] ya kajeno. Ka 1993, kamora ho qeta diploma ya thuto ya boraro, o ile a qala ho sebetsa e le mosuwe. <ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Ha a ntse a le mosuwe, o ile a nyoloha maemong a dibaka le a diprofinse a mokgatlo wa Matitjhere wa Afrika Borwa wa Democratic, setho sa Congress of South African Trade Unions (COSATU), mme e bile setho sa batsamaisi ba diprofinsi ba COSATU Leboya-bophirima ho tloha ka 2004 ho isa 2009. <ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> == Mosebetsi wa dipolotiki == Mohono o ile a tlohela ho ruta ka 2009 ha a kgethwa e le setho sa Seboka sa Naha sa Naha sa North West, a emela [[African National Congress]] (ANC).<ref>http://dard.nwpg.gov.za/wp-content/uploads/2019/08/MEC-DESBO-MOHONO-PROFILE.pdf</ref> Ka la 8 Mots'eanong 2009, o ile a kgethwa ho ba Lekgotla la Tsamaiso la Leboya-bophirima ke Maureen Modiselle, Tonakgolo e sa tswa kgethwa ya Leboya- Bophirima; o ile a fetoha Setho sa Lekgotla le Tsamaisang la Porofense (MEC) bakeng sa Bolulo.<ref>https://mg.co.za/article/2009-05-08-north-west-premier-modiselle-announces-her-cabinet/</ref><ref>https://www.sanews.gov.za/africa/north-west-premier-announces-mecs</ref> Ka Pudungwana 2010, Modiselle o ile a latelwa ke Thandi Modise, ya ileng a hlophisa botjha le ho hodisa pokello ya Mohono e le Lefapha la ditlhophiso tsa Batho, Polokeho le Kgokahano.<ref>https://mg.co.za/article/2010-11-25-north-west-premier-reshuffles-provincial-cabinet/</ref><ref>https://www.gov.za/cabinet-reshuffle</ref> O ile a dula boemong boo ho fihlela ka la 3 Motsheanong 2012, ha Modise a fetola lekgotla la hae mme a etsa Mohono MEC bakeng sa Temo le Ntshetsopele ya mahaeng. <ref>https://www.sanews.gov.za/south-africa/north-west-premier-reshuffles-provincial-cabinet</ref> dikgethong tsa kakaretso tsa 2014, Mohono o ile a boela a khethoa setulong sa hae sa molao, a le boemong ba bo13 lenaneng la mokha oa ANC Leboya-bophirima.<ref>http://www.pa.org.za/person/desbo-mohono/</ref> [[Supra Mahumapelo]], ea ileng a kgethwa e le Tonakholo likhethong tse tshwanang, o ile a khetha Mohono hore e be MEC ea hae bakeng sa Bohahlauli, ofising eo a e entseng nakong ea nako ea ha Mahumapello a le mosebetsing.<ref>https://www.politicsweb.co.za/politics/the-new-north-west-cabinet--supra-mahumapelo</ref>Ka la 6 Tšitoe 2018, mohlahlami oa Mahumapelo, Jobo Mokgoro, o phatlalalitse phetoho eo Mohono a ileng a khutlisetsoa ho eona ka nako e khuts'oane, a rehoa lebitso la Rural, Environmental and Agricultural Development.<ref>https://www.sanews.gov.za/south-africa/north-west-cabinet-reshuffle-improve-governance</ref><ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2018-12-06-north-west-premier-fires-four-mecs-and-recycles-cabinet/</ref> Likhetho tsa kakaretso tsa 2019, o ile a khethoa hape bakeng sa nako ea boraro ea molao, joale o maemong a borobong lenaneng la mokha oa ANC.<ref>http://www.pa.org.za/person/desbo-mohono/</ref> O ile a lula a le lefapheng le le leng Lekhotleng le Ikemetseng, ho kenyeletsoa le kamora ho khethoa ha Bushy Maape e le Tonakholo ka 2022.<ref>https://www.gov.za/speeches/premier-kaobitsa-bushy-maape-changes-provincial-executive-council-21-nov-2022-0000</ref> Kamora likhetho tsa kakaretso tsa 2024, o ile a khethoa ho ba molulasetulo oa lekhotla la molao la provense. <ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/332220/northwest-provincial-legislature-members-sworn-in</ref> == dikopano tsa dipolotiki tsa mokga == Ka 2011 le 2022, Mohono o ile a khethoa bakeng sa nako ea lilemo tse 'ne ho Komiti ea Tsamaiso ea Linaha ea ANC ea Leboea-bophirima. Ka 2018, boetapele ba naha ba ANC bo ile ba mo khetha sehlopheng sa nakoana sa mosebetsi se thehiloeng ho etella pele mokha oa provense kamora hore Mopresidente oa Provincial oa ANC Supra Mahumapelo a tlosoe mosebetsing oa hae. Hape ke setho sa ANC Women's League le Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa.<ref name=":0" /> == Mehlodi == qxkjox7bc02nsb5d4s8e26hp42t5dg9 Sello Lehari 0 10784 40262 40236 2026-07-09T02:19:32Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 40262 wikitext text/x-wiki '''Jonas Sello Lehari''' (ya hlahileng ka la 22 Hlakola 1969) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya sebetsang hajwale e le setho sa lekgotla la tsamaiso (MEC) bakeng sa bophelo bo botle Leboya-bophirima. O kile a sebeletsa e le MEC bakeng sa polokeho ya setjhaba le tsamaiso ya dipalangwa ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Phuptjane 2024, e le MEC bakeng sa thuto le ntshetsopele ya dipapadi ho tloha ka May 2016 ho fihlela ka Motsheanong 2019, mme pele ho moo e le ramotse wa masepala wa lehae wa moretele. Ka Phato 2022, o ile a boela a kgethwa e le Letlotlo la porofense wa lekala la Leboya-bophirima la mokga wa hae wa dipolotiki, African National Congress (ANC). == Bophelo le mosebetsi == Lehari o hlahile ka la 22 Hlakola mme a holela Moeka, motse o haufi le Moretele profinseng ya hajwale ya leboya-bophirima.<ref>http://www.nwpg.gov.za/Community_Safety_and_Transport_Management/new/HAPPY%20BIRTHDAY%20MEC%20LEHARI.html</ref> Ntate wa hae e ne e le Amos Lehari (o hlokahetse ka Phato 2022).<ref>https://www.gov.za/speeches/premier-maape-sends-condolences-bereaved-family-lehari-23-aug-2022-0000</ref> Ka 2015, Lehari e ne e le ramotse wa masepala wa lehae wa moretele le Modula-setulo wa tikoloho wa lekala la ANC Bojanala. <ref>https://mg.co.za/article/2015-02-14-supra-mahumapelo-re-elected-anc-north-west-chairperson/</ref> Ka Hlakola 2015, kopanong ya dikgetho tsa ANC e Mahikeng, o ile a kgethwa e le motlatsi wa mopresidente wa naha wa lesela la ANC la Leboya-bophirima, a sebeletsa tlasa [[Supra Mahumapelo]]. China Dodovu e ne e lebelletswe ho phehisana kgang ka boemo, ka lethathamo le hanyetsanang la bakgethwa ba dumellanang le mohanyetsi wa mahumapelo Nono Maloyi, empa Lehari o ile a kgethwa a sa hanyetsane.<ref>https://mg.co.za/article/2015-02-14-supra-mahumapelo-re-elected-anc-north-west-chairperson/</ref> ''Mail & Guardian'' e boletse hore Lehari o ne a nkuwa e le motswalle ya haufi wa Mahumapelo, mme bahlalosi ba ile ba qosa Lehari ka ho kena-kenana hampe le tshebetso ya ANC ya ho kgetha dikgetho pele ho dikgetho tsa mmuso wa lehae tsa 2016, e leng qoso e hanetsweng ke Lehari. <ref>https://mg.co.za/article/2016-06-24-00-north-west-anc-members-cry-foul-over-candidate-lists/</ref> Ka la 8 Motsheanong 2016, Mahumapelo, ka boikarabello ba hae e le tonakholo ya Leboya-bophirima, o phatlalalitse phetoho ya lekgotla moo Lehari a neng a kgethwa e le MEC bakeng sa thuto le ntshetsopele ya dipapadi.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.businesslive.co.za/archive/2016-05-09-north-west-cabinet-reshuffle-sees-four-new-members/ |access-date=2026-07-08 |archive-date=2024-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241127095732/https://www.businesslive.co.za/archive/2016-05-09-north-west-cabinet-reshuffle-sees-four-new-members/ |dead-url=yes }}</ref> O ile a dula a le boemong boo ho pholletsa le nako yohle ya nako ya Mahumapelo mosebetsing le ho fihlela nako ya tonakholo Jobo Mokgoro.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2018-12-06-north-west-premier-fires-four-mecs-and-recycles-cabinet/</ref> Ka 2017, ntlo ya hae e Moeka e ile ya tjheswa ha boipelaetso ka phihlello ya metsi a hlwekileng bo fetoha pefo.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/2017-01-31-man-describes-horror-of-seeing-brother-shot-dead-as-protest-turns-violent/</ref><ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/angry-residents-torch-north-west-mecs-house-cars/</ref> Nako ya Lehari jwalo ka motlatsi wa Modula-setulo wa ANC Profinseng e ile ya fela pele ho nako ka 2018 ha komiti e phahameng ya naha ya ANC e qhala sehlopha sohle sa boetapele ba mokga profinseng eo. Ka nako eo, o ne a nkwa e le motho ya ka nang a hlahlama Mahumapelo jwalo ka Modula-setulo wa ANC profinseng. Dikgetho tsa kakaretso tsa 2019, Lehari o ile a ba sebakeng sa bohlano lenane la mekga ya diprofinse ya ANC mme a kgethwa bakeng sa setulo ho Seboka sa Naha sa porpfense sa leboya-bophirima.<ref>http://www.pa.org.za/person/jonas-sello-lehari/</ref> Ka mora dikgetho, ka la 28 Motsheanong 2019, tonakgolo Mokgoro o phatlalalitse lekgotla la hae le letjha la tsamaiso, leo Lehari a ileng a fetisetswa ho lona ho ba polokelo ya tshireletso ya setjhaba le tsamaiso ya dipalangwa.<ref>https://www.gov.za/speeches/premier-job-mokgoro-announcement-new-north-west-provincial-executive-council-28-may-2019</ref><ref>https://www.news24.com/citypress/news/mokgoro-shuts-door-on-supra-allies-as-he-makes-sweeping-changes-in-north-west-20190528</ref> Ka Phato 2022 Rustenberg, o ile a kgetha e le motshwara matlotlo la Porofense la ANC Leboya-bophirima, a sebeletsa tlasa Mopresidente e motjha wa Porofense Nono Maloyi, eo ho kgethwa ha hae ho ileng ha amohelwa ke Mahumapelo.<ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/some-delegates-threaten-court-action-over-outcomes-of-9th-anc-north-west-conference/</ref><ref>https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2022-08-15-maloyis-north-west-victory-a-boost-for-paul-mashatile/</ref> Lehari o hapile ka ho vouta kgahlanong le Lenah Miga, a fumana dikgetho tse 380 ho fapana le tsa Miga tse 280.<ref>https://www.iol.co.za/the-star/news/anc-north-west-announces-its-top-five-following-conference-11766097-d0cc-46d4-bd44-b32a1f451e09</ref> Mohlahlami wa pele wa thuto ya North West MEC Sello Lehari o ile a laelwa ho kopa tshwarelo ka boitshwaro ba Lehari kamora hore Lehari a fumanwe a qosa mosuwe Elana Barkhuizen ka bohata ka khethollo ya morabe. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/north-west-mec-put-schweizer-reneke-teachers-life-in-danger-falsely-accused-her-of-racism-sahrc-20230120</ref> Sambatha o ile a kgethwa e le MEC bakeng sa bophelo kamora dikgetho tsa kakaretso tsa 2024.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/collen-maine-returns-mec-nw-premier-names-new-cabinet/</ref> == Ditlhaloso == sqko84zdkzzjjzgedbifajfcgetw2cg User:Lesoemp 2 10785 40243 2026-07-08T14:12:12Z Lesoemp 13032 created a page 40243 wikitext text/x-wiki Lebitso la ka ke Motsamai [[Draft 1]] [[Draft 2]] o166l97u9go5by2oy8m2i5uq224f76x 40268 40243 2026-07-09T09:27:22Z Lesoemp 13032 Inserted reference list 40268 wikitext text/x-wiki Lebitso la ka ke Motsamai == Mehlodi == <references /> [[Draft 1]] [[Draft 2]] jd4gma3w5sz4z3m3a5m3klzhb1k5cog Khomishene ya dikgetho ya Afrika Borwa 0 10786 40265 2026-07-09T05:54:42Z KeMang?? 6412 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1360409206|Electoral Commission of South Africa]]" 40265 wikitext text/x-wiki   '''Khomishene ea Likhetho ea Afrika Boroa''', eo ka linako tse ling e bitsoang '''Khomishene ea Likhetho''', kapa e bitsoang lebitso la eona la pele, '''Khomishene e Ikemetseng ea Likhetho''' kapa '''IEC''', ke mokhatlo oa tsamaiso ya dikgetho wa [[Afrika Borwa]], mokhatlo o ikemetseng o thehiloeng tlas'a khaolo ea borobong ea Molaotheo . Khomishene e ikarabella bakeng sa ho tsamaisa dikgetho tse tlamang tsa Seboka sa Naha, makgotla a ketsamolao a provense le makgotla a masepala . Khomishene e thehilwe ka la 17 Mphalane 1996 ho nkela sebaka Khomishene ea nakwana ea pele e neng e okametse likhetho tsa pele tsa demokrasi tsa SA ka 1994. Ntlo-kholo ya yona e Centurion, [[Gauteng]] . == Nalane == === Khomishene ya Dikgetho e Ikemetseng ya Nakwana === Tlasa mmuso [[Kgethollo ya merabe|wa kgethollo ya morabe]], dikgetho Afrika Borwa di ne di tsamaisoa ke Lefapha la Litaba tsa Lehae, tlasa Molao oa dikgetho tsa selemo sa 1979. <ref name=":4">{{Cite journal|pages=1157}}</ref> Tsamaiso hya diketho e ile ya fetisetswa feela ho mokhatlo o ikemetseng nakong ea phetoho ea demokrasi e seng ea morabe. Molao oa Komisi e Ikemetseng ya Dikhetho wa 1993 o thehile mokgatlo wa nakwana, o bitswang Komisi e Ikemetseng ea Likhetho (lebitso le ntseng le hokahantsoe le Komisi khafetsa phetolelong ea eona ea hajoale), ho laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi, tse neng li tshwerwe ho tloha ka la 26 ho isa ho la 29 Mmesa selemong sa 1994. <ref name=":3">https://www.saflii.org/za/legis/num_act/ieca1993321/</ref> E ne e e-na le ditho tse leshome le metso e tšeletseng, ho kenyeletsoa le ditho tse leshome le motso o mong tsa Afrika Borwa tse "hlomphuoang" tse neng li emela "karolo e pharaletseng ya baahi," le ditho tse hlano tse sa emeleng sechaba sa matjhaba. Ka Tshitwe selemong sa 1993, Mopresidente wa mehleng eo FW de Klerk o ile a kgetha Maafrika Borwa a latelang ho ba Khomishene: <ref name=":5">''Mawson, Amy (2010).''</ref> Johann Kriegler (Modulasetulo), Dikgang Moseneke (Motlatsi wa Modulasetulo), Zak Yacoob, Ben van der Ross, Charles Nupen, [[Helen Suzman]], Oscar Dhlomo, Frank Chikane, Dawn Mokhobo, Johan Heyns, le Rosil Jager. Ditho tse hlano tsa matjhaba e ne e le: Jørgen Elklit, Gay MacDougall, Amare Tekle, Walter Kamba, le Ron Gould. Likhetho tsa 1994 li ile tsa ahloloa ka bophara hore li ne li lokolohile ebile li lokile, ho sa tsotellehe mathata a maholo a tsamaiso le tšokelo ea [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] ea ho phephetsa bonnete ba tsona lekhotleng. <ref name=":4">{{Cite journal|pages=1157}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFPadmanabhan2002">Padmanabhan, Vijay (2002). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=83–96}}</ref> Khomishene ea nakoana e ile ea qhaloa ha mosebetsi oa eona o phetheloa qetellong ea 1994, ka mor'a ho tšehetsoa ka kabo e khethehileng ea palamente bakeng sa selemo seo feela. === Ho thehwa ha Khomishene ya Kamehla === Kamora dikgetho tsa selemo sa 1994, Molaotheo wa nakwana wa 1993 o ile wa nkelwa sebaka ka Motsheanong 1996 ka Molaotheo wa ho qetela. Molao wa Komisi e Ikemetseng ya Dikgetho, ka ho tshwanang, o ile wa nkelwa sebaka ke Molao wa Komisi ya Dikgetho wa 1996, o ileng wa qala ho sebetsa ka la 17 Mphalane 1996 mme wa theha Komisi ya Dikgetho ka sebopeho sa yona sa hajwale, sa kamehla, e le setheo sa kgaolo ya borobong . Ka la 1 Hlakola selemong sa 1999, Modulasetulo wa pele wa Khomishene, Johann Kriegler, o ile a itokolla mosebetsing, a qotsa dingongoreho tse fapaneng, ho kenyeletswa le tekanyetso e sa lekaneng ya Khomishene, tlhoko e ntjha ya hore bakgethi ba tla tlameha ho ba le ID e nang le khoutu ya bar, le kgaello ya boikemelo ka lebaka la tshitiso ya Lefapha la Merero ya Lehae. Kriegler o ile a nkelwa sebaka ke motlatsi wa hae, Brigalia Bam, ya ileng a dula boemong boo ho fihlela ka 2011 mme e ntse e le yena feela Modulasetulo ya sebeleditseng nako e felletseng. == Mesebetsi == Mesebetsi ea mantlha ea Khomishene, jwalo ka ha e hlalositsoe Karolong ya 190(1) ya Molaotheo, ke ho laola dikgetho maemong ohle a mmuso; ho netefatsa hore dikgetho di lokolohile ebile li lokile; le ho phatlalatsa diphetho tsa dikgetho ka nako e khuts'oane kamoo ho ka khonehang (matsatsing a supileng, ho latela Molao oa Khomishene ya Dikgetho). E tsamaisitse dikgetho tse akaretsang (tsa naha le tsa provense) ka 1999, 2004, 2009, 2014, 2019 le 2024, le dikgetho tsa lehae (tsa masepala) ka 1995-96, 2000, 2006, 2011, 2016 le 2021, hammoho le dikgetho tse ngata tsa lehae. Mesebetsi e meng ya Khomishene e hlalositsoe Molaong wa Khomishene ea Dikhetho wa 1996, Molaowa Dikgetho wa 1998, le, haufinyane tjena, Molao oa Ditshebeletso tsa Mekga ya Dipolotiki wa 2018 (o ileng oa hlakola Molao oa Ditshebeletso tsa Setjhaba tsa Mekga ya Dipolotiki e Emetsweng oa 1997). Mesebetsi ena e kenyelletsa ho kgothaletsa thuto ea bakgethi; ho ngolisa bakgethi le mekga ya dipolotiki; ho hlahloba molao oa dikgetho; ho abela dibaka tsa ho vouta le ho hlalosa dibaka tsa tsamaiso ea ho vouta; le ho aba lichelete tsa setjhaba ho, le ho laola lichelete tsa poraefete tsa mekha ea lipolotiki. Molao wa Khomishene ya Dikgetho o boetse o thehile Lekgotla la Dikgetho ho hlahloba diqeto tsa Khomishene le ho ahlola liqabang. Ntle le Molaotheo, Molao wa Khomishene ya Dikgetho, Molao wa Dikgetho, le Molao wa Ditjhelete wa Mekga ya Dipolotiki, IEC e angwa ke Molao wa Dikgetho wa Mmuso wa Lehae wa selemo sa 2000 le Molao wa Dibopeho tsa Mmuso wa Lehae wa 1998. Ka Hlakubele 2009, Lekgotla la Molaotheo le ile la etsa qeto ya hore Khomishene e lokela ho atolosa voutu ho baahi ba Afrika Borwa ba dulang kantle ho naha, ha feela baahi ba ingodisitse ho vouta ba ntse ba le ka hare ho naha, kamora phephetso ho Molao wa Dikgetho le melawana e amanang le ona ho ''AParty le E mong khahlanong le Letona la Ditaba tsa Lehae le ba Bang.'' === Mesebetsi ea machaba === Khomishene e fane ka tshhetso ea botekgeniki, ya tsamaiso le ea thepa ho dikhomishene tsa dikgetho tsa Rephaboliki ea Demokrasi ya Congo, Comoros le Lesotho. Moralong wa Palamente ya Afrika Borwa, mesebetsi ena ke phello ya tlhaloso e pharaletseng ea Khomishene ya tlamo ya yona ya molao ea ho khothaletsa demokrasi ka dikgetho. == Sebopeho == Khomishene e na le ditho tse hlano, tseo e mong wa tsona e lokelang ho ba moahlodi. Ho ya ka karolo ya 6 ya Molao wa Khomishene ya Dikgetho, ditho e tlameha ho ba baahi ba Afrika Borwa mme ha di a lokela ho ba le boemo bo hodimo ba mokga le dipolotiki. <ref name=":1">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.gov.za/documents/electoral-commission-act "Electoral Commission Act, No. 51 of 1996"]. </cite></ref> Ha e le hantle, ditho ka kakaretso di kgethwa ho tswa mekgatlong ya boahlodi, ya thuto le ya setjhaba. Khomishene e kgethwa bakeng sa nako ya dilemo tse supileng, mme dikgetho di etswa ke Mopresidente ka kgothaletso ya Seboka sa Naha, kamora dikgetho tse entsweng ke komiti ya Seboka. Komiti ya dikgetho e kgetha lenaneng la bakgethwa ba bokelletsweng ke phanele e ikemetseng, e etellwang pele ke Mopresidente wa Lekgotla la Molaotheo mme e kenyeletsa Mosireletsi wa Setjhaba le baemedi ba Khomishene ya Ditokelo tsa Botho ya Afrika Borwa le Khomishene ya Tekano ya Bong . Ho ya ka boikgethelo ba bona, Mopresidente o kgetha ditho tse pedi hore e be Modulasetulo le Motlatsi wa Modulasetulo. Ditho di ka tloswa ke Mopresidente ka mabaka a boitshwaro bo bobe, ho se kgone kapa ho se kgone, kamora tsamaiso e qadilweng Lekgotleng la Dikgetho mme e tshehetswa ke boholo ba Seboka sa Naha. Lehlakore la tshebetso la mokgatlo le etelletswe pele ke Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, eo e leng mohlanka wa yona wa boikarabello mme o tlaleha selemo le selemo ho Palamente ka Komiti ya Dipotefolio ya Ditaba tsa Lehae. Mohlanka e Moholo wa Dikgetho wa hajwale ke [[Sy Mamabolo]] . === Bakomishenara ba Hona Joale === Bakomishenara ba hajwale ke: * Mosotho Moepya ( Chairperson ) * Janet Love (Motlatsi oa Modulasetulo) * Nomsa Masuku * Glen Mashinini * Dhaya Pillay === Bakomishenara ba Pele === Ka 1997, Mopresidente [[Nelson Mandela]] o ile a kgetha sehlopha sa pele sa Bakomishenara Khomisheneng ya Dikgetho ya ka ho sa feleng: <ref>{{Cite journal|pages=105–122}}</ref> * Johann Kriegler (Modulasetulo) * Brigalia Bam (Motlatsi wa Modulasetulo) * Thoko Mpumulwana * Herbert Vilakazi * Fanie van der Merwe Bakomishenara ba bang ba kenyeleditse: * Pansy Tlakula * Terry Tselane <ref name=":2" /> * Bongani Finca <ref name=":2" /> * Herbert Msimang <ref>https://www.elections.org.za/content/new.aspx?id=1750</ref> * Raenette Taljaard <ref name=":2" /> * Thami Makanya * Ismail Hussain == Ditlhaloso le dikgang == Ho tloha ka 2013 ho isa ho selemo sa 2014, Pansy Tlakula, ha e ntse e le Modulasetulo wa Khomishene, o ne a ameha kgang e telele mabapi le karolo ya hae thekong ya diofisi tsa naha tsa Khomishene Centurion ka 2009. Ka 2013, Mosireletsi wa Setjhaba, [[Thuli Madonsela.|Thuli Madonsela]], o fumane hore Tlakula o ne a le molato wa tsamaiso e mpe, o tlōtse melao ya theko, mme o hlolehile ho senola kgohlano ya dithahasello e bakwang ke kamano ya hae le Thaba Mufamadi, eo e neng e le mong'a karolo wa Abland, moqapi wa thepa ka mora khiriso ya R320 milione. <ref name=":10">https://www.ewn.co.za/2014/04/30/Elections-can-go-ahead-without-Tlakula</ref> Tlaleho e latelang ea Letlotlo la Naha e entse diphetho tse tshwanang. Nakwana pele ho dikgetho tsa 2014 ka Motsheanong, mekga e mehlano ya dipolotiki - United Democratic Movement, African Christian Democratic Party, Congress of the People, AgangSA le [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]] - e ile ya etsa kopo Lekhotleng la Dikgetho ea hore Tlakula a tloswe mosebetsing wa hae. Leha taba ena e ile ya tjhetjhiswa ho fihlela ka mora dikgetho, ka la 18 Phuptjane lekgotla le ile la fumana kgahlanong le Tlakula, le mo kgothaletsa ho tlosoa mosebetsing ka lebaka la hore boitshwaro ba hae bo bobe bo ne bo sentse botshepehi ba Khomishene. Ka Phato, Lekgotla la Molaotheo le ile la lahla kopo ya hae ya ho ipiletsa kahlolong eo. Ho ya ka Molao wa Khomishene ya Dikgetho, kahlolo eo e ne e emela mohato wa pele wa ho tloswa ha Tlakula ofising, mme e ka be e ile ya tswela pele ka dipuisano tsa komiti ya palamente pele ho voutu ya Seboka sa Naha mabapi le ho tloswa ha hae. Leha ho le jwalo, ka la 2 Lwetse 2014, mme leha a ntse a tswela pele ho latola phoso efe kapa efe, Tlakula o ile a itokolla Khomisheneng. <ref name=":11" /> Ka 2018, Madonsela o ile a hanyetsa ho kgethwa ha Mosotho Moepya jwalo ka Mokomishenara, ka lebaka la hore, ha e ntse e le Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, o ile a hloleha ho mo fa tlhahisoleseding ya bohlokwa nakong ya diphuputso tsa hae tsa 2013 mabapi le khiriso. Ka la 20 Motsheanong selemong sa 2021, Khomishene e ile ya kgetha Dikgang Moseneke ho etsa dipatlisiso mabapi le monyetla wa hore dikgetho tsa lehae di tšoaroe joalo ka ha ho reriloe ka la 27 Mphalane 2021, nakong ya [[Lefu la Coronavirus|seoa sa COVID-19]], li tla ba mahala ebile li lokile. Moseneke o ile a etsa qeto ea hore ho ke ke ha khoneha ho tshwara dikgetho tse lokolohileng le tse hlokang leeme ka letsatsi leo tlasa maemo ao, 'me a khothaletsa ho diehisa dikgetho ho fihlela ka 2022. O boetse a khothaletsa hore Khomishene e nahane ka ho atamela lekhotleng le nang le matla a ho laela ho etsa kopo ea taelo ea ho tjhetjhisa dikgetho, mme, ntlheng ena, Khomishene e entse kopo e potlakileng Lekgotleng la Molao oa Motheo bakeng sa phihlello e tobileng. === Thuto ya bakgethi le palo ya batho ba tlileng === Ho tloha ka selemo sa 2007, Palamente e ile ea nyatsa Khomishene ka ho se "boqapi bo lekaneng mokgweng oa eona oa ho ngolisa bakgethi le thuto ea bakgethi." == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] tbymh8890mdr1sm60faqenx04lo6xzc 40266 40265 2026-07-09T05:56:59Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 40266 wikitext text/x-wiki   '''Khomishene ya Likhetho ea Afrika Boroa''', eo ka linako tse ling e bitsoang '''Khomishene ea Likhetho''', kapa e bitsoang lebitso la eona la pele, '''Khomishene e Ikemetseng ea Likhetho''' kapa '''IEC''', ke mokhatlo oa tsamaiso ya dikgetho wa [[Afrika Borwa]], mokhatlo o ikemetseng o thehiloeng tlas'a khaolo ea borobong ea Molaotheo . Khomishene e ikarabella bakeng sa ho tsamaisa dikgetho tse tlamang tsa Seboka sa Naha, makgotla a ketsamolao a provense le makgotla a masepala . Khomishene e thehilwe ka la 17 Mphalane 1996 ho nkela sebaka Khomishene ea nakwana ea pele e neng e okametse likhetho tsa pele tsa demokrasi tsa SA ka 1994. Ntlo-kholo ya yona e Centurion, [[Gauteng]] . == Nalane == === Khomishene ya Dikgetho e Ikemetseng ya Nakwana === Tlasa mmuso [[Kgethollo ya merabe|wa kgethollo ya morabe]], dikgetho Afrika Borwa di ne di tsamaisoa ke Lefapha la Litaba tsa Lehae, tlasa Molao oa dikgetho tsa selemo sa 1979. <ref name=":4">{{Cite journal|pages=1157}}</ref> Tsamaiso hya diketho e ile ya fetisetswa feela ho mokhatlo o ikemetseng nakong ea phetoho ea demokrasi e seng ea morabe. Molao oa Komisi e Ikemetseng ya Dikhetho wa 1993 o thehile mokgatlo wa nakwana, o bitswang Komisi e Ikemetseng ea Likhetho (lebitso le ntseng le hokahantsoe le Komisi kgafetsa phetolelong ea eona ea hajwale), ho laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi, tse neng li tshwerwe ho tloha ka la 26 ho isa ho la 29 Mmesa selemong sa 1994. <ref name=":3">https://www.saflii.org/za/legis/num_act/ieca1993321/</ref> E ne e e-na le ditho tse leshome le metso e tšeletseng, ho kenyeletsoa le ditho tse leshome le motso o mong tsa Afrika Borwa tse "hlomphuoang" tse neng li emela "karolo e pharaletseng ya baahi," le ditho tse hlano tse sa emeleng sechaba sa matjhaba. Ka Tshitwe selemong sa 1993, Mopresidente wa mehleng eo FW de Klerk o ile a kgetha Maafrika Borwa a latelang ho ba Khomishene: <ref name=":5">''Mawson, Amy (2010).''</ref> Johann Kriegler (Modulasetulo), Dikgang Moseneke (Motlatsi wa Modulasetulo), Zak Yacoob, Ben van der Ross, Charles Nupen, [[Helen Suzman]], Oscar Dhlomo, Frank Chikane, Dawn Mokhobo, Johan Heyns, le Rosil Jager. Ditho tse hlano tsa matjhaba e ne e le: Jørgen Elklit, Gay MacDougall, Amare Tekle, Walter Kamba, le Ron Gould. Likhetho tsa 1994 li ile tsa ahlolwa ka bophara hore di ne di lokolohile ebile di lokile, ho sa tsotellehe mathata a maholo a tsamaiso le tshokelo ea [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha wa Naha]] ea ho phephetsa bonnete ba tsona lekhotleng. <ref name=":4">{{Cite journal|pages=1157}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFPadmanabhan2002">Padmanabhan, Vijay (2002). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=83–96}}</ref> Khomishene ea nakoana e ile ea qhaloa ha mosebetsi wa eona o phetheloa qetellong ea 1994, ka mor'a ho tšehetsoa ka kabo e khethehileng ea palamente bakeng sa selemo seo feela. === Ho thehwa ha Khomishene ya Kamehla === Kamora dikgetho tsa selemo sa 1994, Molaotheo wa nakwana wa 1993 o ile wa nkelwa sebaka ka Motsheanong 1996 ka Molaotheo wa ho qetela. Molao wa Komisi e Ikemetseng ya Dikgetho, ka ho tshwanang, o ile wa nkelwa sebaka ke Molao wa Komisi ya Dikgetho wa 1996, o ileng wa qala ho sebetsa ka la 17 Mphalane selemong sa 1996 mme wa theha Komisi ya Dikgetho ka sebopeho sa yona sa hajwale, sa kamehla, e le setheo sa kgaolo ya borobong . Ka la 1 Hlakola selemong sa 1999, Modulasetulo wa pele wa Khomishene, Johann Kriegler, o ile a itokolla mosebetsing, a qotsa dingongoreho tse fapaneng, ho kenyeletswa le tekanyetso e sa lekaneng ya Khomishene, tlhoko e ntjha ya hore bakgethi ba tla tlameha ho ba le ID e nang le khoutu ya bar, le kgaello ya boikemelo ka lebaka la tshitiso ya Lefapha la Merero ya Lehae. Kriegler o ile a nkelwa sebaka ke motlatsi wa hae, Brigalia Bam, ya ileng a dula boemong boo ho fihlela ka 2011 mme e ntse e le yena feela Modulasetulo ya sebeleditseng nako e felletseng. == Mesebetsi == Mesebetsi ea mantlha ea Khomishene, jwalo ka ha e hlalositsoe Karolong ya 190(1) ya Molaotheo, ke ho laola dikgetho maemong ohle a mmuso; ho netefatsa hore dikgetho di lokolohile ebile li lokile; le ho phatlalatsa diphetho tsa dikgetho ka nako e khuts'oane kamoo ho ka khonehang (matsatsing a supileng, ho latela Molao oa Khomishene ya Dikgetho). E tsamaisitse dikgetho tse akaretsang (tsa naha le tsa provense) ka 1999, 2004, 2009, 2014, 2019 le 2024, le dikgetho tsa lehae (tsa masepala) ka 1995-96, 2000, 2006, 2011, 2016 le 2021, hammoho le dikgetho tse ngata tsa lehae. Mesebetsi e meng ya Khomishene e hlalositsoe Molaong wa Khomishene ea Dikhetho wa 1996, Molaowa Dikgetho wa 1998, le, haufinyane tjena, Molao oa Ditshebeletso tsa Mekga ya Dipolotiki wa 2018 (o ileng oa hlakola Molao oa Ditshebeletso tsa Setjhaba tsa Mekga ya Dipolotiki e Emetsweng oa 1997). Mesebetsi ena e kenyelletsa ho kgothaletsa thuto ea bakgethi; ho ngolisa bakgethi le mekga ya dipolotiki; ho hlahloba molao oa dikgetho; ho abela dibaka tsa ho vouta le ho hlalosa dibaka tsa tsamaiso ea ho vouta; le ho aba lichelete tsa setjhaba ho, le ho laola lichelete tsa poraefete tsa mekha ea lipolotiki. Molao wa Khomishene ya Dikgetho o boetse o thehile Lekgotla la Dikgetho ho hlahloba diqeto tsa Khomishene le ho ahlola liqabang. Ntle le Molaotheo, Molao wa Khomishene ya Dikgetho, Molao wa Dikgetho, le Molao wa Ditjhelete wa Mekga ya Dipolotiki, IEC e angwa ke Molao wa Dikgetho wa Mmuso wa Lehae wa selemo sa 2000 le Molao wa Dibopeho tsa Mmuso wa Lehae wa 1998. Ka Hlakubele 2009, Lekgotla la Molaotheo le ile la etsa qeto ya hore Khomishene e lokela ho atolosa voutu ho baahi ba Afrika Borwa ba dulang kantle ho naha, ha feela baahi ba ingodisitse ho vouta ba ntse ba le ka hare ho naha, kamora phephetso ho Molao wa Dikgetho le melawana e amanang le ona ho ''AParty le E mong khahlanong le Letona la Ditaba tsa Lehae le ba Bang.'' === Mesebetsi ea machaba === Khomishene e fane ka tshhetso ea botekgeniki, ya tsamaiso le ea thepa ho dikhomishene tsa dikgetho tsa Rephaboliki ea Demokrasi ya Congo, Comoros le Lesotho. Moralong wa Palamente ya Afrika Borwa, mesebetsi ena ke phello ya tlhaloso e pharaletseng ea Khomishene ya tlamo ya yona ya molao ea ho khothaletsa demokrasi ka dikgetho. == Sebopeho == Khomishene e na le ditho tse hlano, tseo e mong wa tsona e lokelang ho ba moahlodi. Ho ya ka karolo ya 6 ya Molao wa Khomishene ya Dikgetho, ditho e tlameha ho ba baahi ba Afrika Borwa mme ha di a lokela ho ba le boemo bo hodimo ba mokga le dipolotiki. <ref name=":1">{{Cite web}}</ref> Ha e le hantle, ditho ka kakaretso di kgethwa ho tswa mekgatlong ya boahlodi, ya thuto le ya setjhaba. Khomishene e kgethwa bakeng sa nako ya dilemo tse supileng, mme dikgetho di etswa ke Mopresidente ka kgothaletso ya Seboka sa Naha, kamora dikgetho tse entsweng ke komiti ya Seboka. Komiti ya dikgetho e kgetha lenaneng la bakgethwa ba bokelletsweng ke phanele e ikemetseng, e etellwang pele ke Mopresidente wa Lekgotla la Molaotheo mme e kenyeletsa Mosireletsi wa Setjhaba le baemedi ba Khomishene ya Ditokelo tsa Botho ya Afrika Borwa le Khomishene ya Tekano ya Bong . Ho ya ka boikgethelo ba bona, Mopresidente o kgetha ditho tse pedi hore e be Modulasetulo le Motlatsi wa Modulasetulo. Ditho di ka tloswa ke Mopresidente ka mabaka a boitshwaro bo bobe, ho se kgone kapa ho se kgone, kamora tsamaiso e qadilweng Lekgotleng la Dikgetho mme e tshehetswa ke boholo ba Seboka sa Naha. Lehlakore la tshebetso la mokgatlo le etelletswe pele ke Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, eo e leng mohlanka wa yona wa boikarabello mme o tlaleha selemo le selemo ho Palamente ka Komiti ya Dipotefolio ya Ditaba tsa Lehae. Mohlanka e Moholo wa Dikgetho wa hajwale ke [[Sy Mamabolo]] . === Bakomishenara ba Hona Joale === Bakomishenara ba hajwale ke: * Mosotho Moepya ( Chairperson ) * Janet Love (Motlatsi oa Modulasetulo) * Nomsa Masuku * Glen Mashinini * Dhaya Pillay === Bakomishenara ba Pele === Ka 1997, Mopresidente [[Nelson Mandela]] o ile a kgetha sehlopha sa pele sa Bakomishenara Khomisheneng ya Dikgetho ya ka ho sa feleng: <ref>{{Cite journal|pages=105–122}}</ref> * Johann Kriegler (Modulasetulo) * Brigalia Bam (Motlatsi wa Modulasetulo) * Thoko Mpumulwana * Herbert Vilakazi * Fanie van der Merwe Bakomishenara ba bang ba kenyeleditse: * Pansy Tlakula * Terry Tselane <ref name=":2" /> * Bongani Finca <ref name=":2" /> * Herbert Msimang <ref>https://www.elections.org.za/content/new.aspx?id=1750</ref> * Raenette Taljaard <ref name=":2" /> * Thami Makanya * Ismail Hussain == Ditlhaloso le dikgang == Ho tloha ka 2013 ho isa ho selemo sa 2014, Pansy Tlakula, ha e ntse e le Modulasetulo wa Khomishene, o ne a ameha kgang e telele mabapi le karolo ya hae thekong ya diofisi tsa naha tsa Khomishene Centurion ka 2009. Ka 2013, Mosireletsi wa Setjhaba, [[Thuli Madonsela.|Thuli Madonsela]], o fumane hore Tlakula o ne a le molato wa tsamaiso e mpe, o tlōtse melao ya theko, mme o hlolehile ho senola kgohlano ya dithahasello e bakwang ke kamano ya hae le Thaba Mufamadi, eo e neng e le mong'a karolo wa Abland, moqapi wa thepa ka mora khiriso ya R320 milione. <ref name=":10">https://www.ewn.co.za/2014/04/30/Elections-can-go-ahead-without-Tlakula</ref> Tlaleho e latelang ea Letlotlo la Naha e entse diphetho tse tshwanang. Nakwana pele ho dikgetho tsa 2014 ka Motsheanong, mekga e mehlano ya dipolotiki - United Democratic Movement, African Christian Democratic Party, Congress of the People, AgangSA le [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]] - e ile ya etsa kopo Lekhotleng la Dikgetho ea hore Tlakula a tloswe mosebetsing wa hae. Leha taba ena e ile ya tjhetjhiswa ho fihlela ka mora dikgetho, ka la 18 Phuptjane lekgotla le ile la fumana kgahlanong le Tlakula, le mo kgothaletsa ho tlosoa mosebetsing ka lebaka la hore boitshwaro ba hae bo bobe bo ne bo sentse botshepehi ba Khomishene. Ka Phato, Lekgotla la Molaotheo le ile la lahla kopo ya hae ya ho ipiletsa kahlolong eo. Ho ya ka Molao wa Khomishene ya Dikgetho, kahlolo eo e ne e emela mohato wa pele wa ho tloswa ha Tlakula ofising, mme e ka be e ile ya tswela pele ka dipuisano tsa komiti ya palamente pele ho voutu ya Seboka sa Naha mabapi le ho tloswa ha hae. Leha ho le jwalo, ka la 2 Lwetse 2014, mme leha a ntse a tswela pele ho latola phoso efe kapa efe, Tlakula o ile a itokolla Khomisheneng. <ref name=":11" /> Ka 2018, Madonsela o ile a hanyetsa ho kgethwa ha Mosotho Moepya jwalo ka Mokomishenara, ka lebaka la hore, ha e ntse e le Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, o ile a hloleha ho mo fa tlhahisoleseding ya bohlokwa nakong ya diphuputso tsa hae tsa 2013 mabapi le khiriso. Ka la 20 Motsheanong selemong sa 2021, Khomishene e ile ya kgetha Dikgang Moseneke ho etsa dipatlisiso mabapi le monyetla wa hore dikgetho tsa lehae di tšoaroe joalo ka ha ho reriloe ka la 27 Mphalane 2021, nakong ya [[Lefu la Coronavirus|seoa sa COVID-19]], li tla ba mahala ebile li lokile. Moseneke o ile a etsa qeto ea hore ho ke ke ha khoneha ho tshwara dikgetho tse lokolohileng le tse hlokang leeme ka letsatsi leo tlasa maemo ao, 'me a khothaletsa ho diehisa dikgetho ho fihlela ka 2022. O boetse a khothaletsa hore Khomishene e nahane ka ho atamela lekhotleng le nang le matla a ho laela ho etsa kopo ea taelo ea ho tjhetjhisa dikgetho, mme, ntlheng ena, Khomishene e entse kopo e potlakileng Lekgotleng la Molao oa Motheo bakeng sa phihlello e tobileng. === Thuto ya bakgethi le palo ya batho ba tlileng === Ho tloha ka selemo sa 2007, Palamente e ile ea nyatsa Khomishene ka ho se "boqapi bo lekaneng mokgweng oa eona oa ho ngolisa bakgethi le thuto ea bakgethi." == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] bqks714nrrn575hrjq2q1joypi8zf7i Draft 1 0 10787 40267 2026-07-09T07:42:51Z Lesoemp 13032 This is a topic I am working on 40267 wikitext text/x-wiki '''Tlhekefetso ya bontate malapeng''' 4soslizk3tgid0naz7ydnafa5pxgkx8