Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.8 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Ronald Baipidi 0 3343 51866 42858 2026-06-28T20:38:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51866 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Ronald Baipidi | office =Tautona wa Botswana Federation of Trade Unions | term_start = 1997 | term_end = | predecessor = | successor = | birth_date = | birth_place = Botswana | death_date = | death_place = | party = Botswana Democratic Party. }} '''Ronald Baipidi''' ke [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Trade_unionist motshereganyi] wa [[Botswana|Botswana]]. Baipidi e ne e le tautona wa lekgotla la [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Botswana_Federation_of_Trade_Unions Botswana Federation of Trade Unions], lekgotla le le tona mo Botswana, e sale ka ngwaga wa 1997. Ka ngwaga wa 2005, Baipidi o ne a kopana le ba lekgotla la [https://en.m.wikipedia.org/wiki/China Chinese] trade unionists go tla go buisanya ka tirisano mmogo gareng ga makgotla a. Mo bokopanong jwa baeteledipele ba makgotla kwa thuto puisanyong ya itsholelo mo papading gape le tse dingwe tse di amanang mo dikganyeng ka ngwaga 2007, Baipidi o ne a tshwantsha lekgotla la [https://en.m.wikipedia.org/wiki/European_Union European Union] [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Economic_Partnership_Agreements Economic Partnership Agreements] le lengwe la [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Scramble_for_Africa Scramble for Africa], a le baya molato a re ga le tlise ditlhabololo mo Aferika. O ne a tlhalosa gape gore ka [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Africa_Growth_and_Opportunity_Act molao motheo wa kgolo le ditshono tsa Aferika] lefatshe la [[USA|United States]] le ipeile mo go diriseng [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Developing_world mafatshe a a tlhabologang].<ref>{{Cite web |url=http://www.bilaterals.org/article.php3?id_article=10418 |title=EPAs Threaten Another 'Scramble for Africa' - Unionists |access-date=2011-12-10 |archive-date=2012-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120221224552/http://www.bilaterals.org/article.php3?id_article=10418 |url-status=dead }}</ref> ==Metswedi== {{Reflist}} * [http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20050822 BOPA Daily News, 22 August 2005, "BFTU leader enjoys serving people"] * [http://english.peopledaily.com.cn/200504/26/eng20050426_182694.html People's Daiy Online, 26 April, 2005, "Chinese trade unions to enhance ties with Botswana's counterparts"] {{Persondata <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]]. --> | NAME = Baipidi, Ronald | ALTERNATIVE NAMES = | SHORT DESCRIPTION = | DATE OF BIRTH = | PLACE OF BIRTH = | DATE OF DEATH = | PLACE OF DEATH = }} {{DEFAULTSORT:Baipidi, Ronald}} [[Karolo:Ngwaga tsa batho ba ba timetseng (batho ba ba mo botshelong)]] [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] boao7hzq4yszlh8j6tsiehk4w4chkjq Mmatshumo 0 3395 51884 31693 2026-06-29T07:04:56Z Faraj Mohammad 12913 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 51884 wikitext text/x-wiki {{Location map|Botswana|lat=-21.14565358030|long=25.65995640877|caption=Location of Mmatshumo}} Mmatshumo ke motse o o mo kgaolong ya legare mo [[Botswana]]. O bapile le lefelo la Makgadikgadi Pan. Motsana o o nale sekolo se potana le kokelwana, agape le palo ya batho e ne e le makgolo a borobabobedi,masome a borataro le botlhano mo palo bathong ya ngwaga wa 2001.<ref>{{cite web | url=http://www.cso.gov.bw/html/census/dist52_53.html | title=Distribution of population by sex by villages and their associated localities: 2001 population and housing census | accessdate=2008-01-06 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20071124145541/http://www.cso.gov.bw/html/census/dist52_53.html | archivedate=2007-11-24 | url-status=live }}</ref> Mo bokone jwa motsana wa Mmatshumo go nale setlhaketlhake sa Khubu gape mo borwa jwa motse go nale moepe wa diteemane wa Damtshaa yo o eteletsweng pele ke kompone ya [[Debswana]]. Tsela e e kopanyang Letlhakane mo borwa go ya Mmatshumo e tsentswe sekontere. ==Bogosi jwa kwa Mmatshumo== Morago ga go itaaana ka noga e utlwa ka lobaka lo lo leele tebang le yo o tla a tlhatlhamang kgosi Jacob Baganetseng fa a sena go fologa setilo ka ntlha ya bofofu ngogola morafe wa Mmatshumo o ne wa amogela Rre Keletswaretse Phetsogang.Morafe o ne wa amogela Rre Phetsogang kwa kgotleng ya Mmatshumo fa a ne a tlhomamiswa semmuso jaaka kgosi ya motse o ke Kgosi Gonkgang Mankgatau wa kwa Rakops.E rile a rolela morafe kgosi ya bone kgosi Mankgatau a tlhalosa fa a sa itumelela tshologo ya bone ka jaana kgosi a tshwanelwa ke go rolelwa mo atleng tsa bone.O ne a tlhalosa fa kgosi e bewa mo diatleng tsa morafe otlhe wa motse mme a rotloetsa kgosi Phetsogang go tla go dira ka maatlametlo le kagiso a tlatsa ka gore o tshwanetse go nna bori ebile a na le nonofo ka nako tsotlhe fa a afa morafe dithuso. A re jaaka a dumetse fa a tla a apara kobo ya bogosi teme ya sepolotiki e tshwanetse ya ilwa ke loleme la gagwe ka go sa nneng jalo o tla a kgaoganya morafe ka yone. Kgosi Mankgatau o tsweletse a mo tlhalosetsa fa tiro ya bogosi e kgonwa ka go kopa dikgakololo mo bagolong le go bereka le dikomiti tsotlhe tsa motse bogolo jang ya ditlhabololo. Batsadi ka go farologana ba ne ba kopa kgosi Phetsogang go lebala diphapang tsa bone fa ba ne ba santse ba le mo mererong ya bogosi mme a ikanye go bopaganya morafe wa motse o ka go o tsaya ka tekatekano mo tlharabololong ya mathata a one.Molaodi wa kgaolo Rre Rapetse Mathumo ene o ne a lebogela morafe wa Mmatshumo go nna pelotelele mo tharabolong ya mathata a a neng a apere bogosi jwa motse wa bone ntleng ga tshololo ya madi jaaka go a tle go diragale mo mafatsheng a mangwe.Rre Mathumo o ne a kaya seo fa e le boikarabelo jo Batswana mo lefatsheng leno ka bophara ba ka bo supang go somarela kagiso ga mmogo le puso ya batho ka batho e ‘fatshe leno le ikgantshang ka yone.Fa a latlhela la gagwe kgosi Phetsogang o ne a tshephisa morafe wa Mmatshumo fa a tla a bereka le one ka tekatekano ntleng le kgethololo ebile a dira ka bonatla go netefatsa gore ditlhabololo tse di neng di emisitswe tsi! ke bogosi di tswelela pele. ==Dipadi tse dingwe== {{reference}} {{coord|21|8|44|S|25|39|36|E|display=title}} [[Category:Kgaolo ya legare ya Botswana.]] [[Category:Metsana mo Botswana]] [[Category:Polelo ya mokwalonyana mo koranteng 5]] {{botswana-geo-stub}} tb2llpa2e94az9xiqobbk2vz4y0b0kp Modiri Marumo 0 3526 51829 43425 2026-06-28T15:50:49Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51829 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Modiri Marumo|birth_date={{birth date and age|1976|7|6|df=y}}|birth_place=[[Gaborone]], Botswana|height={{height|m=1.82}}<ref name = "NFT"/>|position=[[Goalkeeper (association football)|Goalkeeper]]|clubs1=[[Botswana Defence Force XI|Botswana Defence Force]]|years1=1996–2008|years2=2008–2010|clubs2=[[Haras El Hodood]]|caps2=8|goals2=0|clubs3=[[Bay United F.C.|Bay United]]|years3=2010–2012|years4=2012–2015|clubs4=[[Polokwane City F.C.|Polokwane City]]|caps4=65|goals4=0|nationalteam1=[[Botswana national football team|Botswana]]|nationalyears1=1997–2015|nationalcaps1=85|nationalgoals1=0}} '''Modiri Marumo''' ke motshameki wa kgwele ya dinao o tshwotswe ka kgwedi ya (Phukwi e thola malatsi a marataro ka ngwaga wa 1976)<ref name=":0">[https://www.national-football-teams.com/player/961.html "Modiri Marumo"]. ''National Football Teams''. Benjamin Strack-Zimmermann. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> ka moo [[Botswana|ke Motswana yo o ]]tumileng ka go tshameka kgwele ya dinao. Ka ngwaga wa 2010 kgwedi e le Phatwe o ne a ikwadisa konteraka le ba ba ntlheng ya lefatshe la Aforika borwa ba setlhopa sa Bay United,<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.kickoff.com/news/17394/bay-united-sign-goalkeeper-modiri-marumo.php |access-date=2012-01-24 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174841/http://www.kickoff.com/news/17394/bay-united-sign-goalkeeper-modiri-marumo.php |url-status=dead }}</ref> le fa gontse jalo o ne a kile a tshamekela setlhopa sa kwa Egypt ebong Haras El Hodood kwa lebaleng la Botswana Defence Force ka ngwaga wa 2008 kgwedi e le Tlhakole.<ref name=":1">{{cite web|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/africa/7250805.stm|title=Botswana keeper moves to Egypt|accessdate=2008-02-18|date=2008-02-18|author=Tshepho Bogosing|publisher=BBC}}</ref> Marumo ke motshameki wa pele wa setlhopa sa setshaba sa Botswana.<ref>{{cite web|url=http://www.playerhistory.com/Default.aspx?page=player_details&playerID=162627|title=Player profile|accessdate=2008-02-18|publisher=PlayerHistory.com|archive-date=2008-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20081006015830/http://www.playerhistory.com/Default.aspx?page=player_details&playerID=162627|url-status=dead}}</ref> == Tiro ya setlhopha == Marumo o tsholetswe kwa [[Gaborone]], mme o simolotse tiro ya gagwe le [[BDF XI|sesole sa Botswana]]. O saenetse setlhopha sa Egepeto sa Haras [[El Hodood]] ka Tlhakole 2008, mme a nna motshameki wa ntlha wa Botswana go tshamekela mo karolong e e kwa godimo ya Egepeto.<ref name=":1" /> O ne a fudugela kwa [[Aforika Borwa]] ka Phatwe 2010, a saena le [[Bay United]].<ref>Ernest Fakude (25 August 2010). [http://www.kickoff.com/news/17394/bay-united-sign-goalkeeper-modiri-marumo.php "Bay United sign goalkeeper Modiri Marumo"]. Kick Off. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> O feditse tiro ya gagwe le [[Polokwane City]], le yone e le kwa Aforika Borwa.<ref name=":0" /> == Tiro ya boditšhabatšhaba == Marumo o ne a tshamekela setlhopha sa bosetšhaba sa Botswana makgetlho a le masome a ferabongwe le botlhano magareng ga 1997 le 2015.<ref>[https://www.rsssf.org/miscellaneous/bot-marumo-intl.html "BModiri Marumo - International Appearances"]. ''[[:en:RSSSF|RSSSF]]''. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> Ka Firikgong 2012 e ne e le mongwe wa batshameki ba le mmalwa ba setlhopha sa bosetšhaba ba ba neng ba ngala tiro ka ntlha ya dituelo.<ref>Mtokozisi Dube (9 January 2012). [https://www.bbc.co.uk/sport/football/16468343 "Botswana players give up strike action over bonus row"]. BBC Sport. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> O ne a rola tiro kwa tshimologong mo setlhopheng sa bosetšhaba ka Tlhakole 2012,<ref>Mtokozisi Dube (10 February 2012). [https://www.bbc.co.uk/sport/football/16984586 "'Dipsy' Selolwane set for Botswana retirement"]. BBC Sport. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> morago ga [[Sejana sa Ditšhabatšhaba sa Aforika sa 2012|Sejana sa Ditšhaba sa Aforika sa 2012]], mme a boela kwa setlhopheng sa bosetšhaba gape ka Phukwi 2012.<ref>Mtokozisi Dube (4 July 2012). [https://www.bbc.co.uk/sport/football/18687976 "Botswana coach welcomes back five retired stars"]. BBC Sport. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> Ke ene fela motshwaradino yo o kileng a ntshiwa mo nakong ya go tlhago ya diphenalethi.<ref>Dart, James (7 December 2005). [https://www.theguardian.com/football/2005/dec/07/theknowledge.sport "Is Morrissey mates with Kevin Gallen?"]. the Guardian. Retrieved 17 Phalane 2025.</ref> ==Metswedi== {{Reflist}}{{DEFAULTSORT:Marumo, Modiri}} [[Category:Ditsholo tsa 1976]] [[Category:Batho ba ba tshelang]] [[Category:Batshameki ba kgwele ya dinao ba Botswana]] [[Category:Batshameki ba Batswana ba kgwele ya dinao ba ba tshamekang lefatshe ka bophara]] [[Category:Batshameki ba kgwele ya dinao ba batswakwa mo lefatsheng la Egypt]] [[Category:Batshameki ba setlhopha sa Botswana Defence Force Xi]] 12iahlyvd52fixc387l7fkmx9vy1hta Sinenjongo High School 0 4022 51872 44737 2026-06-28T22:28:22Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51872 wikitext text/x-wiki {{Infobox school |name= Sinenjongo High School |image= -SinenjongoHighSchool 01.jpg |motto= ''Isiseko senkcubeko''<br />The foundation of development |established= |type= [[State school|Public and paying]];<ref>{{cite web | url=http://www.mediaweb.co.za/journalist/mnews_j_.asp?id=4211 | title=Mediaweb: SA Journalist Network | date=15 June 2013 | archive-url=https://archive.today/20130615060351/http://www.mediaweb.co.za/journalist/mnews_j_.asp?id=4211 | archive-date=15 June 2013 | url-status=dead}}</ref> [[Mixed-sex education|mixed gender]] |headmistress= Mrs Khuselwa Malinga-Nopote |location= [[Joe Slovo Park]], [[Milnerton]], [[Cape Town]], South Africa | coordinates = {{coord|33|52|25.68|S|18|30|34.56|E|region:ZA-WC_type:edu|display=inline}};<ref>{{cite web | url=http://plak.co.za/moreinfo/21778/sinenjongo-high-school | title=Sinenjongo High School – South Africa | publisher=Plak.co.za | access-date=13 July 2014}}</ref> |enrollment= more than 1400 |houses= No residence halls |colours= Blue and grey |grades= 8–12 |staff= 41 teachers }} '''Sinenjongo High School''' ke sekolo se segolwane mo [[:en:Joe Slovo Park|Joe Slovo Park]], [[:en:Milnerton|Milnerton]], [[:en:Cape Town|Cape Town]] (toropo ya Kapa), [[Aferika Borwa]]. ==Ditso== Ka ngwaga wa 1993 Elda Mahlentle o simolotse sekolo se bitswa ( Elda Mahlentle Primary School) kwa maipafela a a ko toropong a bitswana Chuku go lebagana le kwa mabaleng a matabogelo a dipitse mo [https://en.wikipedia.org/wiki/Milnerton Milnerton].Baithuti ba lokwalo lwa Ntlha go fitlha kwa go ba lokwalo lwa Bone ba ne ba kopantswe mo ntlwaneng e ngwefela. Fa ngwaga wa 1994 o ya bokhutlong sekolo se ne sa atloloswa go fitlha ka dithuto tsa lokwalo lwa Boferabongwe mme gape go okeditswe le one mantlwana a borutelo a le Boferabobedi. Ba [https://en.wikipedia.org/wiki/Department_of_Education_(South_Africa) Lephata la Thuto] ba ne ba thusa sekolo ka go duela barutabana ba le Lesome. Ka ngwaga wa 1996 mantlo a masha a ne a agiwa mo lefelong la Joe Slovo mme ka go nna jalo sekolo se ne sa atlolosetswa teng go nale barutabana ba le Lesome le Borataro. Moragonyana ga ditumalano tse di tsereng sebakanyana sekolo se ne sa felela se tlhapmiwa go nna sa setšhaba ka ngwaga wa 200. Elda Mahlentle Primary School e ne ya fetlolwa go nna Sinenjongo High School gape le [[Marconi Beam Primary School]]. ==Go itsege ga sekolo== Kompone ya Rabie Property Group e ne ya kaya mo sekolong sa Sinenjongo High School jaaka nngwe ya mananeo a katlego ya kompone mo go neyeng setšhaba.<ref>{{cite web |url=http://www.rabie.co.za/blog/?s=sinenjongo |title=Sinenjongo &#124; Rabie Blog |publisher=Rabie.co.za |date= |accessdate=2013-06-13 |archive-date=2013-04-21 |archive-url=https://archive.today/20130421230245/http://www.rabie.co.za/blog/?s=sinenjongo |url-status=dead }}</ref> Mme Nopote o ne a tlhapiwa go nna moeteledipele wa sekolo ka kgwedi ya Phukwi 2010, mme a bua kwa bokopanong jwa TEDxCapeTownED ngwaga wa 2012 ka fa sekolong se tsweletseng pele ka maduo a mantle a sekolo.<ref>{{cite web|url=http://tedxtalks.ted.com/video/TEDxCapeTownED-Malinga-Nopote-E |title=Malinga Nopote - Excellence Through Trust |publisher=TEDxCapeTownED |date= |accessdate=2013-06-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.youtube.com/watch?v=hQcJUpwZ_-U |title=Excellence through trust: Malinga Nopote at TEDxCapeTownED |publisher=YouTube |date=2012-06-18 |accessdate=2013-06-13}}</ref> [[Setshwantsho:My classmates.JPG|thumb|Baithuti]] Sekolo se ne sa fiwa tlotla ya go nna nngwe ya dikolo tse di Lesome mo Western Cape mo go direng bontle ka ngwaga wa 2012 go tsweng kwa ba [https://en.wikipedia.org/wiki/Western_Cape_Education_Department Lephateng_la_thuto_mo_Western_Cape].<ref>{{cite web|url=http://www.info.gov.za/speeches/docs/2013/wc_top_schools.pdf |title=WESTERN CAPE EDUCATION DEPARTMENT NATIONAL SENIOR CERTIFICATE (NSC) AWARDS FOR 2012 |publisher=info.gov.za |date= |accessdate=2013-06-13}}</ref> ==Ditlamelo== [[File:Sinenjongo High School, Joe Slovo Park, Cape Town, South Africa-3743.jpg|thumb|right|Ntlwana ya Borutulelo mo Senenjongo]] Go simololeng ka ngwaga wa 2012, sekolo se ne se nale: * Lefelo le go rutelwang tsa Maranyane le le 1<ref>[http://www.iol.co.za/news/south-africa/joe-slovo-pupils-get-to-grips-with-science-1.360967?ot=inmsa.ArticlePrintPageLayout.ot IOL | News for South Africa and the world<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>{{Cite web |title=Community Involvement<!-- Bot generated title --> |url=http://www.oldmutual.co.za/corporate/asset-management/om-investment-group-(sa)/about-us/community-involvement.aspx |access-date=2013-07-10 |archive-date=2014-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140403052428/http://www.oldmutual.co.za/corporate/asset-management/om-investment-group-(sa)/about-us/community-involvement.aspx |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.thepost.co.za/joe-slovo-pupils-get-to-grips-with-science-1.360967#.Ubuw5PlkM3Q Joe Slovo pupils get to grips with science - Post | IOL.co.za<!-- Bot generated title -->]</ref> * Lefelo le go lengwang merogo le le 1<ref>{{Cite web |title=Century City {{!}} Blog {{!}} Century City Takes Arbor Day To Neighbouring Community<!-- Bot generated title --> |url=http://centurycity.co.za.dedi118b.your-server.co.za/blog/century-city-takes-arbor-day-to-neighbouring-community |access-date=2013-07-10 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714143159/http://centurycity.co.za.dedi118b.your-server.co.za/blog/century-city-takes-arbor-day-to-neighbouring-community |url-status=dead }}</ref><ref>[http://152.111.1.87/argief/berigte/dieburger/2011/02/23/TG/26/csfoodtun3.html Path: /Published/TygerBurger/2011/02/23/TG/Texts/csfoodtun3.xml Creator: system Last Modified by: system Author: leon.steenkamp Keyword: Print Chanal: TygerBurger Edition: TG ...<!-- Bot generated title -->]</ref> * Mafelo a mabedi a dikhomputara (ka dikhomputara di le Masome a Mane tse di berekang fela)<ref>[http://152.111.1.87/argief/berigte/dieburger/2006/07/10/TC/28/cfrotary.html Path: /Published/TygerBurger/TC/2006/06/21/Texts/cfrotary.xml Creator: system Last Modified by: system Print Chanal: TygerBurger Edition: TC Publication Date: 20060621 Section...<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name=autogenerated2>{{Cite web |url=http://www.ratanga.co.za/social-responsibility/sinenjongo-high-school/ |title=Ratanga Junction donates R150 000 to Sinenjongo High School {{!}} Ratanga Junction Theme Park {{!}} Unique Function Venue<!-- Bot generated title --> |access-date=2013-07-10 |archive-date=2012-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120419200833/http://www.ratanga.co.za/social-responsibility/sinenjongo-high-school |url-status=dead }}</ref> * Mafelo a borutelo a le Lesome le Boferabobedi, barutabana ba le Masome a Mabedi le Bosupa (go akaretsa barutabana ba le Boraro ba dithuto tsa Dipalo gape le ba le Bobedi ba dithuto tsa Science mme ga bowa go tlhapiwa ba bangwe ba le Bobedi <ref>{{Cite web |title=K-Way Platteklip Charity Challenge raised R518k for Sinenjongo {{!}} Rabie Blog<!-- Bot generated title --> |url=http://www.rabie.co.za/blog/2012/04/r518-000-raised-for-sinenjongo/ |access-date=2013-07-10 |archive-date=2012-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120520122953/http://www.rabie.co.za/blog/2012/04/r518-000-raised-for-sinenjongo/ |url-status=dead }}</ref><ref name=autogenerated2 /> <ref name=autogenerated1>[http://152.111.1.87/argief/berigte/dieburger/2012/01/11/TP/3/absinen2.html Path: /Published/TygerBurger/2012/01/11/TP/Texts/absinen2.xml Creator: system Last Modified by: system Author: andre.bakkes Keyword: Sinenjongo High School Print Chanal: Tyger...<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://issuu.com/b-guided_media/docs/centurycityedits2 ISSUU - Century City Edits issue 2 by Michele Attwood<!-- Bot generated title -->]</ref>) and more than 800 learners. <ref>{{cite web|url=http://sinenjongohighschoolvaledictory2011.blogspot.com/ |title=Sinenjongo High School -My Valedictory Speech (2011, September) |publisher=Sinenjongohighschoolvaledictory2011.blogspot.com |date=2011-10-15 |accessdate=2013-06-13}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Year !! Pass Rate !! Number of learners !! Bachelors !! Bachelors Rate |- | 2008 || 27% || 71 || 3 || 4% |- | 2009 || 44% || 66 || 3 || 5% |- | 2010 || 98% || 44 || 7 || 16% |- | 2011 || 88% || 87 || 19 || 22% |- | 2012 || 95% || 92 || 32 || 35% |} ==Mekgatlho ya Sekolo== * [https://en.wikipedia.org/wiki/Athletics_(sport) Mabelo] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Choir Moopelo] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Chess Chess] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Debate Debate] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Drama Bodiragatsi] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Dance Mmino] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Netball Bolotloa] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Soccer Kgwele_ya_dinao] ==Mekgatlho e mengwe== * Star Schools<ref>{{cite web |url=http://www.starschools.co.za/programmes.html#anchor_saturday_school |title=Programmes |publisher=Starschools |date= |accessdate=2013-06-13 |archive-date=2013-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810161733/http://starschools.co.za/programmes.html#anchor_saturday_school |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=PPC {{!}} In The Mix<!-- Bot generated title --> |url=http://www.ppc.co.za/pages/newsletter/feb12/newsletter_feb12.cfm |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408020714/http://www.ppc.co.za/pages/newsletter/feb12/newsletter_feb12.cfm |url-status=dead }}</ref> * BBN<ref>{{cite web|url=http://www.bbn.co.za/ |title=Legacy Partneship |publisher=BBN |date= |accessdate=2013-06-13}}</ref><ref>{{Cite web |title=BBN - Legacy Partneship<!-- Bot generated title --> |url=http://www.bbn.co.za/yes_i_can_gallery.php |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130813221733/http://bbn.co.za/yes_i_can_gallery.php |url-status=dead }}</ref><ref>[http://bbnlearners.blogspot.com/2011/04/bbn-learners-2011-sinenjongo.html BBN Addsure Sinenjongo 2011 Learners: BBN LEARNERS 2011 - Sinenjongo<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.bbnlearners.blogspot.com/ BBN Addsure Sinenjongo 2011 Learners<!-- Bot generated title -->]</ref> * ASSET<ref>{{cite web |url=http://asset.org.za/ |title=ASSET |publisher=Association for Educational Transformation |date=2013-03-14 |accessdate=2013-06-13 |archive-date=2013-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130604043019/http://www.asset.org.za/ |url-status=dead }}</ref> ==Mananeo a amanang== ===Tiriso ya Wikipedia mahala=== [[File:Gr 12A Feb 2013.JPG|thumb|right|Grade 11A Class who penned the open letter for free access to Wikipedia on their cellphones, (photographed in February 2013 as the 12A class)]] [[File:Call for free Wikipedia for schoolkids on cellphones.ogg|thumb|A sample from a Cape Town radio interview between Kieno Kammies and Pam Robertson, Maths and Science teacher at Sinenjongo High School about her class and their campaign for free access to Wikipedia on their cellphones.]] Ka ngwaga wa 2012, setlhopha sa baithuti ba lokwalo lwa 11A kwa sekolong ba ne ba kopa dikompone tsa maranyane tsa South African go ba letla go dirisa [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia Wikipedia] mahala e le ntlha ya go thusa baithuti go dira tiro ya bone ya sekolo.<ref>{{cite web |url=http://www.livdigital.co.za/south-african-school-goers-lobby-mobile-operators-for-free-wikipedia-access/ |title=South African school-goers lobby mobile operators for free Wikipedia access |publisher=Livdigital Independent News |date=12 December 2012 |accessdate=2013-06-13 |archive-date=2013-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130211005535/http://www.livdigital.co.za/south-african-school-goers-lobby-mobile-operators-for-free-wikipedia-access |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.gadget.co.za/pebble.asp?relid=5612 |title=SA learners lobby for free Wikipedia on phones |publisher=Gadget |date=27 Dec 2012 |accessdate=2013-06-13 |archive-date=2013-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603230359/http://www.gadget.co.za/pebble.asp?relid=5612 |url-status=dead }}</ref> .[https://en.wikipedia.org/wiki/FNB_Connect FNB_Connect] (kompone ya South African ya maranyane) e ne ya nna ya ntlha go araba kopo ka go letla tiriso ya mahala ya Wikipedia ka dioura tse di rileng mo bagwebing ba bone. Le go ntse jalo teta e e ne e seyo mo megaleng ya matheka, e tla tsenya dingalo tse di ntsi mo bagwebing ba dikompone tsa maranayane a megala ya matheka go fa se se tshwanang.<ref>{{cite web|url=http://www.telecompaper.com/news/fnb-connect-to-offer-free-wikipedia-browsing-in-the-evening--919278 |title=FNB Connect to offer free Wikipedia browsing in the evening |publisher=Telecompaper |date=17 January 2013 |accessdate=2013-06-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://businesstech.co.za/news/internet/29953/fnb-connect-offers-free-wiki-browsing/ |title=FNB Connect offers free wiki browsing |publisher=BusinessTech |date=2013-01-16 |accessdate=2013-06-13}}</ref> Kgwedi ya May 2013, sekolo se ne sa etelwa ke Victor Grigas and Charlene Music go tsweng kwa [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikimedia_Foundation Wikimedia_Foundation] go ikgolaganya le sekolo gore setšhaba se itse ka ikopelo e.<ref>{{cite web|url=http://issuu.com/tygerburger/docs/tygerburger_milnerton_29_may_2013 |title=Tygerburger Milnerton 29 May 2013 by Tygerburger Newspaper |publisher=ISSUU |date=2013-05-29 |accessdate=2013-06-13}}</ref><ref>{{cite web|author= |url=https://soundcloud.com/primediabroadcasting/call-for-free-wikioedia-for |title=Call for free Wikipedia for schoolkids on cellphones by Primedia Broadcasting on SoundCloud |publisher=Soundcloud.com |date=2013-06-07 |accessdate=2013-06-13}}</ref><ref>[http://www.saha.org.za/news/2012/December/south_african_learners_lobby_for_free_mobile_access_to_online_encyclopedia.htm SAHA - South African learners lobby for free mobile access to online encyclopedia<!-- Bot generated title -->]</ref> Ka go rialo, kgwedi ya June 2013, babega dikgang lefatšhe ka bophara bo ne jwa, gasa makwalo a baithuti go nale mekwalo ya dipalo mo go one,bogolo jang ka beke e e neng e latela ya malatsi a banana a [https://en.wikipedia.org/wiki/Soweto_uprising Soweto_uprising]. Lekwalo le ne la goroga maikuelo lefatšhe ka bophara, kgaolo ya [https://en.wikipedia.org/wiki/Western_Cape Western_Cape], fela jaaka dikgaolo tse dingwe [[Gauteng]] le ya [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu_Natal KwaZulu_Natal] mme tsa tswelela ka go itsise lefatshe ka se ka tsepe ya Facebook ya ''''Free Access to Wikipedia from Cellphones.'''' <ref>http://www.facebook.com/FreeAccessToWikipedia</ref> <ref>[http://m.news24.com/news24/Technology/News/SA-learners-lobby-for-free-Wikipedia-20121210 SA learners lobby for free Wikipedia | News24<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite web |title=Wikipedia {{!}} NGO Pulse<!-- Bot generated title --> |url=http://www.ngopulse.org/category/tags/wikipedia |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130612092530/http://www.ngopulse.org/category/tags/wikipedia |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.itweb.co.za/index.php?option=com_content&view=article&id=60956 Students want free mobile Wikipedia | ITWeb<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.humanipo.com/news/6440/Wikipedia-films-Sinenjongo-learners Wikipedia films Sinenjongo learners | News | HumanIPO<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sinenjongo_High_School_Wiki_class.JPG File:Sinenjongo High School Wiki class.JPG - Wikimedia Commons<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://allafrica.com/stories/201212160040.html allAfrica.com: South Africa: Learners Lobby for Free Wikipedia Access (Page 1 of 2)<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite web |title=Let pupils roam info highway - Sowetan LIVE<!-- Bot generated title --> |url=http://www.sowetanlive.co.za/youthtube/2013/06/13/let-pupils-roam-info-highway |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130716232047/http://www.sowetanlive.co.za/youthtube/2013/06/13/let-pupils-roam-info-highway |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=OPINION: Free access to Wikipedia from cellphones<!-- Bot generated title --> |url=http://finweek.com/2013/06/12/opinion-free-access-to-wikipedia-from-cellphones/ |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023104737/http://finweek.com/2013/06/12/opinion-free-access-to-wikipedia-from-cellphones/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.iol.co.za/mercury/change-lives-of-millions-of-children-with-penstroke-1.1532548#.Ubsd9-cmtWU Change lives of millions of children with penstroke - The Mercury | IOL.co.za<!-- Bot generated title -->]</ref> ==Ditiragalo tsa ngwaga== [[Setshwantsho:WikiReaders in South Africa.jpg|thumb|babadi ba Wiki]] Go nale letsatsi la ithuthuntso ka tsa mebereko le haphegileng la bana ba ba dirang lokwalo lwa Boferabobedi le lwa Boferabongwe mo batho ba ba tlang ba tswa mo maphateng a a farologanyneg a tsa pereko ba tlang go buwa le baithuti ba bo ba ba itsese ka maphata a tsa pereko ka go farologana. Se se dirwa ka gore baithuti ba lokwalo lwa Lesome ba tshwanetse go itlhophela dithuto tse ba tshwanetseng go itebaganya le tsone mo setlheng sa makgaolakgang. Baithuti ba bangwe ba makwalo a mangwe bone ba akarediwa le bone. <ref>{{Cite web |title=School's achievements recognised.(Workplace) - Cape Times (South Africa) {{!}} HighBeam Research<!-- Bot generated title --> |url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-167466689.html |access-date=2013-07-10 |archive-date=2014-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140921192736/http://www.highbeam.com/doc/1G1-167466689.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=Dozens of speakers address learners at Sinenjongo's 2012 Careers Day {{!}} Rabie Blog<!-- Bot generated title --> |url=http://www.rabie.co.za/blog/2012/08/dozens-of-speakers-address-learners-at-sinenjongos-2012-careers-day/ |access-date=2013-07-10 |archive-date=2012-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120923054120/http://www.rabie.co.za/blog/2012/08/dozens-of-speakers-address-learners-at-sinenjongos-2012-careers-day/ |url-status=dead }}</ref> Ngwaga le ngwaga go nale moletlo wa kabo dimpho wa baithuto ba ba gaisitseng botlhe mo setlhopheng sa baithuting ba lokwalo lwa Lesome le Bobedi. Gape ke ipelelo ya bone ya bofelo ya ngwaga.<ref>{{Cite web |title=Sinenjongo’s Valedictory Celebrations {{!}} Rabie Blog<!-- Bot generated title --> |url=http://www.rabie.co.za/blog/2012/10/sinenjongos-valedictory-celebrations/ |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130227195834/http://www.rabie.co.za/blog/2012/10/sinenjongos-valedictory-celebrations/ |url-status=dead }}</ref> Moragonyana fela ga ipelelo e sekolo se dira moletlo yo mongwe wa tsamaya sentle wa setlhopha sa baithuti ba lokwalo la Lesome le Bobedi se bitswang gotwe "Matric Dance" kgotsa "Matric Ball"<ref>{{Cite web |title=Dance spectacular for Sinenjongo {{!}} Rabie Blog<!-- Bot generated title --> |url=http://www.rabie.co.za/blog/2012/10/dance-spectacular-for-sinenjongo/ |access-date=2013-07-10 |archive-date=2013-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130227195806/http://www.rabie.co.za/blog/2012/10/dance-spectacular-for-sinenjongo/ |url-status=dead }}</ref> ==Dinepe== <gallery> File:Sinenjongo High School, Joe Slovo Park, Cape Town, South Africa-3369.jpg|Sinenjongo High School, Joe Slovo Park, Cape Town, South Africa-3369 File:Sinenjongo High School courtyard.jpg|Sinenjongo-High-School courtyard File:Class in Sinenjongo High School, Joe Slovo Park, Cape Town, South Africa-3341.jpg|Class in session </gallery> ==Metswedi== {{Reflist}} [[Category:Schools in Cape Town]] [[Category:Wikipedia]] [[Category:1993 establishments in South Africa]] relwvgvk5gen12z3fqgylpr83rhqaal Vee Mampeezy 0 6501 51875 47340 2026-06-29T00:04:58Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51875 wikitext text/x-wiki '''Odirile Ishmael Sento''', o itsegeng ka maina a '''Vee, Vee Mampeezy and Mampeezy''', ke mo opedi wa [[Botswana]] gape ke moeteledi pele le mokwadi wa Lamalanga le Black Money Makers records.<ref>{{cite web|title=Botswana-born showbiz millionaires|url=http://botswanaunplugged.com/3845/botswana-born-showbiz-millionaires/|access-date=13 January 2018|website=botswanaunplugged.com|publisher=botswanaunplugged|archive-date=13 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113202947/http://botswanaunplugged.com/3845/botswana-born-showbiz-millionaires/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Vee brand grows|url=http://www.thepatriot.co.bw/lifestyle/item/3730-vee-brand-grows.html|access-date=13 January 2018|website=thepatriot.co.bw|publisher=the patriot|archive-date=13 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113150238/http://www.thepatriot.co.bw/lifestyle/item/3730-vee-brand-grows.html|url-status=dead}}</ref> == Mokgwa wa go itshetsa le tswelelopele == Vee o ne a golola pina ya gagwe ya ntlha ya "Taku Taku" ka 2004.Alebamo ya gagwe ya ntlha e ne ya gololwa ka fa tlase ga setudio sa Black Money Makers, mme moragonyana ya fudugela kwa direkotong tsa Eric Ramco.<ref>[http://rudeboynecta.blogspot.com/2009/05/odirile-sento-aka-vee.html "Vee's first album".] ''Botswana Unplugged''. Rudeboy Nectar. 22 May 2009. Retrieved 21 August 2017</ref> Ka ngwaga wa 2010 Odirile Sento o ne a senola gore ke Mokeresete yo o tsetsweng sesha.<ref>Writer, GASEBALWE SERETSE Staff (6 August 2010). "'I am a born-again Christian'- Vee". ''Mmegi Online''. Retrieved 14 September 2024.</ref> Ka ngwaga wa 2015 Odirile o ne a dirisana le Scripture Union Botswana go thusa go anamisa lefoko la Modimo mo dikolong.<ref>editor, Online (29 March 2015). [https://web.archive.org/web/20251009074356/https://www.sundaystandard.info/call-me-ocybrother-veeoco-not-ocyprophet-veeoco-odirile-sento/ "Call me 'Brother Vee' not 'Prophet Vee'- Odirile Sento | Sunday Standard".] Retrieved 14 September 2024</ref>{{Infobox musical artist|years_active=2001–present|label=Black Money Makers|genre={{hlist|[[Funk]]|[[House music|House]]|[[Kwaito]]|Traditional}}|instrument=Vocal|associated_acts={{hlist|Mingo Touch|Veezo View|Dr Tawanda|Eskimos|Dj Kuchi|[[DJ LaTimmy]]|[[Khuli Chana]]}}|birth_place=[[Hukuntsi]], [[Botswana]]}} ==Botshelo jwa senamana== O ne a nyetse Kagiso Ruth Ludo Sento fa e sale ka 2014 mme o na le bana ba le babedi.<ref>Mathala, Sharon (7 October 2022). [https://www.mmegi.bw/news/why-vee-mampeezy-is-divorcing-kagiso/news "Why Vee Mampeezy is divorcing Kagiso"]. ''Mmegi Online''. Retrieved 14 September 2024.</ref> Banyalani bano ba ne ba tlhalana ka Ngwanatsele 2022.<ref>Radio, Nehanda (8 October 2022). [https://nehandaradio.com/2022/10/08/why-botswana-singer-vee-mampeezy-is-divorcing-wife-kagiso-sento/ "Why Botswana singer Vee Mampeezy is divorcing wife Kagiso Sento".] ''Nehanda Radio''. Retrieved 14 September 2024.</ref> O mo kgolaganong le Sphalaphala sa ga Marothi. == Discography == === Tse di nosi === * ''Taku Taku'' (2004) * ''Stimela'' (2008) * ''Zaza'' (2010) * ''Vee'' (2011-2012) * ''Crossroads'' (2012) * ''I Do'' (2016) * ''Champion'' (2017) * Dumalana (2019) * Dololo (2019) * Moya (2022) ==== Motseletsele ==== * ''Introloction'' (2001)<ref>[http://www.mmegi.bw/index.php?sid=7&aid=115&dir=2007/April/Tuesday3 "Vee, Discography"]. ''Mmegi online''. Sidney Baitsile. 3 April 2007. Retrieved 21 August 2017</ref> * ''Lamalanga'' (2003) * ''Kasi Angels'' (2004) * ''Ntja Mme'' (2005) * ''Ditshipi Tsame'' (2006) * ''Kasiology'' (2007) * ''Stimela'' (2008) * ''Everybady'' (2009) * ''Supernatural Vol1'' (2013) * ''Supernatural Vol2'' (2014) * ''Supernatural Vol3'' (2015) == Diawate le ditlhopho == * Metro FM award 2017 * One Africa award, album - I Do == Bona gape == * [[Sasa Klaas]] * [[:en:Khuli_Chana|Khuli Chana]] * [[Charma Gal]] * [[Ross Branch]] == Metswedi== <references /> [[Karolo:Matsalo a 1983]] [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] [[Karolo:Dithopha tsa mmino tsa Botswana]] [[Karolo:Diopedi tsa Botswana tsa borre]] 2wew0pho5t9patyxthnal1x048mxsqw Phatlalatso ya metsi le kgopo leswe mo Aforika Borwa 0 8697 51862 50634 2026-06-28T19:38:58Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51862 wikitext text/x-wiki   '''Phatlalatso ya etsi le leswe mo Aforika Borwa''' di lemogiwa ka diphitlhelelo le dikgwetlho. Phepelo ya metsi le kgeleloleswe mo Aforika Borwa e na le diphitlhelelo le dikgwetlho. Morago ga bokhutlo jwa tlhaolele puso e e sa tswang go tlhophiwa ya Aforika Borwa e ne ya lwantshana le tirelo e e neng e gola ka nako eo le dikgoreletsi tsa go fitlhelela metsi le kgeleloleswe. Ka jalo, puso e ne ya dira maitlamo a magolo a go dira gore go nne le maemo a a kwa godimo a tirelo le a a kwa godimo a go tshegetsa dipeeletso go fitlhelela maemo ao. Fa e sa le ka nako eo, naga eno e dirile kgatelopele e e rileng malebana le go tokafatsa go fitlhelela metsi: E fitlheletse gore batho botlhe ba kgone go bona metsi a a botoka mo ditoropong, mme mo mafelong a magae palo ya batho b ba nang le metsi e oketsegile go tswa go 66% go ya go 79% go tloga ka 1990 go fitlha ka 2010. Aforika Borwa gape e na le lefapha lê le nonofileng ya metsi e e nang le rekoto e e tlhomologileng mo go tlhameng dilo tse disha. Le fa go ntse jalo, go nnile le kgatelopele e potlana thata mo go tsa boitekanelo: Go fitlhelela metsi go oketsegile fela go tswa go 71% go ya go 79% mo nakong e e tshwanang. Go sa ntse go na le mathata a magolo a a amanang le go nna le madi a a lekaneng a batlamedi ba ditirelo, a a dirang gore go se ka ga tlhokomelwa tlhokomelo. Go sa tlhomamang ga gore puso e tla kgona go tshegetsa madi a a tlhokegang mo lephateng leno le gone go a tshwenya. Dikarolo tse pedi tse di tlhaolang lekala la metsi la Aforika Borwa ke pholisi ya metsi a motheo a a sa duelelweng le go nna teng ga dikomiti tsa metsi, tse e leng ditheo tse di tlamelang ka metsi ka bontsi tse di tsamaisang diphaepe le go rekisa metsi go tswa mo matamong go ya kwa bommasepaleng. Ka kgwêdi ya Motsheganong 2014 go ne ga itsisiwe gore lephta la Metsi le Kgaso la Durban le gapile Sekgele sa Metsi sa Stockholm Industry "ka ntlha ya tsela ya lone e e fetolang le e e akarêtsang", le e bitsa "nngwe ya ditirelo tse di tlhabologang thata mo lefatsheng".<ref>{{Cite web|title="Most progressive water utility in Africa" wins 2014 Stockholm Industry Water Award|url=http://www.siwi.org/prizes/stockholmindustrywateraward/winners/2014-2/|publisher=Stockholm International Water Institute (SIWI)|access-date=8 June 2014|archive-date=14 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714190020/http://www.siwi.org/prizes/stockholmindustrywateraward/winners/2014-2/|url-status=dead}}</ref> Toropokgolo e golagantse batho ba bangwe ba le didikadike di le 1.3 le metsi a diphaepe mme e neetse batho ba le 700,000 go tsena mo matlwaneng a boithomelo mo dingwageng di le 14. Gape e ne e le mmasepala wa ntlha wa Aforika Borwa go tsenya mêtsi a a sa duêlêlweng a bahumanegi mo tirisong. Mo godimo ga moo, e rotloeditse go phuthiwa ga mêtsi a pula, motlakase o monnye wa metsi le ntlwana ya boithomelo e e omileng e e fokotsang motlhapo. Ka 13 Tlhakolê 2018, lefatshe le ne la bolêla fa e le matlhôtlhapelo a bosetšhaba kwa [[Cape Town]] ka gonne mêtsi a torôpô a ne a bolêlêtswe pele a tla omêlêla pele ga bokhutlo jwa Seêtebosigo. E re ka matamô a yônê a ne a tletse ka diphesente di le 24,9 fela, go ne go na le dikgato tsa go somarela metsi tse di nêng di tlhoka gore moagi mongwe le mongwe a dirise dilitara tse di kwa tlase ga di le 50 ka letsatsi. Dikgaolwana tsôtlhê tsê di robangbongwe tsa naga di ne tsa amiwa ke sê pusô e nêng e se tlhalosa jaaka "bogolo le bokete" jwa komêlêlô ya dingwaga di le tharo. Go ya ka diphopholetso tse di tshegediwang ke UN, Cape Town ke nngwe ya ditorôpô tse dikgolo tse di lesome le bongwe tsa lefatshe tsê di lebêlêtsweng go fêlêlwa ke mêtsi.<ref>"The 11 cities most likely to run out of drinking water – like Cape Town" 11 February 2018. BBC News. https://www.bbc.com/news/world-42982959.</ref> Ka 2018, Cape Town e ne ya gana kopô ê e tswang kwa Iseraele ya go e thusa go aga di feketiri tsa go ntsha letswai.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-saundersonmeyer-drought-commentary/commentary-in-drought-hit-south-africa-the-politics-of-water-idUSKBN1FP226 In drought-hit South Africa, the politics of water], Reuters, January 25, 2018</ref><ref>[https://www.wsj.com/articles/cape-town-may-dry-up-because-of-an-aversion-to-israel-1519254816 Cape Town May Dry Up Because of an Aversion to Israel], Wall St. Journal, February 21, 2018</ref><ref>[https://www.aish.com/jw/me/The-Cape-Town-Water-Crisis-and-Hating-Israel.html The Cape Town Water Crisis and Hating Israel], aish, February 11, 2018</ref><ref>[https://www.jpost.com/Opinion/South-African-stupidity-540605 South African stupidity], Jerusalem Post, February 3, 2018</ref> == Metswedi ya metsi le tiriso ya metsi == [[Setshwantsho:Katse_Dam,Lesotho,Africa.jpg|thumb|250x250px|Letamo la Katse kwa Lesotho ke motswedi o o botlhokwa wa metsi mo kgaolong e e omeletseng ya Gauteng go dikologa Johannesburg, lefelo la madirelo la Aforika Borwa.]] Go nna teng ga mêtsi mo Aforika Borwa go farologana thata go ya ka sebaka le nako. Le fa Bophirima bo omile ka pula fela ka selemô mme e le kwa tlase ga 100 mm, Botlhaba le Borwa-botlhaba di amogela pula ngwaga otlhe ka palogare ya go fitlha go 1000 mm. Palogotlhe ya metsi a a elelang mo godimo ga lefatshe ka ngwaga e fopholediwa go nna 43 go ya go 48 km3, go ikaegile ka motswedi.<ref name="FAO Aquastat">FAO Auqastat: [http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/south_africa/index.stm South Africa 2005]. Retrieved 24 October 2010</ref><ref name="Earthtrends">World Resources Institute: [https://web.archive.org/web/20120319144736/http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/wat_cou_710.pdf Water Resources and Freshwater Ecosystems – South Africa]. Retrieved 24 October 2010</ref> Bontsi jwa metsi a a êlêlang a latlhêga ka ntlha ya merwalêla, ka jalo metswêdi ya mêtsi a a leng têng a fopholediwa go nna 14 km3/ngwaga fêla. Le fa mêtsi a a kafa tlase ga lefatshe a lekanyêditswe ka ntlha ya maemo a jeoloji, a dirisiwa thata kwa magaêng le kwa mafelông a a ômêlêtseng. Mêtsi a a leng têng a ka fa tlase ga lefatshe a fopholediwa go nna 1 km3/year. Dinoka tsê dikgolo tsa Aforika Borwa di dinnye thata fa di bapisiwa le dinoka tse dikgolo mo lefatsheng: Ka sekai, mêtsi a Noka ya Nile e le nosi a ka nna makgêtlo a le marataro go feta mêtsi a a leng têng go tswa mo dinokêng tsôtlhê tsa Aforia Borwa mmôgô.<ref name="Orange-Senqu River Commission">[https://web.archive.org/web/20130727172756/http://www.orasecom.org/ Orange-Senqu River Commission]. Retrieved 18 June 2011</ref><ref name="Limpopo Watercourse Commission">[https://web.archive.org/web/20110219043758/http://www.limcom.org/ Limpopo Watercourse Commission]. Retrieved 18 June 2011</ref> Dinoka tsê dikgolo ke Noka ya Orange e elêlang kwa Lewatleng la Atlantic, Noka ya Limpopo, Noka wa Incomati, Noka e Maputo, Noka ye Tugela, Noka le Noka ya Olifants (Limpopo), le Noka ye Breede. Dinoka tsa uMkhomazi, Maputo, Thukela le Limpopo tsotlhe di elela kwa Lewatleng la India. Dinoka tsê di botlhokwa thata tsa Aforika Borwa di kgabaganya melelwane: Noka ya Orange e abelana le Botswana, Namibia le Lesotho, "ntlo ya mêtsi" ya Aforika borwa. Mokgatšha wa noka ya Limpopo-Olifants o abelana le Botswana, Zimbabwe le Mozambique, e e kwa tlase ga noka. Dikomiti tsa boditšhabatšhaba tsa dinaga tsotlhe tsê di bapileng le dinoka di tlhomilwe go laola metswêdi êno ya mêtsi e e kgabaganyang melelwane.<ref name="Orange-Senqu River Commission"/><ref name="Limpopo Watercourse Commission"/> Metswêdi e e ka nnang teng ya metsi mo isagweng ke go ntshiwa letswai mo metsing a lewatle kgotsa go fetisêdiwa ga mêtsi go tswa kwa Nokêng ya Zambezi. Palogotlhe ya mêtsi a a ntshiwang ngwaga le ngwaga e ne ya fopholediwa go nna 12.5 km3 ka ngwaga wa 2000, mme mo e ka nnang 17% ya onê e nê e dirisêdiwa mêtsi a mmasepala.<ref name="FAO Aquastat"/><ref name="Earthtrends"/> Mo dikarolong tsê di kwa bokône jwa lefatshe, metswêdi ya mêtsi a a kwa godimo le a a kafa tlase ga lefatshe e batlile e tlhabololwa ka botlalô e bile e dirisiwa. Mo dikgaolông tsê di nang le mêtsi a mantsi tsa borwabotlhaba jwa lefatshe go na le didirisiwa tsê di botlhôkwa tsê di sa tlhabololwang le tsê di sa dirisiwêng thata.<ref name="FAO Aquastat" /> Lefelô la [[Gauteng]] lê le dikologilêng Johannesburg, le lê nang le mêtsi a mannyê thata, le amogêla mêtsi go tswa mo matamong a a farologaneng mo lefelông lêo a a jaaka Letamo la Vaal mme le reka metsi go tswa kwa tsamaisong ya Noka ya Orange ka Lesotho Highlands Water Project, segolobogolo go tswa kwa Letamong la Katse.<ref>Rand Water:[https://web.archive.org/web/20190209124346/http://www.randwater.co.za/AboutUs/Pages/Background.aspx Background]. Retrieved 24 October 2010</ref> Cape Town e amogêla mêtsi a yônê a a nowang go tswa mo thulaganyong e kgolo ya dinoka le matamo, go akarêtsa le Letamo la Noka ya Berg. Cape Town e na le ditlamelo tsa go phepafatsa metsi di le 26, tse dingwe tsa tsone tse di sa direng sentle e bile di simologile ka dingwaga tsa bo1950, mme seno se dira gore go nne thata go bona metsi a a phepa le go laola leswe. Cape Town e tla amogela kadimo ya €80 million go tswa go KfW go tla go thusa torôpô go tokafatsa le go atolosa madirelô a a farologaneng a go phepafatsa mêtsi a a leswê a kgaolwana, thuso ya €1.2 million ya katiso le thusô ya €4.5 million ya dikgatô tsa go tshegetsa torôpô. Diphêtogô di tla letlêlêla torôpô go dirisa mêtsi a a dirisitswêng gapê mo temôthuông kgotsa mo madirêlong le go thusa go rarabolola dikomelelo. === Wastewater reuse === Mo Aforika Borwa, selo sê segolo sê se tlhotlhêlêtsang go dirisiwa gape ga mêtsi a a leswê e ke maêmo a komêlêlô. Ka sekai, kwa Beaufort West, kwa Aforika Borwa, go ne ga agiwa lefelô la go busêtsa mêtsi a a les6we ka tlhamalalo (WRP) go tlhagisa mêtsi a a nowang kwa bokhutlong jwa 2010, ka ntlha ya tlhaêlo e e masisi ya metsi (go tlhagisa 2,300 m3 ka letsatsi).<ref>{{Cite web|url=http://publications.lib.chalmers.se/records/fulltext/146252.pdf|title=Risk Assessment for South Africa's first direct wastewater reclamation system for drinking water production|access-date=29 July 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.imesa.org.za/wp-content/uploads/2015/08/Paper-6.pdf|title=Beaufort West Water Reclamation Plant: First Direct (Toilet-to-Tap) Water Reclamation Plant in South Africa|access-date=29 July 2016|archive-date=13 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913233740/http://www.imesa.org.za/wp-content/uploads/2015/08/Paper-6.pdf|url-status=dead}}</ref> Tsamaiso e e theilweng mo kgôpolông ya dithibêlô di le dintsi mme e akarêtsa ditsamaiso tse di latêlang tsa kalafi: go tlhôtlha motlhaba, UF, RO ya dikgato tsê pedi, le go tsêna ga mêtsi a a bolayang ka lesedi la ultraviolet (UV). Toropo ya George e ne e na le tlhaelo ya metsi mme e ne e dirile tshwetso ya go dirisa leano la IPR (2009/2010), koo metsi a a tswang kwa Outeniqua WWTP a neng a alafiwa ka boleng jo bo kwa godimo thata ka UF le go bolawa ke megare pele ga a busediwa kwa lefelong la konokono la polokelo, Garden Route Dam, koo a kopanngwang le metsi a a sa apewang a a leng teng. Maiteko ano a oketsa metsi a a leng teng ka dimetara di le 10 000 ka letsatsi, mo e ka nnang nngwetharong ya metsi a a nowang. Tsamaiso ya thulaganyo e akaretsa dithulaganyo tse di latelang tsa go phepafatsa: setlhabaphiri, UF, le tshwaetso ya chlorine. Go dirilwe thulaganyo ya gore go tsenngwe kgotlho ya khabone e e dirang (PAC) kwa George WTW, fa go tlhokega jaaka sekgoreletsi se sengwe sa tiro. Sekai se sengwe sa DPR ke setheo sa go dirisa gape se se agilweng le go dirisiwa mo toropong ya Hermanus (Overberg) mo Aforika Borwa, koo jaanong go dirisiwang gape dimetara di le 2.500 ka letsatsi, ka leano la mo isagweng la go oketsa maatla go fitlha go dimetara di ka nna 5.000 ka letsatsi. Ditsela tsa kalafi tse di dirisiwang di akaretsa kalafi ya pele ya UF, RO desalination, mmogo le oxidation ya maemo a a kwa godimo le carbon filtration. Se se tswang mo sejalong se se dirisiwang gape se tsenngwa ka tlhamalalo mo thulaganyong ya metsi a a nowang. == Go bona metsi ke baagi ba SA == [[Setshwantsho:Johhanesburg_Water-Midrand_Tower-002.jpg|thumb|267x267px|Tora ya metsi kwa [[Midrand]], Johannesburg]] Aforika Borwa ke lengwe la mafatshe a le mmalwa mo lefatsheng a a beileng tshwanêlô ya methêô ya mêtsi a a lekaneng mo Molaotheong wa yônê, di bolela gore "Mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go nna le [...] dijo le metsi a a lekanang".<ref>[http://www.info.gov.za/documents/constitution/1996/96cons2.htm#27 Constitution of 1996, Chapter 2, Section 27]</ref> Le fa go ntse jalo, go sa ntse go na le go le gontsi go go tshwanetseng go dirwa go diragatsa tshwanelo eo. Morago ga bokhutlo jwa tlhaolele, puso e e neng e sa tswa go tlhophiwa ya Afrika Borwa e ne ya rua ditirelo tse di neng di dira sentle thata malebana le go fitlhelela metsi le go phepafatsa.<ref>BUSARI, Ola and JACKSON, Barry: Reinforcing water and sanitation sector reform in South Africa, Water Policy, 2006, vol. 8, no 4, pp. 303–312.</ref> Le fa go ntse jalo, go tloga ka 2017, ka ntlha ya go tlhoka tlhokomelo e e bakilweng ke bonweenwee, kabo ya metsi le leswe la leswe e wetse kwa tlase thata.<ref>{{Cite web|date=2020-06-03|title=Controlling Corruption to Improve Water Security: Lessons from the South African Water Sector|url=https://gjia.georgetown.edu/2020/06/03/controlling-corruption-lessons-from-southafrican-watersector/|access-date=2021-07-24|website=Georgetown Journal of International Affairs}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-05-22|title="Better water supply, collection management systems needed to avoid day zero water crisis"|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/better-water-supply-collection-management-systems-needed-to-avoid-day-zero-water-crisis/|access-date=2021-07-24|website=SABC News - Breaking news, special reports, world, business, sport coverage of all South African current events. Africa's news leader.}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adam|first=Ferrial|date=2021-04-29|title=MAVERICK CITIZEN OP-ED: Government must urgently deal with South Africa’s deepening water crisis|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-04-29-government-must-urgently-deal-with-south-africas-deepening-water-crisis/|access-date=2021-07-24|website=Daily Maverick}}</ref> Ka 2015, Lefapha la Metsi le Pholiso le ne la re le tla tlhoka dibilione di le R293 go baakanya le go tokafatsa mafaratlhatlha otlhe a metsi le a leswe mo nageng.<ref>{{Cite web|date=2017-07-21|title=50 000 litres of sewage flow into SA's rivers every second|url=https://mg.co.za/article/2017-07-21-south-africas-shit-has-hit-the-fan/|access-date=2021-07-24|website=The Mail & Guardian}}</ref> Le fa go nnile le koketsego mo palong ya matlo a a tlamelwang ka metsi, diperesente tsa matlo a a nang le metsi a diphaepe di fokotsegile fa e sale ka 1994.<ref>{{Cite web|date=2020-01-30|title=Water services worse than in 1994|url=https://mg.co.za/environment/2020-01-31-water-services-worse-than-in-1994/|access-date=2022-12-04|website=The Mail & Guardian|archive-date=2022-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20221204105423/https://mg.co.za/environment/2020-01-31-water-services-worse-than-in-1994/|url-status=dead}}</ref> === Mêtsi === Ka 2015, palogotlhe ya palo ya batho mo Aforika Borwa ba ba nêng ba sa kgônê go bona mêtsi a a "tokafaditsweng" e ne e le dimilione di le 3.64. 93% ya baagi ba ne ba kgona go bona motswedi wa metsi o o tokafaditsweng mo ngwageng oo.<ref name="SAJMPWash">{{Cite web|url=https://washwatch.org/en/countries/south-africa/summary/statistics/|title=WASHwatch.org – South Africa|website=washwatch.org|access-date=2017-03-27|archive-date=2016-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160411014944/http://www.washwatch.org/en/countries/south-africa/summary/statistics/|url-status=dead}}</ref><ref name="ReferenceA">WHO/UNICEF (2015) [https://web.archive.org/web/20140418142528/http://www.wssinfo.org/documents/ Progress on sanitation and drinking water – 2015 update and MDG assessment], Joint Monitoring Programme for Water Supply and Sanitation</ref><ref name="SAJMPWash" /> Mo puong ya gagwe ya May 2004 ya State of the Union, Moporesidente Thabo Mbeki o ne a solofetsa gore "malapa otlhe a tla nna le metsi a a phepa mo dingwageng di le tlhano". Le fa go nnile le kgatelopele e kgolo, mokgele ono ga o ise o fitlhelelwe ka botlalo. Mo mafelong mangwe a magae, basadi ba dirisa nngwetharong ya nako ya bone ba ga metsi mo melatswaneng le mo didibeng. Gape ba na le boikarabelo jwa go e dirisa go apaya dijo, go tlhatswa diaparo le go tlhapisa bana. === Kgôpô leswê === Malebana le go tlosa leswe, kgatêlôpele e ntse e le bonya. Palogotlhe ya palo ya batho mo Aforika Borwa ba ba sa kgônêng go fitlhêlêla lesw6e le le "tokafaditswêng" e nê e le didikadike di le lesome le borobabobedi ka ngwaga wa 2015.<ref name="SAJMPWash"/><ref name="ReferenceA"/> Selô sê se raya gore ke fela palo ya 66% ya palogotlhe ya baagi ba ba neng ba kgôna go bôna tirêlô ya kgôpô leswê ê e tokafaditswêng mo ngwageng oo.<ref name="SAJMPWash" /> Go ya ka diphopholetso tsa WHO/UNICEF Global Joint Monitoring Programme for Water Supply and Sanitation e e theilweng mo patlisisong le mo tshedimosetsong ya go balwa ga batho, karolo ya Maforika Borwa a a nang le go tokafadiwa ga go tlosa leswe e oketsegile ka iketlo go tswa go 71% ka 1990 go ya go 75% ka 2000 le 79% ka 2010. Ka 2010, go fopholediwa gore batho ba le dimilione di le 11 ba Aforika Borwa ba ne ba sa ntse ba sa kgone go bona leswe le le tokafaditsweng: Ba ne ba dirisa mafelo a a kopanetsweng (dimilione di le 4), matlwana a boithomelo a di-bucket (dimilioni di le 3) kgotsa ba ne ba dira tiro ya go tlhapa (dimiliona di le 4).<ref name="JMP">[[WHO]]/[[UNICEF]]:[[Joint Monitoring Programme for Water Supply and Sanitation]]:[https://web.archive.org/web/20140209002836/http://www.wssinfo.org/data-estimates/table/ Data table South Africa], 2010. Retrieved 3 November 2012</ref> Go ya ka Statistics South Africa, phitlhelelo e kwa godimo, ka bontlhanngwe ka gonne e akaretsa didirisiwa tse di kopanetsweng mo tlhalosong ya yone ya leswe. Go ya ka dipalopalo tsa 2011, go fitlhelela leswe go oketsegile go tswa go 83% ka 2001 go ya go 91% ka 2011, go akaretsa le matlwana a boithomelo a a kopanetsweng le a a ikemetseng ka nosi mmogo le matlwana ao a nang le dikhemikale.<ref name="Census 2011">{{Cite web|last=[[Statistics South Africa]]|title=Census 2011: Statistical Release|url=http://www.statssa.gov.za/Publications/P03014/P030142011.pdf|access-date=3 November 2012|page=52–53|date=October 2012}}</ref> Palo ya malapa a a nang le matlwana a boithomelo a a nang da metsi e oketsegile go tswa go 53% ka 2001 go ya go 60% ka 2011. Ditlamorago tsa boitekanelo tsa go tlhaela ga leswe le le phepa di ka nna masisi, jaaka go supilwe ke batho ba le dimilione di le 1.5 ba ba nang le letshololo mo baneng ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le tlhano le go runya ga kholera ka ngwaga wa 2001.<ref>[http://www.dwaf.gov.za/dir_ws/content/lids/PDF/summary.pdf 2001 basic household sanitation White Paper]</ref> Le fa bontsi jwa di-coliforms di sa gobatse boitekanelo jwa batho, go nna teng ga E. coli, e e apesitseng mo e ka nnang 97% ya dibakateria tsa di-coliforme tse di fitlhelwang mo maleng a diphologolo le mo mantleng, go gatelela go nna teng kwa di-pathogen tse di kotsi thata mo tsamaisong ya metsi (DWAF 1996b). == Boleng jwa tirelo == === Boleng jwa metsi le go tswelela ga phatlalatso === Boleng jwa tirêlo bo farologana thata mme tshedimosetso ga e a tlhomama. Ka ngwaga wa 2003, 63% ya bommasepala ba ne ba sa kgônê go bolêla gore a ba ne ba fitlhêlêla boleng jwa metsi a a nowang kgotsa nnyaa. Metsi a 37% a ne a emisiwa bobôtlana ka letsatsi le le lengwe ka 2003.<ref name="Barometer">[https://web.archive.org/web/20120225121737/http://www.dbsa.org/Research/Documents/Infrastructure%20Barometer.pdf Infrastructure Barometer 2006], p. 121–122</ref> Bareki ba ne ba sa tshepe mme gantsi ba sa ntse ba sa tshepa gore boleng jwa metsi a a nowang bo lekane. Ke ka moo Lefapha la Merero ya Metsi le simolotseng ka 2008 leano le le bidiwang "blue drop" le le ikaegileng ka go rotloetsa boleng jwa metsi. Ka fa tlase ga leano, batlamedi ba ditirelo tsa mmasepala ba fiwa setifikeiti sa "blue drop" fa ba fitlhelela ditlhokego dingwe. Tsêno ga di akaretse fela go latela ditekanyetso tsa boleng jwa mêtsi, mme gape le go nna têng ga leano la pabalesego ya metsi, go laola tsamaiso le go ikanyega ga diphelelo tsa sesupisô, gareng ga tsê dingwe.<ref>Talbot Laboratories:[https://web.archive.org/web/20230422164550/https://www.talbot.co.za/?bluedrop Blue drop, green drop]. Retrieved 18 June 2011</ref> Tsamaiso eno e tsewa e le ya boditšhabatšhaba e le e e sa tshwaneng le epe mo go laoleng metsi a a nowang mme e amogetswe sentle ke Mokgatlho wa Lefatshe wa Boitekanelo. Le fa go ntse jalo, babogedi ba ba tswang mo lefapheng la poraefete ba re go na le "karolo e e nonofileng" e e dikologileng lenaneo le gore boleng jwa metsi tota bo a senyega mo setšhabeng, "fa puso e leka go nyatsa batlhalosi ba ba tswelelang pele mo ponong ya bone ya gore go na le bothata".<ref>Water Rhapsody:[https://web.archive.org/web/20101124040707/http://www.rainharvest.co.za/2010/11/21/blue-drop-water-quality-scheme-gains-momentum-but-critics-say-more-is-needed ‘Blue Drop’ water quality scheme gains momentum, but critics say more is needed], 21 November 2010. Retrieved 18 June 2011. Quote from Dr Anthony Turton, TouchStone Resources</ref> Ka 2009, ditsamaiso di le 23 tsa metsi di ne tsa bona setifikeiti sa Blue Drop. Ka 2010, di le 9 di ne tsa latlhegelwa ke yone mme di le 24 di ne tsa e bona lekgetlo la ntlha, di tlisa palogotlhe go 38 (kwa tlase ga 5 peresente) mo dithulaganyong di le 787 tse di neng tsa sekasekiwa. Baopedi ba bararo ba maemo a a kwa godimo e ne e le Johannesburg, Cape Town le torotswana ya Bitou.<ref>Polity.org.za:[http://www.polity.org.za/article/blue-drop-report-2010-south-african-drinking-water-quality-management-performance-april-2010-2010-04-29 Blue Drop Report 2010: South African Drinking Water Quality Management Performance (April 2010)]. Retrieved 18 June 2011</ref><ref>Department of Water Affairs:[http://www.dwaf.gov.za/Documents/blueDrop.pdf Blue Drop Report 2010], p. 2 and 5 retrieved on 18 June 2011</ref> Metsi a a nosetsang a ntse a gatelelwa thata. Eutrophication ke bothata jo bo ntseng bo oketsega, ka gonne mo e ka nnang nngwetharong ya metsi otlhe a a bolokilweng mo bobolokelong jwa botlhokwa a setse a le gaufi le gore a se ka a tlhola a siamela boikaelelo jwa one fa go sa dirwe maiteko a magolo a go laola metsi. Metsi a a tswang mo meepong, segolobogolo a a tswang mo meepong ya gauta, a fokotsega ka bonako, mme metsi a a nang le asiti e ntsi a simolola go tswa mo meepong e e latlhilweng.<ref>UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs. IRIN Humanitarian News and Analysis:[http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=76780 South Africa:Paying the Price for Mining], 15 February 2008. Retrieved 31 October 2011.</ref> 55% ya didirisiwa tsa go phepafatsa metsi a a leswe, bogolo jang tse dinnye, ga di fitlhelele ditekanyetso tsa leswe mme tse dingwe ga di lebale boleng jwa leswe. Ka go tshwana le tsamaiso ya setifikeiti sa go wela kwa tlase ga botala jwa loapi sa metsi a a nowang, puso e simolotse setifikeiti ya go wela kwa godimo ga botala jo botala jwa botala jwa go phepafatsa metsi a a leswe a mmasepala. Go tloga ka Motsheganong 2011, ba le 7 mo go ba le 159 ba ba nang le metsi ba ne ba tlhomamisitswe ka go wela ga botala, le ba le 32 mo go ba ba 1,237 ba ba nang dabalesego ya metsi a a leswe.<ref>Department of Water Affairs:[http://www.dwaf.gov.za/dir_ws/gds/ Green Drop Cerfification]. Retrieved 18 June 2011</ref> Ka 2009, fa didirisiwa di le 449 tsa go phepafatsa metsi a a leswe di ne di tlhatlhobiwa, go ya ka tshedimosetso ya semmuso ya puso, 7% e ne e tsewa e le e e laolwang sentle, 38% "e ne e dira ka fa gare ga ditekanyetso tse di amogelesegang" mme 55% e ne e sa dire ka fa gare ka fa gare le ditekanyetso tse tse di amogelesegeng.<ref>Department of Water Affairs:[http://www.dwaf.gov.za/Communications/PressReleases/2010/GreenDropstatement.pdf Statement by the Minister of Water and Environmental Affairs, Ms Buyelwa Sonjica, release of the Green Drop Report], 29 April 2010. Retrieved 18 June 2011</ref><ref>Department of Water Affairs:[http://www.dwaf.gov.za/Documents/GreenDropReport2009_ver1_web.pdf Green Drop Report 2009]. Retrieved 18 June 2011</ref> == Batho ba ba Amegang == Lefapha la metsi le leswe la setšhaba mo Aforika Borwa le rulagantswe ka ditlhopha tse tharo tse di farologaneng: * Puso ya bosetšhaba, e emetswe ke Lefapha la Metsi le Boitekanelo (DWS), jaaka motlhatlhobi wa melao. * Dibouto tsa Metsi, tse di tlamelang thata metsi a mantsi, mme gape le ditirelo dingwe tsa go rekisa le go tsamaisa difeketiri dingwe tsa go phepafatsa metsi a a leswe, mo godimo ga go nna le seabe mo tsamaisong ya metswedi ya metsi; * Bommasepala, ba ba tlamelang ka ditirelo tse dintsi tsa go rekisa mme gape ba na le dingwe tsa didirisiwa tse dintsi. Dibanka, mokgatlho wa porofeshenale wa WISA, Khomišene ya Dipatlisiso tsa Metsi le setšhaba le tsone ke batho ba ba botlhokwa mo lefapheng. [[Setshwantsho:Map_of_South_Africa_with_provinces_shaded_and_districts_numbered_(2011).svg|thumb|450x450px|Mmapa o o bontshang dikgaolo (tse di nang le dinomoro) tsa Aforika Borwa  ]] '''Bommasepala'''. Go ya ka Molaotheo, Molao wa Dikago tsa Mmasepala le Molao wa Ditirelo tsa Metsi wa 1997 maikarabelo a go tlamela ka ditirelo tsa metsi le tsa leswe le mo diatleng tsa balaodi ba ditirelo tsa Medi, tse Molao wa Diterelo tsa Metse o di tlhalosang jaaka bommasepala.<ref name="WSA">Republic of South Africa, Department of Water Affairs:[https://web.archive.org/web/20171031003941/http://www.dwaf.gov.za/Documents/Legislature/a108-97.pdf Water Services Act of 1997]. Retrieved 27 September 2009.</ref> Go na le bommasepala ba dikgaolo ba le 52 le bommasepaleng ba selegae ba le 231 mo Aforika Borwa (bona Bommasepala ba Aforika Kibbaa).<ref name="eThekwini Municipality">{{Cite web|last=eThekwini Municipality|title=eThekwinie Water and Sanitation: Who we Are?|url=http://www.durban.gov.za/City_Services/water_sanitation/About_Us/Pages/default.aspx|access-date=8 September 2012|archive-date=7 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807075926/http://www.durban.gov.za/City_Services/water_sanitation/About_Us/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> == Hisitori le ditiragalo tsa bosheng == [[Setshwantsho:Joburg_top.jpg|thumb|250x250px|Lefelo le le kwa godimo la Central Business District ya Johannesburg jaaka le bonwa go tswa kwa observatory ya Carlton Centre]] Ka nako ya tlhaolele, puso ya bosetšhaba e ne e se na seabe mo go tlameleng metsi a setšhaba kgotsa ditirelo tsa leswe.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://wp.wpi.edu/capetown/projects/p2009/water-sanitation/history-of-water-and-sanitation-in-south-africa/|title=History of Water and Sanitation in South Africa|date=2009|website=wp.wpi.edu|access-date=2017-05-17}}</ref> Molao wa Tsamaiso ya mêts si (MSA) o ne wa baya maikarabelo a ditirelo tsê metsi mo ôusong ya selêgae. Ka jalo go ne ga nna boikaêaôelo jwa ôoô po nngwe le nngwe go tlamela baagô boêlhe kê metsi a aêphepa le diêiôelo tsa goêphepafatsa. Madi a go tokafatsa tsamaiso yê metsi le ya kgeleloleswe a ne a tla tswa mo pusông ya bosetšhaba ka go dirisa MIG ya Ditšhireletso tma Mêôheo wa Masepala kgotsa Ditshenyegelo tse di Tshwanelang, kgotsa ka go kokoanye lêtôeno lwa leôelê leo. == Bona gape == * Lenaane la kabo ya metsi le leswe la leswe go ya ka naga * Modiri wa go tlosa leswe la boithomelo * Metsi mo Afrika * [[Metsi le leswe la go tlosa leswe mo Afrika e e kwa borwa jwa Sahara]] * Kgotlelo ya metsi kwa Afrika Borwa * Western Cape Water Supply System == Ditshupiso == <references group="" responsive="1"></references> [[Karolo:Pages with unreviewed translations]] rzg81v4bo9o273tgijkez0sf4x94lyx Vanessa Nakate 0 8721 51874 44381 2026-06-28T23:59:46Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51874 wikitext text/x-wiki Vanessa Nakate o o tshotsweng kwa ngwaga ya 1996, kgwedi ya Ngwanatsele e le malatsi a le lesome le botlhano , ke molwela tse di amang phetogo ya loapi wa kwa [[:en:Uganda|Uganda]].<ref>Urra, Susana; Kitson, Melissa (6 December 2019). [https://english.elpais.com/elpais/2019/12/06/inenglish/1575620644_806494.html "'Greta Thunberg in Madrid: "I hope world leaders grasp the urgency of the climate crisis"".] ''El País''. [https://web.archive.org/web/20191224133450/https://elpais.com/elpais/2019/12/06/inenglish/1575620644_806494.html Archived] from the original on 24 December 2019. Retrieved 25 January 2020.</ref> {{Infobox person|name=Vanessa Nakate|image=Vanessa Nakate.jpg|birth_date={{Birth date and age|df=y|1996|11|15}}|birth_place=Uganda|education=[[Makerere University Business School]]|years active=2018–present|known for=[[Climate activism]]}} == Botshelo jwa a le mmotlana == Nakate o goletse kwa toropokgolo ya Uganda, mo tikologong ya [[:en:Kampala|Kampala]].<ref>Dahir, Abdi Latif (7 May 2021). [https://www.nytimes.com/2021/05/07/world/africa/vanessa-nakate-climate-change-uganda.html "Erased From a Davos Photo, a Ugandan Climate Activist Is Back in the Picture]". [[:en:The_New_York_Times|''The New York Times''.]] [https://web.archive.org/web/20210507121830/https://www.nytimes.com/2021/05/07/world/africa/vanessa-nakate-climate-change-uganda.html Archived] from the original on 7 May 2021. Retrieved 7 May 2021.</ref> O goletse kwa Kampala mme a simolola go itsege ka ngwaga wa 2018 ka kgwedi ya Morule morago ga gore a supe matshwenyego ka mogote o o sa tlwaelesegang kwa lefatsheng la gagwe.<ref>Hanson, James (28 October 2019). "[https://www.greenpeace.org.uk/news/black-history-month-young-climate-activists-in-africa/ 3 young black climate activists in Africa trying to save the world"]. Greenpeace UK. [https://web.archive.org/web/20200125085116/https://www.greenpeace.org.uk/news/black-history-month-young-climate-activists-in-africa/ Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Nakate o alogile ka degree tsa [[:en:Bachelor_of_Business_Administration|business administration]] in marketing kwa sekolong sa [[:en:Makerere_University_Business_School|Makerere University Business School.]]<ref name=":0">Kisakye, Frank (30 May 2019). [https://observer.ug/lifestyle/60884-22-year-old-nakate-takes-on-lone-climate-fight "22-year-old Nakate takes on lone climate fight".] [[:en:The_Observer_(Uganda)|''The Observer''.]] [https://web.archive.org/web/20190922165915/https://observer.ug/lifestyle/60884-22-year-old-nakate-takes-on-lone-climate-fight Archived] from the original on 22 September 2019. Retrieved 25 January 2020.</ref> == Ditiro tsa phetogo ya loapi == Ka tlhotlheletso ya ga [[:en:Greta_Thunberg|Greta Thunberg]] go simolodisa mokgatlho wa phetogo loapi kwa Uganda, Nakate o ne a simolola go ema a le nosi kgatlhanong le go tlhoka go tsibogela seemo sa matlhotlhapelo sa seemo sa loapi ka Firikgong ngwaga wa 2019.<ref>Feder, J. Lester; Hirji, Zahra; Müller, Pascale (7 February 2019). "[https://www.buzzfeednews.com/article/lesterfeder/europe-climate-change-protests-teens A Huge Climate Change Movement Led By Teenage Girls Is Sweeping Europe. And It's Coming To The US Next"]. ''BuzzFeed News''. [https://web.archive.org/web/20200119110925/https://www.buzzfeednews.com/article/lesterfeder/europe-climate-change-protests-teens Archived] from the original on 19 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Dikgwedi di le dintsi o ne a bopelela a le nosi kwa ntle ga dikgoro tsa palamente ya Uganda.<ref name=":0" /> Moragonyana basha ba bangwe ba ne ba simolola go mo ema nokeng mo maranyaneng go ngoka ba bangwe go tsenya leitlho dikgwa tsa [[:en:Democratic_Republic_of_the_Congo|Congo]].<ref>Jenkins, Carla (25 November 2019). [https://www.glasgowtimes.co.uk/news/18057540.glasgow-student-follows-greta-thunberg-30-day-climate-crisis-strike/ "Glasgow student follows Greta Thunberg with 30 day climate crisis strike"]. ''Glasgow Times''. [https://web.archive.org/web/20200125110518/https://www.glasgowtimes.co.uk/news/18057540.glasgow-student-follows-greta-thunberg-30-day-climate-crisis-strike/ Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Nakate o simolodisitse Youth for Future Africa le Africa-based Rise Up Movement.<ref>Bort, Ryan (23 January 2020). [https://www.rollingstone.com/politics/politics-features/davos-climate-change-roundtable-youth-activists-941166/ "A Rolling Stone Roundtable With the Youth Climate Activists Fighting for Change in Davos".] ''Rolling Stone''. [https://web.archive.org/web/20200124143804/https://www.rollingstone.com/politics/politics-features/davos-climate-change-roundtable-youth-activists-941166/ Archived] from the original on 24 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Ka ngwaga wa 2019, kgwedi ya Morule, Nakate one a a nna mongwe wa dibui kwa bokopanong jwa [[:en:2019_United_Nations_Climate_Change_Conference|COP25]] kwa [[:en:Spain|Spain]], ene le basha ba bangwe ba balwela tse di amang seemo sa loapi [[:en:Greta_Thunberg|Greta Thunberg]] le Alejandro Martinez.<ref>[https://www.bbc.co.uk/newsround/50697892 "Climate change: What's Greta been saying at the COP25 conference in Madrid?]". BBC. 7 December 2019. [https://web.archive.org/web/20200128145131/https://www.bbc.co.uk/newsround/50697892 Archived] from the original on 28 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Ka kgwedi ya Firikgong e simolola, ka ngwaga wa 2020, o ne a kopana le basha ba bangwe ba balwela tse di amang seemo sa loapi lefatshe ka bophara ba ka nna masome a mabedi, go gatisa lokwalo lo lo neng lo kwaletswe ba a neng ba tseneletse [[:en:World_Economic_Forum|World Economic Forum]] kwa [[:en:Davos|Davos]], ba bolelela dikompone, dibanka le dipuso to emisa ka potlako go emisa go etleetsa go tukisiwa ga magala a tlholego.<ref>Thunberg, Greta (10 January 2020). [https://www.theguardian.com/commentisfree/2020/jan/10/greta-thunberg-davos-tycoons-fossil-fuels-dismantle-climate-crisis "At Davos we will tell world leaders to abandon the fossil fuel economy".] ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20200125045426/https://www.theguardian.com/commentisfree/2020/jan/10/greta-thunberg-davos-tycoons-fossil-fuels-dismantle-climate-crisis Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref>E ne e le mongwe wa baemedi ba mafatshe ba le batlhano ba ba neng ba laleditswe ke Arctic Basecamp go kampa le bone kwa Davos ka bokopano jwa World Economic Forum; baemedi ba ne ba dira dipopelo ka letsatsi la bofelo la bokopano.<ref>Sengupta, Somini (24 January 2020). [https://www.nytimes.com/2020/01/24/world/europe/greta-thunberg-davos-protest.html "Greta Thunberg Joins Climate March on Her Last Day in Davos".] ''The New York Times''. [https://web.archive.org/web/20200125000215/https://www.nytimes.com/2020/01/24/world/europe/greta-thunberg-davos-protest.html Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Ka Phalane ngwaga wa 2020, Nakate o ne a buisa batho kwa thutong ya [[:en:Desmond_Tutu|Desmond Tutu]] International Peace Lecture, a rotloetsa baetelediele go "tsoga" ba lemoge seemo sa tshoganetso sa phetogo ya loapi, a se amanya le tshotlego, tlala, bolwetsi, kgotlakgotlano le dikgoka mo go bomme le bana ba basetsana. "Phetogo ya seemo sa loapi ke bothata bo bo amang lekalana lengwe le lengwe la matshelo a rona" o ne a bua. "Re ka emisa tshotlego jang re sa lebelele seemo se? re ka goroga kwa go emiseng tlala jang fa phetogo ya loapi e tlogela di milione tsa batho ba sena se ba se jang? Re a go bona mathata fa godimo ga mathata, dikgwetlho morago ga tse dingwe, tshotlego morago ga tshotlego (...) fa go sa diriwe sepe ka se." O ne a kopa baeteledipele go tlogela se ba se tlwaetseng mme ba bone borai jo re leng mo go bone ba dire sengwe ka bone. Se ke kgang ya loso le botshelo." <ref>[https://www.independent.co.uk/news/wake-up-climate-activist-nakate-challenges-world-leaders-south-africa-vanessa-nakate-climate-change-leaders-world-leaders-b866391.html "'Wake up': Climate activist Nakate challenges world leaders"]. ''The Independent''. 7 October 2019. [https://web.archive.org/web/20201017215457/https://www.independent.co.uk/news/wake-climate-activist-nakate-challenges-world-leaders-south-africa-vanessa-nakate-climate-change-leaders-world-leaders-b866391.html Archived] from the original on 17 October 2020. Retrieved 15 October 2020.</ref> Nakate o simolotse [[Green Schools Project]], lenaneo la go dira motlakase o o ntshafadiwang, le le ikaelelang go fetola dikolo kwa Uganda go dirisa motlakase wa letsatsi le go tsenya ditofo tse di siametseng tikologo.<ref>[https://thecleantechnews.com/2022/06/08/the-green-schools-project-vanessa-nakate-is-on-a-mission-to-power-schools-in-uganda-with-solar-energy/ "The Green Schools Project: Vanessa Nakate is on a mission to power schools in Uganda with solar energy".] CleanTech News. 12 August 2019. [https://web.archive.org/web/20201018042049/https://www.thecleantechnews.com/topstories/the-green-schools-project-vanessa-nakate-is-on-a-mission-to-power-schools-in-uganda-with-solar-energy/ Archived] from the original on 18 October 2020. Retrieved 15 October 2020.</ref> Mo nakong ya gompieno, lenaneo le tsentse dilo tse kwa dikolong di le masome a mararo.<ref>[[:en:Vanessa_Nakate|Vanessa Nakate [@vanessa_vash]]] (14 October 2020). [https://twitter.com/vanessa_vash/status/1316397406045581312 "I wanted to drive a transition to renewable energy and provide energy saving cooking stoves for schools in the rural communities. As of now, we have carried out installations in six schools and we look forward to carrying out two more installations"] (Tweet) &#x2013; via [[:en:Twitter|Twitter.]]</ref> Ka kgwedi ya Phukwi e le malatsi a ferabongwe ngwaga wa 2020, Vanessa Nakate o ne a tsena mo dipotsopuisanong le ba [[:en:Time_(magazine)|Time Magazine]] a botsisiwa ke [[:en:Angelina_Jolie|Angelina Jolie]] ka seabe le botlhokwa jwa mantswe a ma [[Aferika|Aforika]] mo mekgatlhong ya tshiamelo ya seemo sa loapi.<ref>"[https://web.archive.org/web/20211024134717/https://time.com/5864698/angelina-jolie-vanessa-nakate/ A Conversation with Angelina Jolie and Ugandan Climate Activist Vanessa Nakate On the Urgency of Elevating African Voices in Climate Discussions"]. ''Time.com''. 9 July 2020. Retrieved 24 October 2021.</ref> Ka kgwedi ya Phatwe, [[:en:Jeune_Afrique|Jeune Afrique Magazine]] e na ya mmalelela e le mongwe wa batho ba le lekgolo ba ba nang le tlhotlheletso ba ma Aforika.<ref>[https://www.jeuneafrique.com/1022466/societe/classement-les-100-africains-les-plus-influents-en-2020/ "&#x5B;Classement&#x5D; Les 100 Africains les plus influents en 2020 – Jeune Afrique"]. ''JeuneAfrique.com''. Retrieved 24 October 2021.</ref> Ka Lwetse 2020, Vanessa Nakate le mokwaledi wa pele wa [[:en:United_Nations|UN]] General [[:en:Ban_Ki-moon|Ban Ki-moon]] kwa bokopanong jwa [[:en:European_Forum_Alpbach|Forum Alpbach]] ba ne ba kopana go bua ka go lwela seemo sa loapi. <ref>[https://web.archive.org/web/20220328101822/https://2020.alpbach.org/events/10 "European Forum Alpbach".] Archived from the original on 28 March 2022. Retrieved 28 June 2021.</ref> Ka kgwedi ya Lwetse, Vanessa o ne a bua ka go simolodisa nako ya baeteledipele ba ba fetolang seemo sa loapi mo setlhopheng sa [[:en:World_Resources_Institute|World Resources Institute]]; o ne a bua ka maemo a gagwe mo dipuisanong le ba ba fetolang seemo sa loapi kwa [[:en:Oxfam|Oxfam]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20211022144821/https://www.wri.org/events/2020/09/climate-action-20-sparking-era-transformational-climate "Climate Action 2.0: Sparking an Era of Transformational Climate Leadership".] ''Wri.org''. Retrieved 24 October 2021.</ref>Vanessa Nakate o ne a bolelwa ke ba United Nations fa ele moeteledipele o monnye wa [[:en:Sustainable_Development_Goal_13|SDG 13]] ka ngwaga wa 2020.<ref>[https://www.un.org/youthenvoy/2020class/ "Meet the 2020 Class of Young Leaders for the SDGs – Office of the Secretary-General's Envoy on Youth"]. ''Un.org''. Retrieved 24 October 2021.</ref><ref>[https://www.un.org/youthenvoy/vanessa-nakate/ "Vanessa Nakate – Office of the Secretary-General's Envoy on Youth]". ''Un.org''. Retrieved 24 October 2021.</ref> [[:en:OkayAfrica|OkayAfrica]] e ne ya kwala ka Nakate fa ele mongwe wa bomme ba le lekgolo ba ba botlhale ka kgwedi ya ditso tsa bomme.<ref>[https://web.archive.org/web/20230420144135/https://www.okayafrica.com/tag/vanessa-nakate "Vanessa Nakate".] ''100women.okayafrica.com''. Retrieved 24 October 2021.</ref> Nakate o umakilwe mo bananeng ba Aforika ba ba nang le tlhotlheletso ka ngwaga wa 2020 ke ba [[YouthLead]].<ref>[https://web.archive.org/web/20211022144830/https://www.youthlead.org/resources/100-most-influential-young-africans-2020 "100 Most Influential Young Africans for 2020".] ''Youthlead.org''. Retrieved 24 October 2021.</ref> Nakate e ne e le sebui sa tlotla kwa [[:en:Berlin|Berlin]] Energy Transition Dialogue 2021 ka kgwedi ya Mopitlo a le lesome le borataro ka ngwaga wa 2021, a na le baeteledipele ba bangwe ba maemo mo lefatsheng ka bophara.<ref>[https://2021.energydialogue.berlin/speakers/ "Berlin Energy Transition Dialogue 2021 — Speakers".] ''Berlin Energy Transition Dialogue 2021''. Berlin, Germany: Germany Federal Foreign Office. 16 March 2021. [https://web.archive.org/web/20210311182106/https://2021.energydialogue.berlin/speakers/ Archived] from the original on 11 March 2021. Retrieved 16 March 2021.</ref> <ref>Nakate, Vanessa (16 March 2021). [https://www.youtube.com/watch?v=dNF1yvy4ci0&t=309s ''Keynote presentation at Berlin Energy Transition Dialogue 2021''.] Berlin, Germany: German Federal Foreign Office. Event occurs at 1:26:25. Retrieved 17 March 2021.</ref>Mo lefokong la gagwe o ne a akaretsa le go kgala [[:en:Federal_Foreign_Office|German Federal Foreign Office]] jaaka ba ba baakantseng tsela ya go tlhotlha se se builweng ke balwela phetogo loapi ba basha e e neng e sa dirisiwa mo dibuing tse dingwe.<ref>von Jutrczenka, Bernd (16 March 2021). [https://www.theglobeandmail.com/world/article-ugandan-activist-vanessa-nakate-accuses-climate-conference-organizers/ "Ugandan activist Vanessa Nakate accuses climate conference organizers of censorship".] ''The Globe and Mail''. Toronto, Canada. [[:en:International_Standard_Serial_Number|ISSN]]&nbsp;[https://www.worldcat.org/search?q=n2:0319-0714 0319-0714.] Retrieved 30 October 2021.</ref> [[Setshwantsho:Conference on Loss and Damage Vanessa Nakate, Nicola Sturgeon and Elizabeth Wathyti.jpg|thumb|Conference ya Loss le Damage in Scotland October 2022]] Mo mokwalong wa [[:en:The_Guardian|The Guardian]] wa Phalane 2021, Nakate o bua gore mafatshe le dikoporase tse di gasang mowa o o borai di tshwanetse go duelela mafatshe a Aforika le baagi tatlhegelo le tshenyo e e nnileng teng ka ntata ya phetogo ya seemo sa loapi e ba e itemogelang gompieno.<ref>Nakate, Vanessa (29 October 2021). [https://www.theguardian.com/global-development/2021/oct/29/we-know-who-caused-the-climate-crisis-but-they-dont-want-to-pay-for-it "We know who caused the climate crisis — but they don't want to pay for it".] ''The Guardian''. London, United Kingdom. [[:en:International_Standard_Serial_Number|ISSN]]&nbsp;[https://www.worldcat.org/search?q=n2:0261-3077 0261-3077.] Retrieved 29 October 2021.</ref> Mo puisanong le [[:en:Amy_Goodman|Amy Goodman]] wa [[:en:Democracy_Now!|Democray Now!,]] Nakate o ne a supa kgatlhego ya ditiro tsa seemo sa loapi: "lefatshe la me le ikaegile ka temothuo, ka jalo batho ba le bantsi ba ikaegile ka temothuo. Ka jalo fa masimo a rona a senngwa ke merwalela, fa ditshimo di senngwa ke lenyora mme thobo e le kwa tlase, go raya gore tlhwatlhwa ya dijo e ya kwa godimo, k jalo ke ba ba istholetseng ba ba tla kgonang go reka dijo. Batho ba le bantsi ba ba tshelelang kwa magaeng ba tla nna le bothata le go bona dijo ka ntlha ya ditlhwatlhwa tse di kwa godimo, mme se se baka tlala le loso. Mo lefatsheng la me , tlhokafalo ya pula e raya tlala le loso mo go ba ba dikobodikhutshwane.<ref>Nakate, Vanessa (12 December 2019). [https://www.democracynow.org/2019/12/12/cop25_vanessa_nakate_uganda "Uganda's First Fridays for Future Climate Striker, Vanessa Nakate, Joins COP25 Protests in Madrid"]. ''Democracy Now!'' (Interview). Interviewed by [[:en:Amy_Goodman|Amy Goodman]]. [https://web.archive.org/web/20191230020013/https://www.democracynow.org/2019/12/12/cop25_vanessa_nakate_uganda Archived] from the original on 30 December 2019. Retrieved 25 January 2020.</ref> O tsentswe mo maemong a go nna moemedi wa tse di molemo wa [[:en:UNICEF|UNICEF.]]<ref>[https://www.unicef.org/press-releases/unicef-appoints-climate-activist-vanessa-nakate-goodwill-ambassador "UNICEF appoints climate activist Vanessa Nakate as Goodwill Ambassador".] ''www.unicef.org''. Retrieved 15 September 2022.</ref> == Megopolo ya sepolotiki == Nakate ke leloko la khansele ya [[:en:Progressive_International|Progressive International]], e e leng lekgotla la mafatshefatshe le le rotloetsang polotiki e e lwelang ditshwanelo tsa batho.<ref>[https://progressive.international/council/ "Council"]. [https://web.archive.org/web/20200930121409/https://progressive.international/council/ Archived] from the original on 30 September 2020. Retrieved 17 October 2020.</ref> O kgadile go laola thekiso ya lefatshe ke ba ba ikemetseng ka nosi, a e amanya le go tseela tlase tikologo.<ref>@vanessanakate1 (15 October 2020). [https://www.instagram.com/p/CGYH2ygBDDe/ "Environmental degradation is a direct consequence of capitalism".] Retrieved 17 October 2020 &#x2013; via [[:en:Instagram|Instagram.]]</ref> Jaaka mokeresete, o akanya gore "go nna le taolo mo lefatsheng ke go nna le maikarabelo le tirelo mo polaneteng le batho ba yone, ka Modimo e se Modimo o o senyang a bo a tsietsa.<ref>Lakhani, Nina (17 September 2022). [https://www.theguardian.com/environment/2022/sep/17/vanessa-nakate-climate-activist-africa-cop27 "'Africa is on the frontlines but not the front pages': Vanessa Nakate on her climate fight".] ''The Guardian''. [[:en:International_Standard_Serial_Number|ISSN]]&nbsp;[https://www.worldcat.org/search?q=n2:0261-3077 0261-3077]. Retrieved 15 April 2023.</ref> == Go tlhoka go tsenngwa mo senepeng == Ka Firikgong 2020, pampiri ya dikgang ya [[:en:Associated_Press_Television_News|Associated Press news agency]] e ne ya kgaola Nakate mo senepeng se a neng a le mo go sone le Greta Thunberg le balweladitshwanelo [[:en:Luisa_Neubauer|Luisa Neubauer,]] [[:en:Isabelle_Axelsson|Isabelle Axelsson]] le Loukina Tille morago ga ba sena go tsenelela World Economic Forum.<ref>Evelyn, Kenya (25 January 2020). [https://www.theguardian.com/world/2020/jan/24/whites-only-photo-uganda-climate-activist-vanessa-nakate "Outrage at whites-only image as Uganda climate activist cropped from photo".] ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20200125000034/https://www.theguardian.com/world/2020/jan/24/whites-only-photo-uganda-climate-activist-vanessa-nakate Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-africa-51242972 "Vanessa Nakate: Climate activist hits out at 'racist' photo crop".] ''BBC News''. 24 January 2020. [https://web.archive.org/web/20200124224509/https://www.bbc.com/news/world-africa-51242972 Archived] from the original on 24 January 2020. Retrieved 25 January 2020</ref> Nakate o ne a re babegadikgang ba o ba na le tlhaolele ya semorafe. Associated Press ba ne ba fetola senepe moragonyana ba supa fa go maikaelelo a bone e ne e se go utlusa ope botlhoko mme ba seka ba ikopa maitshwarelo.<ref>Easton, Lauren (24 January 2020[https://blog.ap.org/announcements/ap-statement-on-cropped-photo ). "AP statement on cropped photo".] ''AP Definitive Source''. Associated Press. [https://web.archive.org/web/20200125151222/https://blog.ap.org/announcements/ap-statement-on-cropped-photo Archived] from the original on 25 January 2020. Retrieved 25 January 2020.</ref> Ka Firikgong 2020 a le malatsi a le masome a mabedi le bosupa, mokwadimogolo wa AP Sally Buzbee o ne a kwala mo maranyaneng a [[:en:Twitter|twitter]] a ikopa maitshwarelo a supa fa a ikopa maitshwarelo mo boemong jwa AP. <ref>Buzbee, Sally [@SallyBuzbee] (27 January 2020). [https://twitter.com/SallyBuzbee/status/1221577807475679236 "Vanessa, on behalf of the AP, I want to say how sorry I am that we cropped that photo and removed you from it. It was a mistake that we realize silenced your voice, and we apologize. We will all work hard to learn from this]. @vanessa_vash" (Tweet). Retrieved 10 February 2020 &#x2013; via Twitter.</ref>Nakate o ne a fetola a re ga a dumalane le mokwalo le kopo maitshwarelo ya ba AP, a tswelela ka go fetola gore: " Le ntswa se se nkutlusitse botlhoko ka bonosi ke itumelela gore e lemotshitse batho ka balwela dilo mo Aforika...gongwe babegadikgang ba tla simolola go re ela tlhoko, e seng fela fa re le batswasetlhabelo ba manokonoko a phetogo ya seemo sa loapi.<ref>Evelyn, Kenya (29 January 2020). [https://www.theguardian.com/world/2020/jan/29/vanessa-nakate-interview-climate-activism-cropped-photo-davos "'Like I wasn't there': climate activist Vanessa Nakate on being erased from a movement"]. [[:en:The_Guardian|''The Guardian''.]] [https://web.archive.org/web/20210130224727/https://www.theguardian.com/world/2020/jan/29/vanessa-nakate-interview-climate-activism-cropped-photo-davos Archived] from the original on 30 January 2021. Retrieved 26 January 2021.</ref> == Dietsele == Vanessa Nakate le balwela phetogo ba banana ba bangwe ba le barataro ba ne ba fiwa tlotla ke 2020 Young Activists Summit ka dipuisano tsa morago ga [[:en:COVID-19|COVID-19]]. E ne e phuthile batho ba feta dikete di ferabobedi, le makgolo a le marataro go tswa mo mafatsheng a le lekgolo.<ref>[https://www.agilitypr.news/Vanessa-Nakate-and-Six-Other-Young-Activ-13709 "Vanessa Nakate and Six Other Young Activists Honoured by 2020 Young Activists Summit During a Live Discussion on Post-COVID-19 World, Bringing Together Over 8,600 People from Around 100 Countries".] ''Agilitypr.news''. Retrieved 24 October 2021.</ref> Nakate o ne a le mongwe wa basadi ba le lekgolo ba [[:en:BBC|BBC]] ba ba itsisitsweng ka 23 November 2020.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-55042935 "BBC 100 Women 2020: Who is on the list this year?"]. ''BBC News''. 23 November 2020. [https://web.archive.org/web/20201123211617/https://www.bbc.co.uk/news/world-55042935 Archived] from the original on 23 November 2020. Retrieved 23 November 2020.</ref> Dietsele tse dingwe di akaretsa: * 2021 - Haub Law Environmental Award, a e abelwa ke [[:en:Pace_University_School_of_Law|Pace University School of Law]]<ref>[https://web.archive.org/web/20211011144301/https://law.pace.edu/news-and-events/news/haub-law-announces-two-recipients-2021-elisabeth-haub-award-environmental-law "Haub Law Announces two recipients of the 2021 Elisabeth Haub Award for Environmental Law and Diplomacy &#x7C; Pace Law School".] ''Law.pace.edu''. Retrieved 24 October 2021</ref><ref>[https://law.pace.edu/elisabeth-haub-award "Elisabeth Haub Award for Environmental Law and Diplomacy &#x7C; Pace Law School".] ''Law.pace.edu''. Retrieved 24 October 2021.</ref> * 2022 – [[:en:Helmut_Schmidt|Helmut Schmidt]] Future Prize, a e abelwa Bundeskanzler-Helmut-Schmidt-Stiftung, ''Die Zeit'' and The New Institute<ref>Bundeskanzler-Helmut-Schmidt-Stiftung. [https://web.archive.org/web/20230419201017/https://www.helmut-schmidt.de/helmut-schmidt-zukunftspreis-2022 "Helmut-Schmidt-Zukunftspreis 2022".] ''www.helmut-schmidt.de''.</ref> * 2022 – [[:en:Goalkeepers_(Gates_Foundation)|Goalkeepers ''Campaign Award'',]] a e abelwa ke [[:en:Bill_&_Melinda_Gates_Foundation|Bill & Melinda Gates Foundation]] == Dikgatiso == * Nakate, Vanessa (28 October 2021).''A bigger picture: my fight to bring a new African voice to the climate crisis''.[[:en:London|London]], [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]]: [[:en:Pan_Books|Pan Macmillan]].[[:en:ISBN|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-0-3586-5450-6|078-0-3586-5450-6.]] == Dipadi tse dingwe == * [[:en:Kelvin_Doe|Kelvin Doe]] * [[:en:Greta_Thunberg|Greta Thunberg]] * [[:en:Alexandria_Villaseñor|Alexandria Villasenor]] * [[:en:Nyombi_Morris|Nyombi Morris]] * [[:en:Evelyn_Acham|Evelyn Acham]] * [[:en:Elizabeth_Wathuti|Elizabeth Wathuti]] == Metswedi == ic300hl0llry5vdds2jvajgxs75e29y Maria Bird 0 9076 51824 33569 2026-06-28T14:49:48Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51824 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Maria Bird|birthname=Maria Edith Bird|birth_date={{birth date|1891|8|24|df=y}}|birth_place=Pietermaritzburg, Colony of Natal|death_date=death date and age{{!}}1979{{!}}8{{!}}25{{!}}1891{{!}}8{{!}}24{{!}}df=y|death_place=Westerham, Kent, England|occupation=Producer|notable works=Watch with Mother}} '''Maria Edith Bird''' yoo oneng a itsege thata ka leina la Marie o tshotswe ka Phukwi ale masome a mabedi le bone ka ngwaga wa 1891 mme a thokafala ka Phukwi ale masome a mabedi le bothano ka 1979, ene ele modiragatsi oo tsholetsweng mo Africa Borwa mme a dira bodiragatsi jwa gagwe ko Enyelane (Britain). O tsholetswe ko [[Pietermaritzburg]], [[:en:Colony_of_Natal|Colony of Natal]]<nowiki/>ko eneng ele boremelelo ja puso yaga Mmamosodinyana, mme one a tlhokafalela ale dingwaga tse 88 kwa motseng potlana wa [[:en:Westerham|Westharm]] ko a nnileng tleng lobaka. <ref>[http://www.freebmd.org.uk/cgi/information.pl?cite=%2BZgk1ES2LzmVWGvKhGthBg&scan=1 "FreeBMD Entry Info"]. ''Freebmd.org.uk''. Retrieved 2 March 2016.</ref> Ene ele kokomane ya ga [[:en:Francis_Bird|Francis Bird]] oneng ele mmeti le Colonel Christopher Bird oneng ele mokwaledi mogolo ka nako ya puso ya bokolone (Colonial Secretary) ko Cape Town Castle ko a feletseng a fiwa tota kago reelela lefelo lele itsegeng kago seriletsa ditsa tholegoko kwa [[:en:Kirstenbosch|Kirstenbosch]] mo Africa Borwa bare Colonel Bird's Bath. <ref>[https://web.archive.org/web/20170915023118/http://www.sanbi.org/gardens/kirstenbosch/virtualtour/kirstenbosch-nbg-colonel-birds-bath "Kirstenbosch NBG: Colonel Bird's Bath"]. SANBI.org. 26 May 2015. Retrieved 2 March 2016.</ref> Mme mmagwe one a fudusa bana ba gagwe ko Natal Colony aba isa kwa UK goya go tsena dikole ko Maria aneng a tsena ko Scottish convent. Go fetseng sekole sa gagwe one a go ithuta mmino wa [[:en:Dalcroze_eurhythmics|Dalcroze eurhythmics]] ko tase ga thotoletso yaga [[:en:Émile_Jaques-Dalcroze|Émile Jaques-Dalcroze]] in Dessau. <ref>Transcript from interview with Maria Bird's nephew</ref> Maria Bird one a thusa go tlhama lego semodia BBC Children's Television le tsala ya gagwe [[:en:Freda_Lingstrom|Freda Lingstrom]] ko gape aneng a simolodia kopone ya bodiratsi ya Westerham Arts e eneng ya thamiwa ke kompone ya BBC go dira simolola mananeo a ditshwantso tsa motshikinyego tsedi neng di akeretsa engwe eneng e bitswa [[:en:The_Woodentops_(TV_series)|''The Woodentops'']] (1955), ''[[:en:Flower_Pot_Men|Flower Pot Men]]'' (1952) le ''[[:en:Andy_Pandy|Andy Pandy]] (1950).'' <ref>Maria Bird narrated all the 1950s black and white original transmissions of 'Watch With Mother', much later, however, Vera Mc Kechnie narrated the colour remakes of Andy Pandy in 1970, Vera narrated 'Picture Book' after her predecessor Patricia Driscoll, she had no input into Watch With Mother. [[:en:The_Daily_Telegraph|In Andy Pandy is almost deviant, ''The Daily Telegraph'']], 29 April 2013</ref> ''B''oremelelo ja kompone ya WesterhamArts ene ele ko Chartwell Cottage ee neng ele yaga Bird and Lingstrom eneng ya felelwa e filwe National Trust ee bapileng le [[:en:Chartwell|Chartwell]] Estate. Maria le Freda bane ba aga ntlwana mo tshikwaneng mo lapeng eneng ko eneng ditswantsho tsa mosikinyego di diriwang teng. Mo bodiragatsing ka gagwe ene ele mokwadi <ref>[https://www.goodreads.com/series/85481-andy-pandy "Andy Pandy series by Maria Bird"]. Goodreads.com. Retrieved 2 March 2016.</ref>,moranodi <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=LEfnJBArxGg "Andy Pandy (Episode 1)"]. YouTube. Retrieved 2 March 2016.</ref> ebile ele moopedi <ref>[http://www.screenonline.org.uk/tv/id/443746/index.html "BFI Screenonline: Woodentops, The (1955–57)"]. ''Screenonline.org.uk''. 9 September 1955. Retrieved 2 March 2016.</ref>. '''Metswedi''' q1f6h4gfd65mpqon7ndf2l0gusfzn04 Lesego semenya 0 9460 51796 40380 2026-06-28T12:06:05Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51796 wikitext text/x-wiki '''Lesego Semenya''' (11 moranang 1982 -12 phukwi 2021) yo a neng a tlwaelesegile thata ka leina la '''Les Da Chef''' ene ele moapei mogolo wa aferika borwa , motho yo o itsegeng mo metsweding le mokwadi. == botshelo jwa pele le thuto == Semenya o tsholetswe le go golela mo Seweto.Batsadi ba gagwe ene ele barutabana ,mmaagwe ele mogokgo fa rraagwe ene ele morutabana wa maranyane le dipalo,o ne ana le bomonnawe ba babedi ba basimane.<ref>Hartebeest, Chantélle (6 June 2019). [https://web.archive.org/web/20240517013156/https://www.foodformzansi.co.za/mzansi-flavour-lesdachef-big-man-in-the-kitchen/ "LesDaChef: Big man in the kitchen"]. ''Food for Mzansi''. Retrieved 16 May 2024.</ref> O tsene kwa sekolong se segolo sa Greenside mme a tswelela go aloga ka [[Bachelor of Commerce]] kwa unibesithi ya Witwatersrand. <ref>Monaheng, Tseliso (4 February 2019). "[https://www.newframe.com/lander Chef democratises food by going back to basics".] ''New Frame''. Retrieved 16 May 2024.</ref> Semenya o simolotse tiro ya gagwe jaaka moenjiniri wa thulaganyo ya setlhopha sa kgwebo ya IQ le go nna mmegadikgang wa makasine wa basha wa UnCut. Ka ngwaga wa 2008, o ne a tsaya tshwetso ya go fetola ditiro tsa gagwe morago ga go bona bolwetse jwa go tshwenyega thata mo maikutlong.<ref>[https://web.archive.org/web/20240517013155/https://www.jetclub.co.za/2019/07/how-lesdachef-changed-his-career-and.html "How LesDaChef changed his career and became a culinary sensation"]. ''Jet Club''. 2019. Retrieved 16 may 2024.</ref> O ne a tsaya ngwaga wa go se dire tiro ya gagwe sentle go etela naga pele a ikwadisa kwa Prue Leith Culinary Institute kwa Centurion, a amogela Grande Diploma mo Food and Wine mo godimo ga dithutego tse dingwe tse tlhano. Ka ngwaga wa 2020, o ne a amogela sekgele sa alumni sa Inspiring Culinary Excellence go tswa kwa Leith. <ref>[["Prue Leith presents distinguished alumni awards during her South African visit"]]. ''Prue Leith Culinary Institute''. 19 February 2020. Retrieved 16 may 2024.</ref> == tiro == Semenya o ne a dira kwa The Westcliff kwa Four Seasons, Johannesburg ka fa tlase ga Nicky Gibbs. Mo Sejaneng sa Lefatshe sa FIFA sa 2010 kwa Afrika Borwa, Semenya o ne a tsenela le go fenya kgaisano ya go dira dikuku e e neng e rulagantswe ke Khomišene e Kgolo ya Boritane, kwa [[Pretoria]]. kuku ya gagwe, e e neng e dirilwe go ya ka sejo sa kota se se tswang kwa toropong ya gaabo, e ne ya nna yone ya semmuso e e neng e jewa ke batho ba ba ratang kgwele ya dinao ba kwa Boritane ba ba neng ba etetse naga eo go tla go lebelela metshameko. Jaaka karolo ya tuelo ya gagwe, o ne a ya go bereka kwa Corrigan's kwa [[Mayfair]], kwa Lontone Morago ga moo o ne a tsena mo lefatsheng la go direla batho dijo, a direla batho ba dikeletso tsa [[Howard Buffett, Alicia Keys, Bill Gates]], kwa Sabi [[Sand Game Reserve,]] le kwa [[Liverpool FC]]<ref>Scarborough, Linda (8 June 2015). [["Homemade Oreos, Dagwoods and Dalewood Fromage: Chef Lesego Semenya shares his food favourites"]]. ''Eat Out''. Retrieved 16 may 2024.</ref><ref>Kekana, Ezekiel (29 January 2019). [["Dijo, My Food, My Journey Review".]] ''EW Blog''. Archived from the original on 9 September 2021. Retrieved 8 September 2021.</ref> Ka 2014, Semenya o ne a boela kwa motseng wa gaabo go simolola kgwebo ya gagwe ya LesDaChef Culinary Solutions. Morago ga maitemogelo a gagwe a go ja dijo tse di monate, o ne a dira tiro ya gagwe go dira gore dijo di fitlhelelwe le go keteka dijo tsa selegae, tse di farologaneng tsa Afrika Borwa. <ref>Zulu, Thembalethu (13 December 2018). "[[Delicious recipes to try from LesDaChef's new cookbook"]]. ''Sowetan Live''. Retrieved 16 may 2024.</ref> O ne a tlhagelela beke le beke mo radiong ya [[Power FM]] go bua ka dijo.<ref>Mbonambi, Buhle (12 July 2021). "[[A tribute to Lesdachef, the chef who took snobbery out of food]]". ''IOL''. Retrieved 16 may 2024.</ref><ref>Mposo, Nontando (9 June 2015). "[https://www.iol.co.za/lifestyle/food-and-restaurants/blogger-lesdachef-cooks-with-attitude-1869427 Blogger LesDaChef cooks with attitude"]. ''IOL''. Retrieved 16 may 2024.</ref> O ne a tsamaisa blog ya dijo, e e itsegeng ka go nna kwa Johannesburg go na le Cape Town, mme a dirisa metswedi ya dikgang go abelana ka diresepe. O ne a neela dipuo kwa diyunibesithing le kwa dikolong tsa go apaya, le go gakolola dikgwebo. <ref>Legodi, Tlou (10 January 2021). "[[Having a supportive family made it possible to achieve my dreams – LesDaChef"]]. ''702''. Retrieved 16 may 2024.</ref> Semenya o ne a tlhagelela mo lenaaneng la [[Mail & Guardian]] la 2015 la Bašwa ba Aforika Borwa ba ba 200 ba ba kwa godimo. O ne a le moatlhodi mo setlheng sa 2016 sa [[Top Chef South Africa]], le [[Neill Anthony]] jaaka moatlhodi mmogo le Lorna Maseko jaaka moanelwamogolo.<ref>Van Der Veen, Danica (6 July 2016). [["Lorna Maseko bags host of Top Chef SA!"]]. ''Glamour South Africa''. Retrieved 16 may 2024.</ref> Ka 2018, Semenya o ne a saena tumalano ya go kwala buka le [[Jacana Media]] mme a gatisa buka ya gagwe ya Dijo: My Food, My Journey, e e neng ya nna buka e e rekwang thata.<ref>Liebenberg, Louise (1 December 2018). [["Dijo: My Food, My Journey"]]. ''Herald Live''. Retrieved 16 may 2024.</ref> Ka Seetebosigo 2021, o ne a bona ditshwanelo tse di feletseng tsa buka mme a ikaelela go e gatisa ka boena go tloga ka nako eo go ya pele.<ref>Moncho-Maripane, Kgomotso (13 July 2021). "[[In remembrance of Chef Lesego Semenya".]] ''Eat Out''. Retrieved 16 may 2024</ref> O ne a na le dithulaganyo tsa go golola buka ya bobedi.<ref>[["Find out what's cooking with Chef Lesego Semenya (and his new puppy) – Jacana Media's Author of the Month for May"]]. ''The Reading List''. 25 May 2020. Retrieved 16 may 2024.</ref><ref>[[Lesego Semenya"]]. ''SA POC at The Table''. Retrieved 8 September 16 may 2024.</ref> Ka 2019, semenya go tsenya dibidio , tse bontsi jwa tsone e neng ele dithuto tsa go apaya ,mo kaneleng ya gagwe ya youtube e neng a ibitsa dipitseng.<ref>"[[LesDaChef Gearing Up To Serve More Culinary Delights".]] ''Blacklight Media''. 19 November 2020. Retrieved 16 may 2024.</ref> Semenya le Chef [[Nti Ramaboa]] ba ne ba tshwara kgaisano ya go apaya ya batho ba ba tumileng ya Celebrity Mystery Box, e e neng ya gasiwa mo Mzansi Magic ka selemo sa 2020. <ref>[["Lesego Semenya and Nti Ramaboa to host Celebrity Mystery Box]]". ''JustNje''. 1 July 2020. Retrieved 16 may 2024.</ref>Baeng ba ba tumileng ba ne ba akaretsa [[Moozlie, Moshe Ndiki, Khanyisa Bunu, Zolisa Xaluva, Enhle Mbali Mlotshwa,]] le [[Jo-anne Reyneke]].<ref>Malonde, Zamandulo (11 July 2020). [["Celebrities box clever on new cooking show".]] ''Herald Live''. Retrieved 8 September 2021.</ref> == botshelo jwa gagwe == Semenya o ne a nna kwa Meredale le molekane wa gagwe Sisipho Gcanga<ref>[["LesDaChef – living with diabetes".]] ''Diabetes South Africa''. 24 August 2018. Retrieved 16 may 2024.</ref><ref>Canham, Tamlyn (12 July 2021). [["People's chef, LesDaChef, succumbs to Covid-19"]]. ''Kaya 959''. Retrieved 16 may 2016</ref> == Leso == == Semenya o ne a dira diteko tsa COVID-19 ka 5 Phukwi 2021 mme a bona dipholo tse di siameng letsatsi le le latelang. O ne a bolelelwa gore o na le bolwetse jwa sukiri jwa Type 1 ka April 2018. O ne a tsenya bidio ka August 2020 e e neng e tlhalosa kafa a neng a nna a itekanetse e bile a sireletsegile ka gone. O ne a letetse go entiwa mme fa a ntse a tlhokometswe, o ne a tshwaya diphoso ditshenyegelo tsa kalafi, a akanya gore puso e tlogetse batho ba "ba sa tsofalang" ba ba nang le malwetse a a amanang le one.<ref>[["Celebrity chef Les Da Chef struggling to beat COVID-19".]] ''CelebsNow''. 8 July 2021. Archived from the original on 9 September 2021. Retrieved 16 may 2024.</ref> Ka 12 Phukwi, mookamedi wa gagwe Miz Marcee o ne a itsise gore Semenya o tlhokafetse ka ntlha ya mathata a a amanang le bolwetse a le dingwaga di le 39 morago ga ntwa e khutshwane. News24 e begile gore o tlhokafetse ka 12 Phukwi 2021.<ref>Langa, Phumlani S. (12 July 2021)[https://www.news24.com/citypress/news/lesego-lesdachef-semenya-a-gentle-giant-with-a-big-heart-20210712 . "Lesego 'LesDaChef' Semenya: A gentle giant with a big heart". ''News24''. <q>He passed away on Monday.</q>]</ref> Phitlho ya gagwe e ne ya tshwarwa ka 16 Phukwi. <ref>Kubheka, Thando (16 July 2021). [["Family, friends remember Lesego Semenya's passion & accomplishments at funeral"]]. ''Eyewitness News''. Retrieved 16 may 2024.</ref> == == Ditheto di ne di duelwa mo inthaneteng, mo dikgatisong, le ka sebele<ref>Ngenyane, Andiswa (13 July 2021). [["Tributes pour in for Les Da Chef!".]] ''Daily Sun''. Retrieved 16 may 2024.</ref><ref>Biller, Hilary (15 July 2021[https://www.timeslive.co.za/sunday-times/lifestyle/food/2021-07-15-les-da-chefs-death-is-a-great-loss-for-sa-food/ ). "Les Da Chef's death is a great loss for SA food".] ''Sunday Times''. Retrieved 16 may 2024.</ref> == pt9el4njwr02mez054xohi52yp01eqw Mamelodi Sundowns Ladies F.C. 0 9566 51823 36805 2026-06-28T14:36:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51823 wikitext text/x-wiki {{Infobox football club|clubname=Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|fullname=Mamelodi Sundowns Ladies Football Club|nickname=''The Brazilians<br />Banyana Ba Style<br />Masandawana<br />Downs<br /> Ka bo Yellow''|founded={{start date and age|2009}}|ground=[[Lucas Moripe Stadium]]|capacity=28 900|owner=[[Patrice Motsepe]]|chairman=[[Tlhopie Motsepe]]|mgrtitle=Head coach|manager={{flagicon|RSA}} [[Jerry Tshabalala]]|league=[[SAFA Women's League]]|season=[[2023 SAFA Women's League|2023]]|position=1st|website=www.sundownsfc.co.za|pattern_la1=_mamelodi2021h|pattern_b1=_mamelodi2021h|pattern_ra1=_mamelodi2021h|pattern_so1=_mamelodi2021H|leftarm1=FFDF00|body1=FFDF00|rightarm1=FFDF00|shorts1=FFFFFF|socks1=FFFFFF|pattern_la2=_mamelodi2021a|pattern_b2=_mamelodi2021a|pattern_ra2=_mamelodi2021a|pattern_so2=_mamelodi2021A|leftarm2=0033FF|body2=0033FF|short name=Sundowns, MSFC, MSL|shorts2=FFFFFF|socks2=0033FF|rightarm2=0033FF}} '''Mamelodi Sundowns Ladies F.C.''' ke setlhopha sa bomme sa kgwele ya dinao se se porofeshionale se se kwa Pretoria, South Africa. Ke setlhopha se se gaisanang mo SAFA Women's League, legato le le kwa godimo mo liking ya kgwele ya dinao ya bomme kwa Afrika Borwa.<ref>"[https://citizen.co.za/phakaaathi/local-soccer/2435970/sundowns-ladies-coach-excited-by-return-of-womens-football/ Sundowns Ladies coach excited by return women's football]". ''Daily Citizen''. 4 February 2021. Retrieved 29 July 2021.</ref><ref>"[https://web.archive.org/web/20210729060240/https://www.kickoff.com/news/articles/south-africa-news/categories/news/premiership/mamelodi-sundowns-ladies-to-compete-in-women-s-caf-champions-league/680853 Mamelodi Sundowns ladies to compete in women's caf champions]". ''Kickoff''. 2 July 2021. Retrieved 29 July 2021.</ref><ref>"[https://web.archive.org/web/20241127132105/https://gsport.co.za/sundowns-claim-inaugural-snwl-title/ Sundowns Ladies claim SNWL Title]". ''Gsport.co.za''. 23 February 2020. Retrieved 29 July 2021.</ref><ref>"[https://www.cosafa.com/sundowns-in-top-form-ahead-of-regional-champions-league/ Sundowns in top form ahead of regional Champions League]". ''Cosofa.com''. 13 August 2021. Retrieved 16 August 2021.</ref> Ke bone setlhopha se se atlegileng thata mo kgweleng ya bomme kwa Afrika Borwa ka bommampodi ba ba rataro. Setlhopha se, ga mmogo le setlhopha sa borre ke tsa ga Patrice Motsepe. Ba fentse CAF Women's Champions League ya ntlhantlha ka 2015.<ref>Diamond, Drew (16 November 2023). "[https://herfootballhub.com/south-african-club-mamelodi-sundowns-to-release-netflix-documentary/ South African club Mamelodi Sundowns to release Netflix documentary]". ''Her Football Hub''. Retrieved 16 November 2023.</ref> Mo go ipatleleng phatlha, CAF Women's Champions League COSAFA Qualifiers tsa 2021, ba ne ba fenya ba sa latlhegelwe le fa e le gangwe fela. Se se ne sa ba isa kwa CAF Women's Champions League ya 2021 e ba neng ba e fenya ba sena tatlhegelo gape ba sa nosiwa. Ka Mopitlo wa 2024, setlhopha se ne sa tlhoma mokatisi mogolo wa sone wa ntlha wa kgwele ya dinao ya bomme e leng Christa Kgamphe.<ref>Diamond, Drew (20 March 2024). "[https://herfootballhub.com/south-africa-mamelodi-sundowns-appoint-first-ever-head-of-womens-football/ Mamelodi Sundowns appoint first ever Head of Women's Football]". ''Her Football Hub''. Retrieved 20 March 2024.</ref> == Ditso == Setlhopha se se tlhamilwe ka Lwetse a ferabongwe ka 2009 ke monnga sone Patrice Motsepe mme sa tsaya karolo mo Sasol Women's League ya ntlhantlha. Ka 2013 ba fenya bosimega ja setshaba ja bone ja ntlha kwa Sasol League National Championships ka 2013. Ba fenya ka dino tse pedi go lefela kgatlhanong le sa kwa Limpopo sa Ma-Indies Ladie mo mkgaolakgang a a neng a tshwaretswe kwa Klerksdorp.<ref>SAFA (1 December 2013). "[https://web.archive.org/web/20250220161339/https://gsport.co.za/sundowns-deserved-sasol-league-champions/ Sundowns Deserved SASOL League Champions]". ''gsport4girls''. Retrieved 7 May 2024.</ref> Ka 2015 ba baya Sasol League National Championship rekote ya go nosa dino fa ba fenya Galeshewe Ladies ka masome a mabedi le botlhano go lefela kwa Sasol League National Championship ya 2015 kwa Sasolburg.<ref>"[https://www.georgeherald.com/news/Sport/Football/153710/www.georgeherald.com/Sport/Article/Football/sundowns-blast-record-breaking-25-goals-past-galeshewe-ladies-20170711 Sundowns blast record-breaking 25 goals past Galeshewe Ladies]". ''George Herald''. Retrieved 26 March 2024.</ref> Ba ne ba tswelela ba ya go fenya bommampodi ja setshaba ba bo ba kuka bosimega ja bobedi, ba fenya Cape Town Roses ka tse tlhano go lefela kwa makgaolakgang.<ref>"[https://www.snl24.com/dailysun/sport/mamelodi-sundowns-ladies-win-sasol-league-20151214 Mamelodi Sundowns Ladies win Sasol League]". ''Daily Sun''. Retrieved 26 March 2024.</ref> Sundowns e fentse SAFA Women's League ya ntlhantlha ba sa latlhegelwa, diphenyo tse masome mabedi le motso le maleka a le mangwe fela, ba nosa dino tse masome a ferabobedi le boraro mme ba nosiwa tse lesome le boraro fela.<ref>Laduma, Soccer. "[https://www.snl24.com/soccerladuma/local/premiership/mamelodi-sundowns/mamelodi-sundowns-ladies-crowned-champions-of-safas-national-womens-league-20200223 Mamelodi Sundowns Ladies Crowned Champions Of SAFA's National Women's League]". ''Soccer Laduma''. Retrieved 7 May 2024.</ref> == Metswedi == atbryc023rxa14m0x7my8quyu0q8a0l Melinda Kgadiete 0 9583 51827 50601 2026-06-28T15:30:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51827 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Melinda Kgadiete|image=Melinda Kgadiete Chile - Sudáfrica 20181009 11.jpg|caption=Kgadiete with [[South Africa women's national football team|South Africa]] in 2018|birth_date={{birth date and age|1992|7|21|df=y}}<ref name="CAF">{{cite web |title=Player Details: Melinda Kgadiete |url=http://www.cafonline.com/en-us/competitions/womenafconghana2018/TeamDetails/PlayerDetails?CompetitionPlayerId=aOtbeO02jz3VHqW4AgJlAsRARJRAg7p%2f12vxVvZyIW6JK%2bgQWp0bU7um1%2bn%2bZao7&TeamsIDs=jl%2fV7XlS0HTnOT0N%2fkH3%2fNiGJrARFMfxKiDbaSj3uWtOaEWrE3KfSw%2fpxVrhcN7Q |website=Total Women's Africa Cup of Nations |publisher=[[Confederation of African Football]] |accessdate=16 June 2019}}</ref>|position=[[Attacking midfielder]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]<ref name="Sundowns wesite">{{Cite web|url = https://sundownsfc.co.za/we-are-the-defending-champions-we-have-to-keep-up-to-standard-melinda-kgadiete/|title = We Are the Defending Champions, We Have to Keep up to Standard - Melinda Kgadiete|date = 11 June 2021|access-date = 4 June 2024|archive-date = 15 April 2024|archive-url = https://web.archive.org/web/20240415064351/https://sundownsfc.co.za/we-are-the-defending-champions-we-have-to-keep-up-to-standard-melinda-kgadiete/|url-status = dead}}</ref>|clubnumber=11|clubs1=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|years1=2021–|nationalteam-update=20 July 2023 (prior the [[2023 FIFA Women's World Cup]])|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}} {{Medal|Comp|[[Women's Africa Cup of Nations]]}} {{Medal|2nd|[[2018 Africa Women Cup of Nations|2018 Ghana]]|}} {{Medal|1st|[[2022 Women's Africa Cup of Nations|2022 Morocco]]|}} {{MedalCompetition|[[CAF Women's Champions League]]}} {{MedalGold|[[2021 CAF Women's Champions League|2021 Egypt]]|}} {{MedalSilver|[[2022 CAF Women's Champions League|2022 Morocco]]|}} {{MedalGold|[[2023 CAF Women's Champions League|2023 Côte d'Ivoire]]|}} {{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Champions League]]}} {{MedalGold|[[2021 COSAFA Women's Champions League|2021 South Africa]]|}} {{MedalSilver|[[2022 COSAFA Women's Champions League|2022 South Africa]]|}} {{MedalGold|[[2023 COSAFA Women's Champions League|2023 South Africa]]|}}|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2018–|nationalcaps1=26<ref name="Soccerway">{{Soccerway|accessdate=16 June 2019}}</ref>|nationalgoals1=3}} '''Melinda Kgadiete''' (yo o tshotsweng ka Phukwi a le masome a mabedi le motso ka 1992) ke motshameki wa kgwele ya dinao e e porofeshionale wa moAforika Borwa yo o tshamekang fa gare a etla a tlhasela mo setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le sa setshaba sa bomme sa Aforika Borwa. == Tiro ya setlhopha == '''<big>Bloemfontein Celtics Ladies</big>''' Kgadiete e ne e le karolo ya setlhopha sa Bloemfontein Celtics Ladies se se fentseng Sasol National League Championship ya 2017 a nosa gabedi kgantlhanong le Cape Town Roses go thusa setlhopha sa gagwe go fenya ka dino tse pedi go lefela kwa makgaolakgang a a neng a tshwaretswe kwa Mbombela.<ref>tsholofelomosina (11 December 2017). "[https://alexnews.co.za/108962/bloemfontein-celtic-ladies-sasol-womens-league-champions/ Bloemfontein Celtic Ladies are Sasol Women's League champions again]". ''Alex News''. Retrieved 11 November 2023.</ref> '''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>''' Ka 2021 o ne a ya kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] ebile e ne e le karolo ya setlhopha se se neng sa fenya COSAFA Women's Champions League 2021. E ne e le ene monosi yo o kwa godimo mo COSAFA Women's Champions League ya ntlhantlha a nositse dino di le tlhano.<ref>"[https://cosafa.com/sundowns-crowned-winners-of-totalenergies-caf-womens-champions-league-cosafa-qualifiers/ ENG, FRE, POR: Sundowns crowned winners of TotalEnergies CAF Women's Champions League | COSAFA Qualifiers]". 4 September 2021. Retrieved 29 December 2023.</ref> Ka CAF Women's Champions League ya 2021 Kgadiete a nosa nno ya phenyo mo motshamekong wa ntlha kgatlhanong le Vihiga Queens go tswa Kenya. Setlhopha se ne sa tsamaya sa ya go fenya CAF Women's Champions League ya ntlhantlha e e neng e tshwaretswe kwa Egepeto. Setlhopha se ne sa feleletsa boraro ja dikopi ka go fenya Hollywoodbets Super League ya 2021.<ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/caf-womens-champions-league-mamelodi-sundowns-beat-ghanaian-side-hasaacas-to-rule-africa/bltf4ee16212cc29ff3 Caf Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas to rule Africa | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 20 November 2021. Retrieved 1 January 2024.</ref><ref>Voice, Diski (5 December 2021). "[https://web.archive.org/web/20240921020817/https://diskivoice.co.za/sundowns-crowned-champions-of-hollywoodbets-super-league/ Sundowns Crowned Champions OF Hollywoodbets Super League | Diski Voice]". Retrieved 1 January 2024.</ref> O ne a le mo maemong a bobedi mo CAF Women's Champions League mme a nosa dino tse tharo mo kgaisanong eo a bo a bidiwa motshameki wa kgaisano.<ref>"[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title]". 13 August 2022. Retrieved 29 December 2023.</ref> Setlhopha seo se ne sa goroga kwa makgaolakgannyeng a CAF Women's Champions League gabedi ka tatelano mme ba fetsa mo maemong a bobedi fa morago ga AS FAR mo CAF Women's Champions League ya 2022. Kgadiete a nnile le seabe sa dino tse pedi mo kgaisanong eo.<ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/as-far-stun-nine-woman-mamelodi-sundowns-to-clinch-2022-caf-women-s-champions-league-title/bltc72e136a7b1c7999 AS FAR stun nine-woman Mamelodi Sundowns to clinch 2022 Caf Women's Champions League title | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 13 November 2022. Retrieved 10 November 2023</ref> Ka Ngwanatsele, Sundowns Ladies e ne ya bewa bommampodi ba Hollywoodbets Super League ya 2022 ba nna ditshimega e le la boraro ka tatelano.<ref>"[https://web.archive.org/web/20240518160906/https://www.safa.net/2022/12/04/sundowns-ladies-dominate-the-2022-hollywoodbets-super-league-awards/ Sundowns Ladies dominate the 2022 Hollywoodbets Super League Awards - SAFA.net]". 4 December 2022. Retrieved 1 January 2024.</ref> Ka 2023, o ne a fenya COSAFA Women's Champions League ya 2023 le CAF Women's Champions League ya 2023 le Sundowns Ladies. Kgadiete o nositse mo motshamekong wa ditlhophana wa CAF Women's Champions League ya bobedi kgatlhanong le SCC Casablanca.<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/sundowns-through-to-caf-women-s-champions-league-semi-finals/ Sundowns through to CAF Women's Champions League semi-finals]". ''CAF''. 11 August 2023. Retrieved 9 December 2023.</ref> Ka Sedimonthole ba ne ba feleletsa boraro ja dikopi ka go fenya Holywoodbets Super League ya 2023. Kgadiete a nositse dino tse lesome le bone mo iponagatsong tse masome mabedi le bobedi.<ref>Pillay, Alicia (7 December 2023). "[https://gsport.co.za/mamelodi-sundowns-ladies-defend-hollywoodbets-super-league-title/ Mamelodi Sundowns Ladies Defend Hollywoodbets Super League Title]". ''gsport4girls''. Retrieved 1 January 2024.</ref> == Tiro ya boditshabatshaba == Kgadiete o gaisantse mo setlhopheng sa setshaba sa bomme sa kgwele ya dinao sa Aforika Borwa kwa Africa Women Cup of Nations ya 2018 kwa ba neng ba fetsa mo maemong a bobedi.<ref>"[http://www.cafonline.com/en-us/competitions/womenafconghana2018/TeamDetails/PlayerDetails?CompetitionPlayerId=aOtbeO02jz3VHqW4AgJlAsRARJRAg7p%2f12vxVvZyIW6JK%2bgQWp0bU7um1%2bn%2bZao7&TeamsIDs=jl%2fV7XlS0HTnOT0N%2fkH3%2fNiGJrARFMfxKiDbaSj3uWtOaEWrE3KfSw%2fpxVrhcN7Q Player Details: Melinda Kgadiete]". ''Total Women's Africa Cup of Nations''. [[:en:Confederation_of_African_Football|Confederation of African Football]]. Retrieved 16 June 2019.</ref><ref>[https://int.soccerway.com/players/-/533553/ Melinda Kgadiete] at Soccerway. Retrieved 16 June 2019. </ref> E ne e le karolo ya setlhopha sa setshaba sa bomme sa kgwele ya dinao sa Aforika Borwa kwa Africa Women Cup of Nations ya 2022 kwa ba neng ba fenya e le lantlha sekgele sa kontinente le kwa sejaneng sa lefatshe sa FIFA sa bomme sa 2023 kwa ba gorogileng kwa go ba bofelo ba ba lesome le borataro.<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 6 August 2023.</ref><ref>"[https://web.archive.org/web/20230624011912/https://www.safa.net/2023/06/23/coach-ellis-names-final-banyana-banyana-world-cup-squad/ Coach Ellis names final Banyana Banyana World Cup squad - SAFA.net]". 23 June 2023. Retrieved 9 December 2023.</ref> == Ditlotla == '''Setlhopha''' '''Bloemfontein Celtics Ladies''' * Sasol League National Championship: 2017 '''Mamelodi Sundowns Ladies''' * SAFA Women's League: 2021, 2022, 2023 * CAF Women's Champions League: 2021, 2023 maemo a bobedi: 2022 * COSAFA Women's Champions League: 2021, 2023 maemo a bobedi: 2022 '''Aforika Borwa''' * Women's Africa Cup of Nations: 2022, maemo a bobedi: 2018 '''Tsa gagwe''' * 2021 COSAFA Women's Champions League: Monosi wa dino yo o kwa godimo (dino tse tlhano) * 2022 COSAFA Women's Champions League: motshameki wa kgaisano == Metswedi == eko3hwh2dm0q8srgcb8liaghnjaj6o3 Lerato Kgasago 0 9589 51795 44293 2026-06-28T12:03:07Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51795 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Lerato Kgasago|birth_date=21 September 1991|birth_place=[[Soweto]]|height=1.63m|position=[[Midfielder]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|clubnumber=15|years1=2010-2013|clubs1=[[ÍBV women's football|ÍBV]]|clubs2=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|years2=2014-|nationalteam1=[[South Africa women's national under-20 soccer team|South Africa]]|nationalteam2=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2009-2010|nationalyears2=2009-|nationalgoals1=13}} '''Lerato Kgasago''' (yo o tshotsweng ka Lwetse a le masome mabedi le motso ka 1991) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Aforika Borwa yo o tshamekang fa gare kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le setlhopha sa bomme sa setshaba sa Aforika Borwa. == Tiro ya setlhopha == '''<big>IBV Vestmannaeyjar (Bomme)</big>''' Ka 2010, o ne a saena tumalano ya dingwaga tse tharo le setlhopha sa Úrvalsdeild kvenna sa IBV Vestmannaeyjar.<ref>"[https://www.sowetanlive.co.za/news/2010-03-31-trio-of-sa-women-sign-up-with-iceland-club/ Trio of SA women sign up with Iceland club]". ''SowetanLIVE''. Retrieved 8 April 2024.</ref> Ba ne ba fenya 1. deild kvenna mo setlheng sa gagwe sa ntlha.<ref>"[http://ibvsport.is/read/2010-04-20/thrjar-sudur-afriskar-stulkur-ganga-til-lids-vid-ibv/fotboltamot Þrjár Suður Afriskar stúlkur ganga til liðs við IBV]". ''ibvsport.is''. Retrieved 8 April 2024.</ref> '''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>''' Ka 2015 a ya kwa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]]. O fentse tlotla ya Diski Queen (motshameki wa kgaisano) kwa Sasol League National Championship ya 2015 a thusa Sundowns go fenya bosimega ja bone ja bobedi.<ref>"[https://web.archive.org/web/20240423203545/https://www.safa.net/2015/12/14/sasol-national-champs-end-on-high-note-2/ Sasol national champs end on high note - SAFA.net]". 14 December 2015. Retrieved 8 April 2024.</ref> O ne a tsena mo setlhopheng se se gaisang sa ba ba lesome le motso kwa COSAFA Women's Champions League ya 2022 le fa setlhopha sa gagwe se ne sa tsaya maemo a bobedi mo kgaisanong eo.<ref>Writer, FARPost (15 August 2022). "[https://web.archive.org/web/20240408180250/https://farpost.co.za/2022/08/15/sundowns-outstanding-four-players-in-cosafa-qualifiers/ Sundowns' outstanding four players in COSAFA qualifiers]". ''FARPost''. Retrieved 8 April 2024.</ref> == Tiro ya boditshabatshaba == Ka 2009 Kgasago e ne e le leloko la setlhopha sa Basetsana se se neng se tlhophwile go ya go tsaya karolo mo go ipatleleng phatlha kwa sejaneng sa lefatshe sa bomme sa U-20 sa FIFA sa 2010.<ref>KickOff. "[https://www.snl24.com/kickoff/sanews/basetsana-squad-called-to-camp-20090903 Basetsana squad called to camp]". ''KickOff''. Retrieved 8 April 2024.</ref> O ne a nosa mo phenyong ya dino tse thataro go lefela la Zambia go tswa mo tlhago-kotlhaong.<ref>"[https://www.bizcommunity.com/Article/196/439/43542.html Basetsana down Zambia]". ''Bizcommunity''. Retrieved 8 April 2024.</ref> E ne e le mongwe wa batshameki ba le bararo ba ba neng ba biletswa kwa setlhopheng sa U/20 ka 2009 ba e neng e le gore ba setse ba dirile tshameko ya bone ya ntlha le Banyana Banyana.<ref>"[https://www.sowetanlive.co.za/news/2009-11-11-basetsana-to-face-botswana/ Basetsana to face Botswana]". ''SowetanLIVE''. Retrieved 8 April 2024.</ref> O gaisantse kwa setlhopheng se segolo sa bomme kwa metshamekong ya Aforika ka 2015.<ref>SAFA (10 April 2015). "[https://web.archive.org/web/20240712212810/https://gsport.co.za/banyana-banyana-qualify-for-2015-all-africa-games/ Banyana Banyana Qualify for 2015 All Africa Games]". gsport4girls. Retrieved 8 April 2024.</ref> == Ditlotla == '''Club''' '''IBV Vestmannaeyjar (Bomme)''' * 1. deild kvenna:2010 '''Mamelodi Sundowns Ladies''' * Sasol League National Championship:2015 * COSAFA Women's Champions League: runners-up:2022 '''Tsa Gagwe''' * Sasol League National Championship: Diski Queen of the Tournament:2015 * COSAFA Women's Champions League: Best XI:2022 == Metswedi == fe4032tux49uzo1swjm1sqxrgjrv3b2 Nthabiseng Majiya 0 9611 51859 36217 2026-06-28T18:43:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51859 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Nthabiseng Majiya|full_name=Nthabiseng Ronisha Majiya|birth_date=10 June 2004|birth_place=[[Philippolis]]|position=[[Striker (association football)|Striker]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|clubnumber=31|clubs1=[[Richmond United]]|clubs2=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|years1=-2023|years2=2024-|caps2=2|goals2=3|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}} {{Medal|Comp|[[Women's Africa Cup of Nations]]}} {{Medal|1st|[[2022 Women's Africa Cup of Nations|2022 Morocco]]|}}|nationalteam1=[[South Africa women's national under-20 football team|South Africa U20]]|nationalyears1=2020-2022|nationalteam2=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears2=2022-}} '''Nthabiseng Majiya''' (yo o tshotsweng ka Seetebosigo a le lesome ka 2004) ke motshameki wa kgwele ya dinao e e porofeshionale wa moAforika Borwa yo o tshamekang kwa pele mo setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le setlhopha sa bomme sa setshaba sa Aforika Borwa.<ref>Katlego (16 February 2024). "[https://www.kaya959.co.za/sports/mamelodi-sundowns-ladies-sign-two-new-players/ Mamelodi Sundowns Ladies sign two new players]". ''KAYA 959''. Retrieved 4 March 2024.</ref> == Botshelo ja gagwe == O tsene sekolo kwa Philippolis Secondary School kwa Free State.<ref>OFM. "[https://www.ofm.co.za/article/centralsa/317134/makgoe-applauds-free-state-born-banyana-star Makgoe applauds Free State-born Banyana star]". ''OFM''. Retrieved 4 March 2024.</ref> == Tiro ya setlhopha == '''<big>Richmond United</big>''' Majiya o feditse e le wa bobedi mo banosing ba dino ba ba gaisitseng mo Hollywoodbets Super League ya 2021, ka dino dile masome a mabedi mo setlheng sa gagwe sa ntlha le Richmond United. O ne a le botlhokwa thata mo letsholong la setlhopha sa gagwe, a nosa mo e ratileng go nna sephatlo sa dino tse masome a mane le bone tse di nositsweng ke setlhopha mo metshamekong ya liki ka 2021.<ref>Setena, Teboho. "[https://www.news24.com/news24/community-newspaper/express-news/player-earns-her-stripes-20220405 Player earns her stripes]". ''News24''. Retrieved 4 March 2024.</ref> O ne a bidiwa motshameki yo monnye wa setlha mo Hollywoodbets Super League mo ditlheng tsa 2021 le 2022.<ref>Setena, Teboho. "[https://www.news24.com/news24/community-newspaper/express-news/local-footballer-living-her-dream-abroad-20230117 Local footballer living her dream abroad]". ''News24''. Retrieved 4 March 2024.</ref> O ne a nosa dino tse lesome le bosupa mo iponagatsong tse masome a mabedi le boraro mo Hollywoodbets Super League ya 2022 ebile a kalwa ele wa boraro mo go ba ba nositseng dino tse di kwa godimo mo liking.<ref>Inqaku. "[https://inqaku.com/leaguestats?season_id=6241&stream_id=7077 League - Hollywoodbets Super League Group 1A | Inqaku]". ''inqaku.com''. Retrieved 4 March 2024.</ref> O ne a nosa dino tse lesome le motso go tswa mo iponagatsong tse masome mabedi le bone mo Hollywoodbets Super League ya 2023.<ref>Inqaku. "[https://inqaku.com/leaguestats?season_id=8102&stream_id=10071 League - Hollywoodbets Super League HBSL | Inqaku]". ''inqaku.com''. Retrieved 4 March 2024.</ref> '''<big>Mamelodi Sundowns</big>''' Ka Tlhakole a le lesome le botlhano ka 2024, Majiya a ya kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]]. O nositse nno ya gagwe ya ntlha mo motshamekong wa gagwe wa ntlha kgatlhanong le Royal AM Mopitlo a tlhola gararo ka 2024.<ref>Newsroom, gsport (4 March 2024). "[https://web.archive.org/web/20240615045653/https://gsport.co.za/mamelodi-sundowns-ladies-and-uj-stake-early-claims-as-hollywoodbets-super-league-gets-underway/ Mamelodi Sundowns Ladies and UJ Stake Early Claims as Hollywoodbets Super League Gets Underway]". ''gsport4girls''. Retrieved 4 March 2024.</ref> == Tiro ya boditshabatshaba == E ne e le leloko la setlhopha sa setshaba sa bomme sa Aforika Borwa se se neng se le kwa Women's Africa Cup of Nations ka 2022 kwa ba fentseng bosimega ja kontinente ja bone ja ntlha kwa Morocco.<ref name=":0">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 4 March 2024.</ref><ref>Howorth, Alasdair (25 July 2022). "[https://equalizersoccer.com/2022/07/25/south-africa-nthabiseng-majiya-teenager-global-stardom-after-high-school-awcon-champions/ South Africa's Nthabiseng Majiya aims for global stardom—after she finishes high school – Equalizer Soccer]". Retrieved 4 March 2024.</ref> O nositse nno ya phenyo mo phenyong ya nno go lefela kgatlhanong le Botswana kwa motshamekong wa bofelo wa ditlhophana.<ref>"[https://www.goal.com/en-ug/news/south-africa-1-0-botswana-lacklustre-banyana-banyana-maintain-wafcon-record/bltc13ab15e636a104e South Africa 1-0 Botswana: Lacklustre Banyana Banyana maintain Wafcon record | Goal.com Uganda]". ''www.goal.com''. 10 July 2022. Retrieved 4 March 2024.</ref> === dino tsa boditshabatshaba === {| class="wikitable" !No. !Letsatsi !Lefelo !Moganetsi !Dino !Maduo !Kgaisano |- |1. |10 July 2022 |Prince Moulay Abdellah Stadium, Rabat, Morocco |Botswana |'''1'''–0 |1–0 |2022 Women's Africa Cup of Nations |- |2. |1 June 2024 |Stade Lat-Dior, Thiès, Senegal |Senegal |'''1'''–0 |1–1 |Motshameko wa botsalano |} == Ditlotla == '''Aforika Borwa''' * Women's Africa Cup of Nations: 2022<ref name=":0" /> '''Tsa gagwe''' * Hollywoodbets Super League: 2021 Motshameki yo monnye wa setlha * Hollywoodbets Super League: 2022 Motshameki yo monnye wa setlha * Hollywoodbets Super League: 2021 2nd best Goal Scorer (dino tse masome mabedi) * Hollywoodbets Super League: 2022 3rd best Goal Scorer (dino tse lesome le bosupa) == Metswedi == badbzlqd8cn7ub3mz5p3anznkfadj87 Natasha Thahane 0 9891 51835 46976 2026-06-28T17:06:17Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51835 wikitext text/x-wiki '''Nokuthula Natasha Tutu''' o belegwe ka Lwetse a le masome a mabedi le botlhano ka 1995, yo gape a itsegeng ka Natasha Thahane, o tlhagelela mo ditshwantshong tsa motshikinyego mo [[Aforika Borwa]], mmotlelara le motho wa maranyane<ref>Magadla, Mahlohonolo. [https://www.snl24.com/truelove/fashion/style-crush-natasha-thahane-20210930 "Style Crush: Natasha Thahane".] ''Truelove''. Retrieved 30 October 2021.</ref>. O itsege thata ka ditiro tsa gagwe mo setshwantshong sa motshikinyego ya [[Madi le Metsi]], [[Skeem Saam]], [[The Queen]], le It's OK We're Family.<ref>Ndlangisa, Amanda. "[https://www.snl24.com/truelove/archive/celebs-supporting-stop-racism-pretoria-girls-high-20170728 Celebs supporting Stop Racism Pretoria Girls High"]. Truelove. Retrieved 30 October 2021.</ref> <ref>Leteba, Lineo. [https://www.snl24.com/truelove/exclusive/one-on-one-with-natasha-thahane-20200610 "One on one with Natasha Thahane".] ''Truelove''. Retrieved 30 October 2021</ref> bosheng a tsenelela motshameko wa Isono mo BET a bidiwa Millicent. {{Infobox person|other names=Nokuthula Thahane|alma mater=University of the Witwatersrand New York Film Academy|years active=2013–present|children=1|family=Desmond Tutu (grandfather)}} == Botshelo Jwa Pele == Thahane o belegetswe kwa [[Orlando East]] ke Trevor Thamsanqa Tutu le Nomaswazi Mamakoko.<ref>[https://southafricaportal.com/natasha-thahane/#google_vignette "Biography of Natasha Thahane"]. ''South Africa Portal''. 19 March 2021. Retrieved 30 October 2021.</ref> Ke setlogolo sa Archibishop [[Desmond Tutu]].<ref>Ndlangisa, Amanda. "[https://www.snl24.com/truelove/archive/natasha-on-her-famous-grandpa-archbishop-tutu-20170728 Natasha on her famous grandpa, Archbishop Tutu".] ''Truelove''. Retrieved 30 October 2021</ref> O ne a fudugela kwa [[Cape Town]] kwa a neng a tsena kwa sekolong se segolwanne sa [[Milnerton]].<ref>[https://www.snl24.com/drum/News/natasha-thahanes-ongoing-journey-to-success-20170728 "Natasha Thahane's ongoing journey to success"]. ''Drum''. 12 January 2017. Retrieved 1 November 2021.</ref> O ne a tswelela go aloga ka seetsele sa accounting kwa [[mmadikolo ya Witwatersrand]]. Ka ngwaga wa 2018, o weditse lenaneo la ngwaga la Conservatory la go tshameka mo difiliming kwa [[New York Film Academy]] kwa [[Manhattan]].<ref>[https://web.archive.org/web/20240618153207/https://www.nyfa.edu/alumni/natasha-thahane/ "Natasha Thahane"]. ''Alumni | New York Film Academy''. Retrieved 30 October 2021.</ref> == Tiro == Thahane o tlhageletse la ntlha mo sekirining mo papatsong ya [[Edgars]] ka 2013. Mo ngwageng o o latelang, o ne a simolola go tshameka mo mo thulaganyong ya e.tv e e bidiwang eKasi: Dipolelo tsa rona ya setlhogo se se reng "Kgosi ya Motshameko". O ne a boa gape mo ngwageng o o latelang ka karololoe nngwe, "uManqoba". O ne a tlhagelela jaaka moeng e le Fundiswa mo setlheng sa 1 sa Baitshepi le Baleofi mme a boeletsa seabe sa gagwe jaaka moanelwa yo o boaboelelang mo setlheng sa bobedi. Go tloga ngwaga wa 2015 go fitlha 2016, Thahane o ne a itsege thata ka seabe sa gagwe e bong Enhle Tango mo seraleng sa SABC1 sa [[Skeem Saam.]]<ref>Ndlangisa, Amanda. [https://www.snl24.com/truelove/archive/watch-natasha-thahane-says-goodbye-to-skeem-saam-20170728 "WATCH: Natasha Thahane says goodbye to Skeem Saam"]. Truelove. Retrieved 30 October 2021</ref><ref>[https://www.iol.co.za/lifestyle/love-sex/relationships/natasha-thahane-annoyed-at-men-meddling-in-her-relationship-with-thembinkosi-lorch-f38210ff-7b64-417d-b4f6-e39f12e29d95#google_vignette "Natasha Thahane annoyed at men meddling in her relationship with Thembinkosi Lorch"]. ''www.iol.co.za''. Retrieved 30 October 2021.</ref> O ne a tlogela a ya go tsaya karolo mo [[Mzansi Magic]] televnovela [[The Queen]] jaaka Amogelang Maake. O ne a le moanelwamogolo wa metlha yotlhe mo setlheng sa ntlha le sa bobedi mme morago ga moo a bo a nna moanelwamogolo wa metlha yotlhe mo setlheng sa bobedi.<ref>Ndlangisa, Amanda. [https://www.snl24.com/truelove/Archive/top-12-contenders-for-mzansis-sexiest-20170728 "Top 12 contenders for Mzansi's sexiest"]. Truelove. Retrieved 30 October 2021</ref> O ne a tshameka jaaka Leshae K mo motseletseleng wa [[SABC3]] wa Go siame re Lelapa. Ka ngwaga wa 2019, o ne a tshameka karolo ya Katlego Jali mo setlheng sa bone le sa botlhano sa Lockdown. Ka ngwaga wa 2020, o ne a simolola go tshameka Wendy Dlamini mo motshamekong mo [[Netflix]] o o buang ka bokebekwa jwa basha e e bidiwang [[Madi le Metsi]].<ref>Digital, TRUELOVE. [https://www.snl24.com/truelove/exclusive/watch-netflix-introduces-new-characters-for-blood-water-season-2-20210211 "WATCH | Netflix introduces new characters for Blood & Water season 2".] ''Truelove''. Retrieved 30 October 2021.</ref> Ka ngwaga oo, o ne a tlhagelela mo motseletseleng wa BET Africa wa Isono mme a tlhophiwa jaaka moemedi wa letshwao la "Garnier Even & Matte".<ref>Vilakazi, Palesa. [https://www.snl24.com/truelove/Archive/blackgirlmagic-20200225 "#BlackGirlMagic"]. ''Truelove''. Retrieved 30 October 2021.</ref> Ka nako e e tshwanang, o ne a tlhagelela gape mo setshwantshong sa motshikinyego mo thulaganyong ya Top Billing.<ref>[https://web.archive.org/web/20240618153216/https://www.topbilling.com/articles/Skeem-Saam-star-Natasha-Thahane-on-Top-Billing.html?articleID=2753 "Skeem Saam star Natasha Thahane on Top Billing".] ''www.topbilling.com''. Retrieved 30 October 2021.</ref> == Botshelo Jwa Gagwe == Thahane o ne a ratana le motshameki wa kgwele ya dinao [[Thembinkosi Lorch]] go tloga kgwedi ya Seetebosigo go fitlha Lwetse ngwaga wa 2021, mme go bolelwa fa a na le ngwana wa mosimane le ene.<ref>Mazibuko, Thobile (13 July 2021). "Natasha Thahane annoyed at men meddling in her relationship with Thembinkosi Lorch". IOL. Retrieved 22 July 2021</ref> == Difilimi == '''Filimi''' {| class="wikitable" |+ |'''Ngwaga''' |'''Filimi''' |'''Seabe''' |Dintlha |- |2020 |Kedibone |Kedibone Manamela | |} '''Setshwantsho sa Motshikinyengo''' {| class="wikitable" |+ |'''Ngwaga''' |'''Filimi''' |'''Seabe''' |Ditlha |- |2014–2015 |ekasi: Dipolelo tsa rona |Claire |Ditiragalo tse pedi |- |2013 |MMe o utswile kgogodi ya me | |seabe sa konokono |- |2014 |''Single Galz'' |Thuli |Tiragalo e le nngwe |- |2014 |baitshepi le baleofi |Fundiswa |Seabe se se sa feleng |- |2015–2016 |''Skeem Saam'' |Enhle Tango |Seabe se se sa feleng |- |2016 |''Ses'Top La'' |Unathi |Tiragalo e le nngwwe |- |2016–2020 |''The Queen'' |Amogelang Maake |Seabe sa konokono (nako ya bongwe- bobedi) Seabe se se boeletswang (nako ya boraro- bone) |- |2017–2018 |Go siame re lelapa |Leshae K |Seabe sa konokono |- |2019 |''Imbewu: The Seed'' |Liyana |Tiragalo e le nngwe |- |2019 |''Lockdown'' |Katlego Jali |Nako ya bone-botlhano |- |2020–present |Madi le metsi |Wendy Dlamini |Seabe sa konokono |- |2020–present | | | |} == Metswedi == <references /> == Dikgolagano tsa kwa ntle == [[Category: Natasha Thahane]] lcr789fr5fnjqld5el5bp8ugexvgbi2 Susan Murabana 0 9896 51873 46988 2026-06-28T22:56:56Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51873 wikitext text/x-wiki Mme Susan Murabana Owen ke moithutadinaledi wa kwa Kenya. Ke mothei-mmogo wa Thelesekoupo e e Tsamayang, o itsege ka maiteko a gagwe a go rotloetsa maranyane, thekenoloji, boenjiniri le dipalo mo Aforika, segolo thata mo basading. == Botshelo le thuto == Murabana o goletse kwa Nairobi, Kenya, mme a ithuta thutoloago le itsholelo kwa [[:en:Catholic_University_of_Eastern_Africa|Catholic University of Eastern Africa]] ya toropo eo.<ref name=":0">Macleod, Rod (16 March 2017). [https://www.bbc.com/news/av/world-africa-39278128 "Kenya's Susan Murabana explores the stars]". ''BBC News''. Retrieved 29 October 2023.</ref> Ka ngwaga wa 2011, o ne a aloga ka dikirii ya masters mo thutalobopo go tswa kwa [[:en:James_Cook_University|James Cook University]] kwa Australia, morago ga go ithuta mo inthaneteng.<ref name=":1">Machira, Sharon (18 September 2023). "'[https://www.theguardian.com/global-development/2023/sep/18/i-want-to-see-the-first-african-woman-in-space-the-kenyan-stargazer-bringing-astronomy-to-the-people I want to see the first African woman in space': the Kenyan stargazer bringing astronomy to the people]". ''The Guardian''. Retrieved 29 October 2023.</ref>Murabana o ne a tsopola moithutalobopo wa Moafrika-Amerika Mae Jemison le modiraditshedi wa Kenya Wangari Maathai jaaka bagaka ba gagwe.<ref name=":2">Carlson, Erika K. (30 October 2020). [https://physics.aps.org/articles/v13/169 "The First Planetarium Under Kenyan Skies".] ''Physics''. '''13''' (169) – via American Physical Society.</ref><ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20241126183345/https://scrolla.africa/kenyan-astronomer-puts-stars-in-girls-eyes/ Kenyan astronomer puts stars in girls' eyes"]. ''Scrolla''. 20 September 2023. Retrieved 29 October 2023.</ref> == Tiro ya thutodinaledi == === Tiro ya boithaopo === Murabana o ne a simolola go kgatlhegela lefaufau fa a ne a le mo dingwageng tsa gagwe tsa bo masome a mabedi, fa malome wa gagwe a ne a mo laletsa go tsenela lenaneo la phatlalatso ya maranyane kwa Mumias, Kakamega County, e e neng e tsamaisiwa ke Cosmos Education. Morago ga moo o ne a nna moithaopi wa mokgatlho, mme morago a ya go dira le International Astronomical Union's Global Hands-on Universe programme. <ref name=":4">Fitch, Chris (20 August 2022). [https://www.nationalgeographic.com/travel/ "How Kenya's stargazing safaris offer fresh perspectives for wildlife watching"]. ''National Geographic''. Retrieved 29 October 2023.</ref><ref name=":1" /> === Thelesekoupo e e Tsamayang === Ka ngwaga wa 2013, Murabana o ne a kopana le monna wa gagwe wa isago, Daniel "Chu" Owen, ka kgwedi ya Ngwanatsele 2013 fa go ne go fifala letsatsi kwa Lecheng la Turkana kwa Kenya Rift Valley. Owen o ne a setse a tlhomile Traveling Telescope, e a neng a tsamaya mo go yone go dikologa naga ya gaabo, United Kingdom, a letla batho go leba lefaufau ka thelesekoupo ya gagwe. <ref name=":4" />Ka 2014 le 2015, Travelling Telescope e ne ya somolodisiwa gape kwa Kenya jaaka kgwebo ya loago e e ikaeletseng go ruta batlhoki le ba ba kwa dikgaolo tse dipotlana ka maranyane le thutodinaledi. <ref name=":0" /> <ref name=":5">[https://web.archive.org/web/20240624022441/https://space4women.unoosa.org/content/2023-mentor-susan-murabana-owen 2023 Mentor: Susan Murabana Owen"]. ''United Nations Office for Outer Space Affairs''. 2023. Retrieved 29 October 2023.</ref>Mokgatlho o kokoanya madi ka go tshwara ditiragalo tsa poraefete, jaaka Shooting Star Safari ya ngwaga le ngwaga kwa Samburu County ka nako ya pula ya dinaledi ya Perseids, gammogo le go tlamela ka ditirelo tsa thutodinaledi kwa dikolong tsa poraefete le kwa mafelong a itloso bodutu a bojanala. Madi a a dirisetswa go tlamela dikolo tsa puso le metse e e kwa kgakala ya kwa Kenya ka tiro ya mahala ya go fitlhelela batho. <ref name=":6">Scott, David Clark (15 November 2021). [https://www.csmonitor.com/Podcasts/People-Making-a-Difference/csm_PMAD_ep_04 "Lessons in awe and wonder from Kenya's Travelling Telescope".] ''The Christian Science Monitor''. Retrieved 29 October 2023.</ref> Tiro ya Traveling Telescope e akaretsa go dirisa Sky-Watcher Flextubes go letla batho go bona dipolanete tse di akaretsang Jupiter, Mars, Saturn le Venus; Orion le Trifid nebulae; le Pinwheel le Andromeda galaxies.<ref name=":7">Maringa, Felix (28 October 2023). "[https://web.archive.org/web/20240624185113/https://www.dw.com/en/traveling-telescope-helps-kenyans-reach-for-the-stars/video-67241213 Traveling telescope helps Kenyans reach for the stars"]. ''Deutsche Welle''. Retrieved 29 October 2023.</ref> Mokgatlho o na le polanetiriamo e e kgweediwang, mme ka 2020 o tlhomile Polanetiriamo ya Nairobi, polanetiriamo ya ntlha ya leruri ya Aforika Botlhaba, e agilwe ka bamboo. <ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":5" /><ref name=":8">Clark, Kevin L. (4 November 2020). "[https://www.essence.com/black-creators/meet-susan-murabana-the-architect-of-the-first-planetarium-in-kenya/ Meet Susan Murabana: The Architect of the First Planetarium in Africa".] ''Essence''. Retrieved 29 October 2023.</ref><ref name=":2" /> Murabana o ne gape a tsamaisa dikampa tsa lefaufau kwa Nairobi.<ref name=":1" /> Ka nako ya leroborobo la COVID-19, Travelling Telescope e amogetse madi go tswa go Airbus Foundation go tlhoma dithuto tsa inthanete tsa thutodinaledi, rokete le diroboto tsa bana ba sekolo ba Aforika. <ref name=":6" /> === '''Tiro e nngwe''' === Murabana o diretse jaaka mogakolodi wa bosetšhaba wa Kenya kwa Universe Awareness; moemedi wa Aforika kwa International Planetarium Association; le jaaka leloko la boto ya World Space Week.<ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref name=":4" />O gape ke moporesidente wa African Planetarium Association, e e ikaeletseng go tlhoma di-planetarium tse di sa feleng go ralala kontinente.<ref name=":5" /> Ka 2021, Murabana o ne a bidiwa jaaka mogakolodi wa Space4Women, jaaka karolo ya basadi ba Ditšhaba tse di Kopaneng mo lenaneong la STEM.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> == Go amogelwa == Ka ngwaga wa 2020, Murabana le Travelling Telescope ba ne ba fiwa Moputso wa Europlanet for Science Engagement.<ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref name=":2" /> Tiro ya gagwe e tlhagisitswe mo BBC News, Deutsche Welle le Christian Science Monitor.<ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":6" /> == Metswedi == <references /> [[Karolo:Bomme ba maranyane]] [[Karolo:Bomme ba kenya]] [[Karolo:Ba ba tshelang]] [[Karolo:Ba kwa Kenya ba maranyane]] bm86tqlhz0oftkizesjsrlhotul81qn MaWhoo 0 10045 51819 49426 2026-06-28T14:04:29Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51819 wikitext text/x-wiki '''Thandeka Nontobeko Ngema''' (o tshotswe ka 16 Sedimonthole 1994), yo a tumileng ka leina la gagwe la serala la MaWhoo, ke moopedi le mokwala-dipina wa Aforika Borwa, yo gape e leng mmotelara.<ref>[https://web.archive.org/web/20250119110612/https://slikouronlife.co.za/blog/24023/mawhoos-kulula-surpasses-1-million-streams/ "MaWhoo's 'Kulula' Surpasses 1 Million Streams"]. ''slikouronlife.co.za''. Retrieved 2024-03-17.</ref><ref>Miller, Sergio (2024-03-08). [https://www.bona.co.za/entertainment/mawhoos-shocking-revelation-american-a-listers-who-slid-into-her-dms/ "Mawhoo's shocking revelation! American A-listers who slid into her DMs"]. ''Bona Magazine''. Retrieved 2024-03-17.</ref><ref>Masuku, Brooklyn (2023-09-05). [https://web.archive.org/web/20251028133904/https://gagasiworld.co.za/mawhoo-drops-new-single-ingonyama/ "MaWhoo Drops New Single, 'Ingonyama'"]. ''Gagasi World''. Retrieved 2024-03-17.</ref> '''Tsa Bonnyaneng le Thuto''' Gone jaanong o nna kwa Johannesburg, mo Afrika Borwa. Moopedi o ne a tsena sekolo sa Queen Nandi Primary mme moragonyana a tsena sekolo sa Bhekeshowe High School go fitlha ka mophato wa 9. O ne a ya kwa Sekolong sa Puso sa Kwasanti kwa Durban go tswa mo mophatong wa 10 go ya go wa 12. O ne a atlega mo dithutong tsa gagwe tsa matric ka seriti se le sengwe. Morago ga matric ya gagwe, o ne a simolola go rekisa diaparo tse di nang le leina le le rileng mme a boloka madi a ngwaga wa gagwe wa ntlha kwa Yunibesithing ya Aforika Borwa (UNISA). O na le dikirii ya Bachelor of Education. '''Tsa Botshelo''' Fa a sena go aloga, o ne a ruta ka nakwana mme a swetsa go tlogela tiro eo gotlhelele mme a tlhoma mogopolo mo mminong. O ne gape a dira le Model Dynamics Agency ka 2014 pele a tlhagelela mo filiming e khutshwane e e bidiwang Amalobolo 2017 mmogo le Okmalumkoolkat. O ne a bolelela Fashion Today gore go tlhagelela ga gagwe mo baesekopong eo go ne ga mo naya maitemogelo a a neng a a tlhoka gore a nne le bokgoni jwa go itirela dilo fa pele ga khamera. Ka ngwaga wa 2018, Mawhoo o ne a tsenela Mabala Noise record label mme a golola pina ya gagwe ya ntlha, Ngiyamthanda Umnganwam ft Corruption Boyz, kwa bokhutlong jwa ngwaga wa 2018. Moragonyana o ne a golola pina ya gagwe ya Umshado ft Heavy-K ka 2019. O ne a tlogela label mme a simolola go ntsha mmino o o ikemetseng ka 2021 le kgaitsadie jaaka manejara wa gagwe. 0ox3lkgkyaerd4e0hiwhjtrgfmi3jkq Puso ya tirisanommogo 0 10077 51864 38050 2026-06-28T20:09:33Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51864 wikitext text/x-wiki '''Puso ya kopanelo''', ke [[Puiso-Batho|puso]] ya maloko a sepolotiki a a tsenang mo thulaganyong ya kabelano maatla ya khuduthamaga . <ref name=":0">{{Cite web|title=koalicja, Encyklopedia PWN: źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy|url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3923347|access-date=2024-06-30|website=encyklopedia.pwn.pl}}</ref> '''Dipuso tsa kopanelo ya tirisano''' gantsi di diragala fa go se na [[Leloko la dithuto tsa bojanala mo Botswana|lekoko]] lepe le le fitlheletseng bontsi jwa [[Ditlhopho tsa ngwaga wa 2009 tsa lefatshe la Botswana|ditlhopho]] jo bo feletseng morago ga ditlhopho mme [[Leloko la dithuto tsa bojanala mo Botswana|Lekoko]] le le senang bontsi le tlwaelegile ka fa tlase ga kemedi ya tekatekano, mme e seng mo tse di nang le '''dithulaganyo tsa ditlhopho tsa bontsi .''' === <ref>[https://www.gov.za/CoalitionsDialogue/faqs https://www.gov.za/CoalitionsDialogue/faqsq] .</ref>DITSHUPISO === .<ref>{{Cite web |url=https://mistra.org.za/wp-content/uploads/2021/10/Coalitions-Chpt-9-for-WP.pdf |title=Archive copy |access-date=2024-08-29 |archive-date=2024-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240419102053/http://mistra.org.za/wp-content/uploads/2021/10/Coalitions-Chpt-9-for-WP.pdf |url-status=dead }}</ref> icr6l0akvxn2scd7uk0pwtfccqba9rv Setlhopha sa Bomme sa Mamelodi Sundowns 0 10092 51869 38173 2026-06-28T21:48:37Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51869 wikitext text/x-wiki '''Mamelodi Sundowns Ladies FC''' ke setlhopha sa kgwele ya dinao sa seporofešenale sa basadi se se kwa '''Pretoria,''' mo [[Aforika Borwa|'''Aforika Borwa''']] . Setlhopha seno se gaisana mo Liking ya Basadi ya SAFA, e leng Liki ya kgwele ya dinao ya basadi ya maemo a a kwa godimo mo Aforika Borwa. <ref>{{Cite news|date=4 February 2021|title=Sundowns Ladies coach excited by return women's football|work=Daily Citizen|url=https://citizen.co.za/phakaaathi/local-soccer/2435970/sundowns-ladies-coach-excited-by-return-of-womens-football/|access-date=29 July 2021}}</ref> <ref name=":1">{{Cite news|date=2 July 2021|title=Mamelodi Sundowns ladies to compete in women's caf champions|work=Kickoff|url=https://www.kickoff.com/news/articles/south-africa-news/categories/news/premiership/mamelodi-sundowns-ladies-to-compete-in-women-s-caf-champions-league/680853|access-date=29 July 2021|archivedate=29 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729060240/https://www.kickoff.com/news/articles/south-africa-news/categories/news/premiership/mamelodi-sundowns-ladies-to-compete-in-women-s-caf-champions-league/680853}}</ref> <ref name=":2">{{Cite news|date=23 February 2020|title=Sundowns Ladies claim SNWL Title|work=Gsport.co.za|url=https://gsport.co.za/sundowns-claim-inaugural-snwl-title/|access-date=29 July 2021|archivedate=27 November 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241127132105/https://gsport.co.za/sundowns-claim-inaugural-snwl-title/}}</ref> <ref>{{Cite news|date=13 August 2021|title=Sundowns in top form ahead of regional Champions League|work=Cosofa.com|url=https://www.cosafa.com/sundowns-in-top-form-ahead-of-regional-champions-league/|access-date=16 August 2021}}</ref> Ke setlhopha sa basadi se se atlegileng thata mo Afrika Borwa, se se gapileng dithaetlele di le thataro. Setlhopha sa basadi, mmogo le [[Mamelodi Sundowns FC|setlhopha sa banna]] ke tsa ga <nowiki><b>Patrice Motsepe</b></nowiki> .<ref>https://www.news24.com/tags/companies/mamelodi%20sundowns%20ladies</ref> === Phenyo ya ntlha ya Bommampodi ba Basadi, CAF ka 2021. === Ba fentse Liki ya ntlha ya Bommampodi ba Basadi ya CAF ka 2021 . <ref name=":3">{{Cite web|last=Diamond|first=Drew|date=2023-11-16|title=South African club Mamelodi Sundowns to release Netflix documentary|url=https://herfootballhub.com/south-african-club-mamelodi-sundowns-to-release-netflix-documentary/|access-date=2023-11-16|website=Her Football Hub}}</ref> Mo ditlhophong, ditlhopho tsa COSAFA tsa Liki ya Bommampodi ba Basadi ba CAF ya 2021, ba ne ba fenya ntle le tatlhegelo e le nngwe. Seno se ba rometse kwa liking ya basadi ya CAF ya 2021 e e leng yone ba e fentseng ntle le go fenngwa ke ditlhopha tse dingwe mme gape ntle le go ineela.<ref>https://www.sabcsport.com/soccer/news/patrice-motsepe-clarifies-how-mamelodi-sundowns-was-chosen-for-the-african-football-league</ref> Ka Mopitlwe 2024, tlelapo e ne ya tlhoma Tlhogo ya yone ya ntlha ya Kgwele ya dinao ya Basadi, e bong <nowiki><b>Christa Kgamphe</b></nowiki> '''.''' <ref>https://www.kaya959.co.za/sports/mamelodi-sundowns-appoints-head-of-womens-football/</ref>'''<ref>{{Cite web|last=Diamond|first=Drew|date=2024-03-20|title=Mamelodi Sundowns appoint first ever Head of Women's Football|url=https://herfootballhub.com/south-africa-mamelodi-sundowns-appoint-first-ever-head-of-womens-football/|access-date=2024-03-20|website=Her Football Hub}}</ref>''' [[Karolo:Coordinates on Wikidata]] 77dhj8j9wit2rc6wmkgaqonyrx4hqua Sekgele sa Poelano 0 10686 51868 41652 2026-06-28T21:37:02Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51868 wikitext text/x-wiki Setheo sa Aforika Borwa sa Bosiamisi le Poelano se neetse Kabo ya Poelano ya ngwaga le ngwaga go motho ka bongwe, setšhaba kgotsa mokgatlho mo Aforika Borwa o o nnileng le seabe, ka tsela nngwe kgotsa e nngwe, mo poelanong. Awate eno e ntse e abiwa go tloga ka 2000-2021. Ka awate eno Setheo se rata go akgola le go bontsha mekgwa le maano a baamogedi ba one a go kgontshang go boelana, e ka tswa a simolotse mo makaleng a dipolotiki, metswedi ya dikgang, kgwebo, setso, le thuto kgotsa tirelosetšhaba. Awate eno e abiwa ke motshegetsi wa Setheo seno Mobishopomogolo Emeritus Desmond Tutu. == Ditlhokego tsa batlhophiwa == Go tlhophiwa ga motho kgotsa mokgatlho go tshwanetse ga ikaega ka diphitlhelelo tse di fitlheletsweng kgotsa tiro e e dirilweng mo lephateng lepe la setšhaba sa Aforika Borwa go fitlha le go akaretsa ngwaga o o fetileng (2011). Se se raya gore e ka tsaya lobaka lo loleele mme e tshwanetse go akaretsa ngwaga o o fetileng. Diphitlhelelo kgotsa tiro ya batlhophiwa e tshwanetse go nna e e kgethegileng, ka gore di feta pitso ya tiro mme di na le boitshimololedi. Motlhophiwa o tshwanetse a bo a nnile le seabe se segolo mo kgopolong ya tsela ya poelano le mo poelanong mo lephateng/bokaong jo a dirang matlhagatlhaga mo go jona. Motho yo o tlhophilweng o tshwanetse go neelana ka bosupi jo bo tshelang jwa mekgwa ya temokerasi, go akaretsa le go tlhoka tirisodikgoka, mo botshelong jwa setšhaba le jwa poraefete. Motho yo o tlhophilweng o tshwanetse go neela bosupi jo bo tshelang jwa go rotloetsa mekgwa e e kwadilweng mo Molaotheong wa rona. Batho ba ba tlhophilweng ba ka tswa mo maemong otlhe a botshelo. Se se raya gore motho/batho/mokgatlho o ka tswa mo lephateng lengwe le lengwe. Batlhophiwa ba tshwanetse go nna mo Aforika Borwa (le fa ba sa tlhoke go bo ba tsholetswe fano) mme tiro ya poelano e tshwanetse go amana le diphitlhelelo mo Aforika Borwa. Tlhokeho ena e behilwe dikarolo tsa dithulaganyo tsa tshebeletso tsa tshebetso ya ho aba. Motho kgotsa mokgatlho ga o kake wa mo tlhopha ka bobone. Go letleletswe fela tlhopho e le nngwe ka motho. Go tlhokega gore go romelwe foromo e e tladitsweng ya tlhotlheletso le ya kopo. == Baamogedi == Mo dingwageng tse di fetileng, batho ba ba latelang ba ne ba amogela sekgele sa Poelano: 2021: Bhekisisa Centre for Health Journalism<ref>Kambule, Samantha. "[https://www.ijr.org.za/2021/11/bhekisisa-wins-the-2021-reconciliation-award-for-its-role-in-reporting-on-the-covid-pandemic/ Bhekisisa wins the 2021 Reconciliation Award for its role in reporting on the COVID pandemic]". ''IJR''. Retrieved 2022-04-08.</ref> - 'Ka go nna le seabe se segolo mo go abelaneng tshedimosetso ka nako ya leroborobo la COVID-19 ka dipegelo tsa bone tsa dikgang.' 2012: The Socio-Economic Rights Institute<ref>"[https://web.archive.org/web/20250624112637/https://seri-sa.org/ Socio-Economic Rights Institute of South Africa]". seri-sa.org. Retrieved 14 January 2014.</ref> - 'Ka go tshola batswasetlhabelo ba Marikana le ba malapa a bona mo lenaneong la bosetšhaba.' 2011: Mme Olga Macingwane - 'Ka ntlha ya maitlamo a gagwe a a tswelelang pele a go agisana le setšhaba.' 2010: Dikopo tse di sa lekaneng 2009: Moatlhodi Albie Sachs - 'Ka go fitlhelela poelano ka botshelo le tiro ya gagwe.' 2008: Shine Centre - 'Go thusa, ka go ithaopa, baithuti ba ba simololang go ithuta go bala le go kwala.' 2007: Setšhaba sa Masiphumelele - 'Ka go tlhoma sekao mo go rotloetseng go itshokelana le batswakwa, le go leka go netefatsa seriti le tshiamiso go botlhe mo setšhabeng sa bone.' 2006: Ouma Grietjie Adams - 'Ka go tshwaraganya setšhaba mmogo mo khutsafalong, kgotlhang le moletlo.' 2005: Brigalia Bam - "Ka seabe sa gagwe mo go kgontsheng ditlhopho tsa kagiso tsa temokerasi" 2004: Mary Burton - 'Ka tiro ya gagwe kwa Black Sash le kwa mafelong a mangwe' 2003: Dullah le Farieda Omar - "Ka ntlha ya seabe sa bone mo thulaganyong ya TRC" 2002: PJ Powers le Sibongile Khumalo - 'Ka go opelana dipina' 2001: Pieter Dirk Uys - 'Ka go dira gore re kgone go itshega' 2000: Tim Modise - 'Ka go dira gore setšhaba se bue' == Bona gape == * [[Lekalana la Bosiamisi le Poelano|Lekalana la bosiamisi le poelano]] * Desmond Tutu * Tharabolo ya kgotlhang == Dikgokagano == * [https://web.archive.org/web/20161019014814/http://www.ijr.org.za/rec-award.php IJR] ijr.org.za. Retrieved 2014-04-04 == Dikitso == <references /> [[Karolo:Poelano]] c9px8teehpzse8mggw0cy0jvi8k2h8a Yunibesithi ya Kwazulu-Natal 0 10823 51877 51148 2026-06-29T00:43:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51877 wikitext text/x-wiki   '''Yunibesiti ya KwaZulu-Natal (UKZN;''' Zulu: INyuvesi yakwaZulu-Natali, Afrikaans: Universiteit van KwaZulu-Natal) ke yunibesiti ya patlisiso ya setšhaba e e nang le dikhampase di le tlhano mo porofenseng ya KwaZulu-Natal mo Aforika Borwa. E ne ya tlhomiwa ka kgwedi ya Ferikgong a rogwa ngwaga wa 2004 morago ga go kopanngwa ga Yunibesiti ya Natal le Yunibesiti ya Durban-Westville. == Hisetori == Yunibesiti e,e ne ya tlhamiwa ka go kopanngwa ga Yunibesiti ya Natala le Yunibesiti ya Durban-Westville, ka ngwaga wa 2004. Khansele ya Yunibesiti ya Natal e ne ya tsena mo tlhophong ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola malatsi a le masome a mararo le motso ngwaga wa 2002 go neelana ka maemo a Motlatsa-Mokhanselara le Mogokgo wa Yunibesiti go moitsesaense wa tsa bongaka yo o itsegeng lefatshe ka bophara le Tona [[wa maloba wa Khansele ya Patlisiso ya Boitekanelo]] ebong [[Porofesa Malegapuru Makgoba]], yo o tsereng marapo ka kgwedi ya Lwetse a rogwa ngwaga wa 2002. O ne a neelwa maikarabelo a go etelela Yunibesiti ya Natal pele ga e kopanya le Yunibesiti ya Durban-Westville. Ka go dira jalo, o ne a nna Motlatsa-Mokhanselara wa bofelo wa Yunibesiti ya Natal. Moporofesara Makgoba o ne a tlhatlhama [[Moporofesara Brenda Gourley]] jaaka Motlatsa-Mokhanselara. Morago ga go dira ka nako e khutshwane jaaka Motlatsa-Mokanseliri wa nakwana ka ngwaga wa 2004 o ne a tlhophiwa semmuso jaaka Motlatsa-Mokhanselara wa kwa tshimologong wa Yunibesiti e e sa tswang go kopanngwa ya KwaZulu-Natal. O ne a tlhomiwa ka moletlo ka kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo ngwaga wa 2005. Moporofesara Makgoba o ne a bereka dingwaga di le tlhano mo ofising mme a tlogela tiro ka ngwaga wa 2015. Le fa go ntse jalo, fa a ntse a busa go ne ga nna le dikgotlhang. Go bolelwa fa Makgoba a tlhodile "setso sa bobaba" kwa yunibesithing e e feleletseng ka go huduga ga barutegi ba maemo a lefatshe. O ne a tlhatlhamiwa ke [[Dr Albert van Jaarsveld]]. [[Setshwantsho:UKZNPclocktower.jpg|right|thumb|Tora e kgolo ya tshupanako ya Old Main Building, mo khamphaseng ya Pietermaritzburg'''.''']] === Yunibesithi ya Natala ===   === Yunibesithi ya Durban-Westville === [[Setshwantsho:UKZN.jpg|thumb|Kago ya Tora ya Segopotso mo Khamphaseng ya Kholetšhe ya Howard ko Durban, ko Yunibesithi ya KwaZulu-Natal]] == Thulaganyo == Yunibesiti e laolwa go ya ka Molao wa Thutogodimo wa 1997, mme molaotheo wa yone o tlhalosiwa mo Molaong wa Yunibesiti ya KwaZulu-Natal, jaaka o amogetswe semmuso ke Tona ya Thuto ya Aforikaborwa le Palamente ya Aforikaborwa. Mo molaong, yunibesiti e na le: * mokanseliri (tlhogo ya setlhogo). Mokanseliri wa ntlha wa yunibesiti e e kopantsweng e ne e le Ngaka [[Frene Ginwala]] . Ga jaana ke Moatlhodi Mogolo Mogoeng Mogoeng. * motlatsamokanseliri (tlhogo ya khuduthamaga) * batlatsa-mokanseliri ba le babedi kgotsa go feta ( ga jaanong jaana go na le ba le batlhano ba ba tletseng mme a le mongwe wa nakwana ) <ref name="exec">{{Cite web|title=Executive of the University of KwaZulu-Natal|last=University of KwaZulu-Natal|url=http://www.ukzn.ac.za//aboutus/ukznexec.asp|access-date=9 February 2016|archive-date=18 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081218104650/http://www.ukzn.ac.za/aboutus/ukznexec.asp|url-status=dead}}</ref> * mokwadisi (yo o nang le maikarabelo a go kwadisa baithuti) * khansele (e e rwalang maikarabelo a puso ya setheo ka kakaretso) * senate (e e nang le maikarabelo a go laola ditiro tsa thuto) * lekgotla le le emelang baithuti (le le nang le maikarabelo a go emela baithuti) * foramo ya setheo (e e nang le maikarabelo a go gakolola lekgotla ka ga merero ya ditshwanelo tsa botho le tekatekano) * dikholetšhe (ga jaana di na le di le nne) * ba akatemi le badiri ba kemonokeng * baithuti * kokoano (baithuti botlhe ba nako e e fetileng le ba bangwe) == Popego ya thuto == Yunibesithi e na le dikholetšhe di le nne, tse pedi di na le dikolo di le mmalwa. Mo maemong a mantsi, karolwana e anamisiwa mo khamphaseng e le nngwe kgotsa go feta ya yunibesiti. Ka sekai, Khemeseteri e mo dikhamphaseng tsa Pietermaritzburg le tsa Westville ka bobedi. === Kholetšhe ya Temothuo, Boenjenere le Saense === * Sekolo sa Boenjenere (tsotlhe) * Sekolo sa Disaense tsa Temothuo, Lefatshe le Tikologo * Sekolo sa Khemeseteri le Fisikisi * Sekolo sa Disaense tsa Botshelo * [[Dipalo|Dipalo tsa]] Sekolo, Dipalopalo le Saense ya Dikhomphiutha === Kholetšhe ya Disaense tsa Pholo<ref>{{Cite web |url=https://ww2.chs.ukzn.ac.za/ |title=Archive copy |access-date=2025-07-24 |archive-date=2025-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250807192513/https://ww2.chs.ukzn.ac.za/ |url-status=dead }}</ref> === * Sekolo sa Kalafi ya Kalafi * Sekolo sa Kalafi ya Laboratori le Maranyane a Kalafi * Sekolo sa Maranyane a Pholo * Sekolo sa Booki le Pholo ya Setšhaba === Kholetšhe ya Dithuto tsa Botho<ref>{{Cite web |url=https://ww2.coh.ukzn.ac.za/ |title=Archive copy |access-date=2025-07-24 |archive-date=2025-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250729200504/https://ww2.coh.ukzn.ac.za/ |url-status=dead }}</ref> === * Sekolo sa Bodumedi, Filosofi le Dibuka tsa Bogologolo * Sekolo sa Botsweretshi * Sekolo sa Maranyane a Loago * Sekolo sa Disaense Tse di Dirisiwang tsa Batho * Sekolo sa Dithuto tsa Tikologo e e Agilweng le Tlhabololo * Sekolo sa Thuto === Kholetšhe ya Molao le Dithuto tsa Botsamaisi<ref>{{Cite web |url=https://ww1.clms.ukzn.ac.za/ |title=Archive copy |access-date=2025-07-24 |archive-date=2025-07-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250708234723/https://ww1.clms.ukzn.ac.za/ |url-status=dead }}</ref> === * Sekolo sa Dialogane sa Kgwebo le Boeteledipele (Mokgatlho wa Botsamaisi jwa Kgwebo ka tirisanommogo le Hampton College Durban) * Sekolo sa Bobalamatlotlo, Ikonomi le Matlole * Sekolo sa Molao * Sekolo sa Botsamaisi, IT le Puso Setheo se se agilweng ka tirisanommogo le [[Howard Hughes Medical Institute]] ke [[KwaZulu-Natal Research Institute for Tuberculosis and HIV]], e e butsweng ka ngwaga wa 2012. E mo khamphaseng ya [[Sekolo sa Kalafi sa ga Nelson Mandela.]] == Dikhamphase == Yunibesithi e kgaogantswe go ya ka thutafatshe ka dikhamphase di le tlhano tse di farologaneng, <ref name="ukzncampuses">{{Cite web|title=About UKZN|url=http://www.ukzn.ac.za/About-UKZN/ukzn_campuses.aspx|website=UKZN|access-date=26 August 2011}}</ref> tse di tsamaelanang ka bontlhabongwe le dikarolo tsa yone tsa botsamaisi le tsa thuto. Dikhamphase tse pedi (Edgewood le Sekolo sa Kalafi) di na le dikarolo tse di rileng tsa thuto (thuto le bongaka ka go latelana), mme dikarolo tse di setseng tsa thuto tsa yunibesiti di akaretsa Kholetšhe ya Howard, Pietermaritzburg le Westville. === Khamphase ya Pietermaritzburg === [[Setshwantsho:UKZN_Pietmaritzburg.jpg|thumb|Khamphase ya UKZN ya Petermaritzburg]] Khamphase ya Pietermaritzburg e ne e le lefelo le legolo la Yunibesiti ya Natal le e e neng e le teng pele ga yone, e leng Kholetšhe ya Yunibesithi ya Natal, go fitlha go bulwa khamphase ya Kholetšhe ya Howard kwa Durban. Khamphase eno e na le kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe ya yunibesiti, e leng Old Main Building, e e agilweng ka ngwaga wa 1912. Khamphase ya Pietermaritzburg e naya ditlankana sa dikirii tse dintsi tsa thuto mme ke yone fela khamphase ya UKZN e e nayang katiso ya temothuo, thutabomodimo le botsweretshi jo bontle. === Khamphase ya Kholetšhe ya Howard === Khamphase ya Howard College e ne e le lefelo la Durban la Yunibesithi ya Natal go fitlha ka 2004 fa di kopana. E mo Motlhabeng wa Berea . mme e mo lefelong le le atlegileng la tshomarelo ya tikologo. Khamphase e ne ya bulwa ka 1931, e sena go neelwa ke Rre TB Davis, go tlotla morwawe, e bong Howard Davis, yo o neng a tlhokafala kwa Ntweng ya Somme ka nako ya ntwa ya ntlha ya lefatshe. <ref>{{Cite web|url=https://www.ukzn.ac.za/about-ukzn/campuses/|title=Campuses|website=University of KwaZulu-Natal|access-date=1 March 2018}}</ref> Howard College e neelana ka didikirii tse di farologaneng, ka lefapha le legolo la boenjenere le le nang le boenjenere jwa Motlakase le boenjenere jwa Dikhemikhale. Kholetšhe ya Dithuto tsa Batho le Kholetšhe ya Molao le Botsamaisi le tsone di mo khamphaseng eno mmogo le Senthara ya Botsweretshi jwa Boitlhamedi (CCA) le Elizabeth Sneddon Theatre e e tshwarang ngwaga le ngwaga Moletlo wa Boditšhabatšhaba wa Difilimi wa Durban (DIFF), Poko ya Aforika, Nako ya Mokwadi le moletlo wa tantshe ya boitlhamedi wa JOMBA! e e tlhagisiwang ke khamphani ya FlatFoot Dance. === Khamphase ya Westville === [[Setshwantsho:UKZN_westville.jpg|thumb|Khamphase ya UKZN Westville]] Khamphase ya Westville e mo lefelong la tshomarelo ya tikologo kwa Westville, dikhilometara di ka nna 10 kwa bophirima jwa Durban. E ne e le lefelo la Yunibesiti ya Durban-Westville pele ga go kopanngwa ka 2004. Westville e na le dikirii tse di farologaneng, mme go ise go ye kae e tla bo e le legae le legolo la dithuto tsa kgwebo le tsa tsamaiso === Sekolo sa bongaka sa ga Nelson Mandela === Khamphase ya sekolo sa bongaka sa Nelson Mandela, e e neng ya tlhamiwa ka 1950, kwa tshimologong e ne e le karolo e e kgaogantsweng ka lotso ya Yunibesithi ya Natal e e neng e beetswe baithuti ba e seng basweu. E ne e le nngwe ya ditheo di le mmalwa tsa thuto e kgolwane tse di neng di letleletswe semolao go tlamela ka thuto go batho bantsho ka fa tlase ga tlhaolele . E ne ya fiwa leina la ga Nelson Mandela ka segopotso sa yona sa dingwaga di le masome a matlhano (50)ka ngwaga wa 2000. Sekolo sa bongaka ke legae la Maranyane a boitekanelo. === Khamphase ya Edgewood === Khamphase ya Edgewood e kwa Pinetown, e e ka nnang dikilometara di le masome a mabedi (20) kwa bophirima jwa Durban. Moago o kwa tshimologong o ne o bopa Edgewood College of Education, e e neng ya tsenngwa mo Yunibesithing ya Natal ka 2001. Edgewood ke lefelo la konokono la yunibesiti ya Faculty of Education, Moeteledipele wa ga jaana ke Prof Thabo, Moeteledipele yo monnye mo Afrika Borwa le mmatlisisi wa NRF yo o nang le maduo a P. == Porofaele ya moithuti == {| class="wikitable sortable" |+Go ikwadisa ga Baithuti kwa Yunibesithing ya Kwa-Zulu Natal go ya ka Lotso ! Setlhopha sa Semorafe ! Nomoro ya 2016 ! Diphesente tsa 2016 ! Nomoro ya 2018 ! Diphesente tsa 2018 |- | Moaforika | 33 292 | 71,56% | 37 530 | 77,83% |- | Moindia | 10 176 | 21,87% | 8 313 | 17,24% |- | Tshweu | 885 | 4.05% | 300 | 2.70% |- | Mmala | 968 | 2,08% | 877 | 1.82% |- | Nngwe | 199 | 0.43% | 200 | 0.41% |- | Palogotlhe | 46 520 | 100% | 48 220 | 100% |} {| class="wikitable sortable" |+Badiri ba Yunibesiti ya Kwa-Zulu ka Lotso (2016) ! Lebelo ! Nomore ! Peresente |- | Moaforika | 2 289 | 55% |- | Mmala | 137 | 3.32% |- | Moindia | 1,028 | 21,71% |- | Tshweu | 505 | 12,13% |- | Palogotlhe | 4 161 | 100% |} == Botshelo jwa moithuti == UKZN ke legae la mekgatlho e e farologaneng ya baithuti jaaka mekgatlho ya dingangisano, ditlelabo tsa difilimi, mekgatlho ya poko, le ditlhopha tsa metshameko. Setlhopha sa Rakabi sa UKZN - UKZN Impi - se nna le seabe mo kgaisanong ya bosetšhaba ya rakabi ya Sejana sa Diyunibesithi, mme Mokgatlho wa Dingangisano wa Howard College o gaisana mo Dikgaisanong tsa Dingangisano tsa Diyunibesiti tsa Lefatshe Lotlhe <ref>{{Cite web|url=https://www.ukzn.ac.za/news/ukzn-graduate-a-judge-at-international-debating-championships/|title=ukzn-graduate-a-judge-at-international-debating-championships|access-date=3 March 2018}}</ref> mmogo le [[South African National Universities Debating Championships|Dikgaisano tsa Dingangisano tsa Diyunibesiti tsa Bosetšhaba tsa Aforikaborwa]] . UKZN e tlhomile Senthara ya Botsweretshi jwa Boitlhamedi (CCA) ka 1996. CCA ke mokgatlho wa botsweretshi o o nang le dirutwa tse dintsi o o mo teng ga Sekolo sa Botsweretshi kwa Yunibesithing ya KwaZulu-Natal. E gokaganya meletlo e le mmalwa e e tlotlegang ya ngwaga le ngwaga, e naya baithuti phitlhelelo ya dipolatefomo tsa boitlhamedi le ditshono tse di kgatlhang tse di ikaeletseng go tlhabolola ditalente tsa bone tsa botaki. Meletlo e mene e megolo e e rulagantsweng ke UKZN CCA ke: * [[Time of the Writer|Nako ya Mokwadi]] Moletlo wa UKZN Time of the Writer o laletsa bakwadi ba boditšhabatšhaba go nna le seabe mo dipuisanong tse di farologaneng tsa tafole e e sediko, dipuiso, diseminara, go thankgololwa ga dibuka, le mananeo a tlhabololo a a jaaka dikokoano tsa go tlhabana botlhale, ditlelase tsa botswerere le dipuo tsa tlhotlheletso. Moletlo ono o ntse o tsweletse fa e sa le ka 1998. * Moletlo wa Boditšhabatšhaba wa Difilimi wa Durban E ne ya tshwarwa la ntlha ka 1979, Moletlo wa Boditšhabatšhaba wa Difilimi wa Durban ke mongwe wa meletlo ya bogologolo le e megolo ya difilimi mo borwa jwa Aforika. * [[JOMBA! Contemporary Dance Experience|JOMBA! Maitemogelo a Motantsho wa Segompieno]] * Maboko Afrika [[UKZN Poetry Africa]] e simolotse ka 1997, mme e na le dipontsho, dipuiso, le go thankgololwa ga dibuka go tswa go baboki bangwe . == Dikokelwana tsa molao == UKZN e na le dikokelwana tse pedi tsa molao, e nngwe kwa [[Pietermaritzburg]] le e nngwe kwa [[Durban]], tse di nayang thuso ya mahala ya semolao go bao ba sa kgoneng go e duelela. Ka go dira tiro e e kgethegileng mo dikarolong tsa HIV le AIDS, Molao wa Lelapa, le dikgang tsa tshiamiso ya loago, dikokelwana tsa molao tsa UKZN di tsewa e le dingwe tsa ditleliniki tse di di gogang kwa pele tsa molao mo nageng. <ref>{{Cite web|url=http://law.ukzn.ac.za/LawClinic/|title=UKZN Law Clinic|access-date=24 April 2018|archive-date=25 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425114507/http://law.ukzn.ac.za/LawClinic/|url-status=dead}}</ref> Dikokelwana tsa molao gape di tlamela ka tikologo ya katiso e e mosola ya baithuti ba molao ba ngwaga wa bofelo, ba ba gakololwang ke dingaka tse di nang le maitemogelo tsa kokelo. Dikokelwana ka bobedi gape di dirisana ka tlhamalalo le baagi go ralala porofense ka maiteko a ka metlha a go fitlhelela batho, moo baithuti le dingaka tsa semolao ba tsayang loeto go ya kwa baaging ba ba farologaneng ba ba kgakala, ba ba humanegileng ka maikaelelo a go tlamela ka phitlhelelo ya tshiamiso go bao ba leng mo kotsing thata. == Metswedi ==   [[Karolo:Pages with unreviewed translations]] 7qhhco4x23ajtusrld6iedvj8qo68y3 Max du Plessis 0 10861 51826 44744 2026-06-28T15:25:48Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51826 wikitext text/x-wiki Max du Plessis [[:en:Senior_counsel|SC]] ke mmueledi mo makgotlatshekelong le mogakolodi wa tsa semolao, gape e le mankge wa tsa burutegi wa Aforika Borwa. O ithutetse molao wa mafatshefatshe, wa ditsamaiso le wa molao-motheo, mme o diretse mo Aforika Borwa le kwa Enyelane. Madirelo a gagwe a kwa Durban. == Botshelo le Dithuto tsa a le mmotana == Du Plessis o feditse dithuto tsa gagwe tsa [[:en:Bachelor_of_Laws|Bachelor]] of Laws (B.luris le LLB) kwa [[:en:University_of_South_Africa|University of South Africa]] le kwa [[:en:University_of_Natal|University of Natal]] ka go latelana. O ne a tswelela ka go aloga ka [[:en:Master_of_Laws|Master of Laws]] (LLM) kwa Mmadikolo wa [[:en:University_of_Cambridge|Cambridge]] mme a tswelela ka dithuto tsa [[:en:PhD|PhD]] kwa [[:en:University_of_KwaZulu-Natal|University of KwaZulu-Natal]].<ref>[https://web.archive.org/web/20240227010244/https://law.ukzn.ac.za/professor-max-du-plessis/ "Professor Max Du Plessis]". ''University of KwaZulu-Natal Law School''. Retrieved 11 January 2024.</ref> O ne a nna mobatlisisi mogolo mo Lenaneong la Borukuthi jwa Mafatshefatshe mo Afrika kwa [[:en:Institute_for_Security_Studies|Institute for Security Studies]].<ref>"Mr. Max du Plessis: "An additional, criminal chamber to the African Union's Court of Justice and Human Rights?": "An additional, criminal chamber to the African Union's Court of Justice and Human Rights?". ''International Criminal Court''. 14 March 2013. Retrieved 11 January 2024.</ref> == Bodiredi == Du Plessis o sala a direla gotswa ka ngwaga wa 2000.<ref>[["Members: Max du Plessis SC"]]. ''Ubunye Chambers''. Retrieved 11 January 2024.</ref> O ne a nna mmueledi kwa [[:en:High_Court_of_South_Africa|Lekgotlatshekelo legolo la Aforika Borwa]]. Ka 2007, du Plessis e ne e le moeti wa mmantswitswidi mo [[:en:International_Criminal_Court|Lekgotlatshekelong la tsa Borukuthi la Mafatshefatshe.]] <ref>"Max du Plessis". ''International Criminal Justice Today''. Retrieved 11 January 2024.[https://web.archive.org/web/20240524094822/https://www.international-criminal-justice-today.org/contributors/max-du-plessis/]</ref> Gompieno, du Plessis ke morutuntshi yo o thusang kwa Mmadikolo wa [[:en:University_of_Cape_Town|Cape Town]] le Mmadikolo wa [[:en:Nelson_Mandela_University|Nelson Mandela]]. E ne e le morutuntshi ka tirisanyo le Mmadikolo wa KwaZulu-Natal, kwa a neng a ruta thuto ya Masters mo Current Legal Issues: The Politics of Law, le kwa a santseng a direla teng ele wa tsa dipatlisiso. Du Plessis gape e ne e le morutuntshi yo o etang kwa Mmadikolo wa [[:en:Oxford_University|Oxford]], Mmadikolo wa Cambridge, [[:en:Harvard_Kennedy_School|Harvard Kennedy School]], [[:en:London_School_of_Economics|London School of Economics]], Mmadikolo wa [[:en:University_of_Sydney|Sydney]], le [[:en:New_York_Law_School|New York Law School]].<ref>"Max du Plessis SC". ''Doughty Street Chambers''. Retrieved 11 January 2024.[https://www.doughtystreet.co.uk/barristers/max-du-plessis-sc]</ref> Du Plessis o ne a ikgolaganya le ba KwaZulu-Natal Bar, mme a amogela silk ya gagwe ka 2018.<ref>Sibiya, Carol; Pudifin-Jones, Sarah (August 2018). "New Silks at the KZN Bar" (PDF). ''KZN Bar News''. p. 12. Retrieved 12 January 2024.[https://web.archive.org/web/20240524094646/https://gcbsa.co.za/law-journals/2018/august/2018-august-vol031-no2-pp12-14.pdf]</ref> Ke leloko la Ubunye Chambers, setlhopha sa babueledi kwa [[:en:UMhlanga,_KwaZulu-Natal|Umhlanga]],<ref>"Members: Max du Plessis SC". ''Ubunye Chambers''. Retrieved 11 January 2024.[https://www.ubunyechambers.co.za/members/maxduplessissc]</ref> mme gotswa ka 2024, ke mojaki wa sennelaruri kwa [[:en:Doughty_Street_Chambers|Doughty Street Chambers]] kwa London, kwa e leng leloko la [[:en:Lincoln's_Inn|Lincoln's Inn]].<ref>"Max du Plessis SC becomes a full tenant". ''Doughty Street Chambers''. 10 January 2024. Retrieved 11 January 2024.[https://www.doughtystreet.co.uk/news/max-du-plessis-sc-becomes-full-tenant]</ref> Mo godimo ga moo, du Plessis ke mojaki wa tirisanyo le Thulamela Chambers kwa Johannesburg. Gape e ne e le modirisanyi le ba tsa semolao wa mafatshefatshe kwa [[:en:Chatham_House|Chatham House.]] == Dikgetsi tse Itsegeng == Anton Katz le Max du Plessis ba ne ba emela morutuntshi wa Australia [[:en:Kenneth_Good_(political_scientist)|Kenneth Good]] fa a ne a kobiwa kwa Botswana ka ntlha ya go latofadiwa ka molato wa go kgala puso mo kgetseng ya 2010 Good kgatlhanong le Botswana kwa [[:en:African_Commission_on_Human_and_Peoples'_Rights|African Commission on Human and Peoples' Rights]] (ACHPR), e e neng ya atlholwa goya ka fa letlhakoreng la ga Good.<ref>"Max du Plessis". ''International Criminal Justice Today''. Retrieved 11 January 2024.[https://web.archive.org/web/20240524094822/https://www.international-criminal-justice-today.org/contributors/max-du-plessis/]</ref><ref>"ACmHPR Communication No. 313/05, Good v Republic of Botswana". ''Citizenship Rights in Africa Initiative''. 26 May 2010. Retrieved 11 January 2024.[https://citizenshiprightsafrica.org/acmhpr-communication-no-313-05-good-v-republic-of-botswana/]</ref> Du Plessis o ne a dira jaaka Mogakolodi Mogolo mo boemong jwa Lekoko ya Mozambique la go Lebelela Kgaoganyo ya Madi (FMO) mo kgetsing ya ba-Mekoro ya go Tshwara Ditlhapi ya Tuna, mabapi le go tshwarwa ga ga tona ya tsa madi ya pele [[:en:Manuel_Chang|Manuel Chang]] a isiwa kwa Amerika.<ref>Fabricus, Peter (12 November 2021). "Rule of law prevails on Chang extradition – but at a price". ''Institute for Security Studies''. Retrieved 11 January 2024.[https://issafrica.org/iss-today/rule-of-law-prevails-on-chang-extradition-but-at-a-price]</ref> Ka 2022 le 2023, du Plessis, mo boemong jwa Letsholo la Kgololosego ya Puo, o ne a ngangisana kwa lekgotlatshekelong gore maiteko a go sekisa mmegadikgang [[:en:Karyn_Maughan|Karyn Maughan]] a ga Tautona wa pele [[:en:Jacob_Zuma|Jacob Zuma]] a ne a tshwana le kgetse ya molao ya [[:en:SLAPP_lawsuit|SLAPP]].<ref>Singh, Kaveel (8 December 2022). "Zuma 'abusing' private prosecution for political ends - Helen Suzman Foundation argues". ''News24''. Retrieved 11 January 2024.[https://www.news24.com/news24/southafrica/news/zuma-abusing-private-prosecution-for-political-ends-helen-suzman-foundation-argues-20221208]</ref> Ka ngwaga wa 2023, du Plessis o ne a emela lekoko la kganetso la [[:en:Democratic_Alliance_(South_Africa)|Democratic Alliance]] (DA) la Aforika Borwa go bona taelo gotswa kwa [[:en:High_Court_of_South_Africa|Lekgotlatshekelo le Legolo]] la lefatshe leo ya gore Tautona wa Russia [[:en:Vladimir_Putin|Vladimir Putin]] a tshwarwe fa a ka goroga mo Aforika Borwa go tsenelela bokopano jwa [[:en:BRICS|BRICS]].<ref>(subscription required)[https://www.news24.com/news24/opinions/fridaybriefing/max-du-plessis-and-eshed-cohen-it-has-been-a-good-week-for-international-criminal-justice-heres-why-20230323]</ref> <ref>"Arrest warrant confirmed against President Putin attending the annual BRICS Summit with other bloc state leaders". ''Doughty Street Chambers''. 14 August 2023. Retrieved 11 January 2024.[https://www.doughtystreet.co.uk/news/arrest-warrant-confirmed-against-president-putin-attending-annual-brics-summit-other-bloc]</ref> Ka Hirikgong 2024, du Plessis o ne a bonala kwa Hague ele leloko la setlhopha sa semolao se se emetseng [[:en:South_Africa_v._Israel_(Genocide_Convention)|ditsamaiso tsa Aforika Borwa tse di latofatsang Iseraele ka kganyaolo ya batho]] kwa [[:en:International_Court_of_Justice|Lekgotlatshekelong ya Boditšhabatšhaba ya Tshiamiso]] (ICJ).<ref>"Professor Max du Plessis SC on the rights of the Palestinian people". ''News24''. 11 January 2024. Retrieved 11 January 2024.[https://www.news24.com/news24/southafrica/news/in-full-professor-max-du-plessis-sc-on-the-rights-of-the-palestinian-people-20240111]</ref><ref>Kgosana, Rorisang (5 January 2024). "The 'A-team' lawyers representing South Africa at the world court against Israel". ''Times Live''. Retrieved 11 January 2024.[https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2024-01-05-the-a-team-lawyers-representing-south-africa-at-the-world-court-against-israel/]</ref><ref>(subscription required)[https://www.news24.com/news24/southafrica/news/some-of-sas-greatest-critics-are-part-of-its-legal-team-against-israel-20240110]</ref> == Botshelo jwa gagwe == Du Plessis o nna kwa [[:en:Ballito|Ballito]] <ref>"Members: Max du Plessis SC". ''Ubunye Chambers''. Retrieved 11 January 2024.[https://www.ubunyechambers.co.za/members/maxduplessissc]</ref> le mosadi wa gagwe, Jo le bana ba le bararo: barwadia ba babedi le morwa.<ref>Sibiya, Carol; Pudifin-Jones, Sarah (August 2018). "New Silks at the KZN Bar" (PDF). ''KZN Bar News''. p. 12. Retrieved 12 January [https://web.archive.org/web/20240524094646/https://gcbsa.co.za/law-journals/2018/august/2018-august-vol031-no2-pp12-14.pdf 2024]</ref> == Tlhopha Buka-ya-Netefatso == Dibuka * ''Race, Religion and Ethnicity Discrimination: Using International Human Rights Law'' (2003), with Karen Monaghan and Tajinder Malhi * ''Repairing the Past?: International Perspectives on Reparations for Gross Human Rights Abuses'' (2007), editor with Stephen Peté * ''African Guide to International Criminal Law'' (2008) * ''Unable or Unwilling?: Case Studies on Domestic Implementation of the ICC Statute in Selected African Countries'' (2008), with Jolyon Ford * ''The International Criminal Court that Africa Wants'' (2010) * ''Civil Procedure – A Practical Guide'' (2nd Edition) (2011), editor with Stephen Pete, Robin Palmer and David Hulme * ''Constitutional Litigation'' (2013), with Glenn Penfold and Jason Brickhill * ''Law, Nation-Building & Transformation: The South African experience in perspective'' (2014), editor with Catherine Jenkins * ''Class Action Litigation in South Africa'' (2017), editor with various === Dikgaolo le dikgatiso === * "International criminal law : the crime of apartheid revisited : recent cases" in ''South African Journal of Criminal Justice'' (2011) * "A new Regional International Criminal Court for Africa?" in ''South African Journal of Criminal Justice'' (2012) * "Sentencing – select cases" in ''Annotated Leading Cases of International Criminal Tribunals'' (2012), with Chris Gevers, edited by Andre Klip and Goran Sluiter * "Israel through the prism of international law" in ''Pretending democracy: Israel, an ethnocratic state'' (2012), for the Afro-Middle East Centre * "South Africa's Implementation of the Rome Statute" in ''Power and Prosecution – Challenges and Opportunities for International Criminal Justice in Sub-Saharan Africa'' (2012), by Kai Ambos and Ottilia Maundanigze * "The African Union and the ICC: Milestones in International Criminal Justice" (2013) for Chatham House, with Tiya Maluwa and Annie O'Reilly * "Behind the Mask of the Rainbow Nation – the Limits of Law in Post-Apartheid South Africa" in ''Law, nation-building and Transformation: The South African Experience in Perspective'' (2014), with Stephen Pete, edited by himself and Jenkins * "The Urgings of a Friendly Founding Father" in ''Law, Politics and Rights: Essays in memory of Kader Asmal'' (2014), edited by Tiyanjana Maluwa == Netefatso == rmd5pzh962f3py9af64u0gcdo9trbr4 Vusimuzi Matlala 0 11217 51876 49011 2026-06-29T00:17:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51876 wikitext text/x-wiki '''Vusimuzi “Cat” Matlala''' ke sekebekwa sa [[Aforika Borwa]] se se itsegeng ka go nna le seabe mo dikonterakeng tse dikgolo tsa puso le dikganetsano tse di amanang le tsone. O nna kwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]].<ref>Sithole, Siyabonga (2025-09-18). [https://capetimes.co.za/news/2025-09-18-state-believes-it-has-water-tight-case-against-pretoria-businessman-cat-matlala/ "State believes it has "water-tight" case against Pretoria businessman Cat Matlala"]. ''Cape Times''. Retrieved 7 Phalane 2025.</ref> O tlhalositswe mo bobegadikgannyeng e le “mookamedi wa itshireletso” le “mogwebi mogolo wa dikgwebo.<ref>Pijoos, Jeff Wicks & Iavan. [https://www.news24.com/investigations/silenced-police-award-r360m-contract-to-tembisa-hospital-tender-don-20241220 "SILENCED | Police award R360m contract to Tembisa Hospital tender don"]. ''News24''. Retrieved 7 Phalane 2025.</ref> Matlala o kaela dikompone di le mmalwa mo makaleng a itshireletso le ditirelo tsa kalafi. Sekai, e ne e le mokaedi a le esi wa Medicare 24 kwa kgaolong ya Tshwane,<ref>{{Cite web|last=Wicks|first=Jeff|title=9 LIVES: How tender magnate handed R360m police deal to placeholder director|url=https://www.news24.com/investigations/paris-paper-queen-how-tender-magnate-handed-r360m-police-deal-to-placeholder-director-20250305|access-date=2025-09-19|website=News24}}</ref> kompone e e tsisang ditirelo tsa taolo ya dikotsi tsa boitekanelo, le mokaedi yo o tlhagafetseng wa Cat VIP Protection Pty Ltd, Falcon Cat Trading and Suppliers, Lux South African Investments Pty, Ltd, Cor Kabeng Trading & Suppliers le Black AK Trading.<ref>{{Cite web|last=Yoganathan|first=Venilla|date=2023-02-15|title=Tembisa tender tycoon now under scrunity over blue-lights cavalcade|url=https://www.medicalbrief.co.za/tembisa-tender-tycoon-now-under-scrunity-over-blue-lights-cavalcade/|access-date=2025-09-19|website=Juta MedicalBrief}}</ref> <ref>{{Cite web|last=Majadibodu|first=Simon|date=2025-09-03|title=Businessman Vusimuzi 'Cat' Matlala claims 52 workers lost jobs after SAPS cancelled his R360 million contract|url=https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2025-09-03-businessman-vusimuzi-cat-matlala-claims-52-workers-lost-jobs-after-saps-cancelled-his-r360-million-contract/|access-date=2025-09-19|website=The Star}}</ref> Ka difeme tse, o ne a atologela mo dikonterakeng tsa go reka dithoto tsa puso le tsa ditirelo tsa boitekanelo.<ref name=":0">{{Cite web|last=Yoganathan|first=Venilla|date=2025-01-08|title=Tembisa Hospital tender tycoon landed R360m SAPS contract|url=https://www.medicalbrief.co.za/tembisa-hospital-tender-tycoon-landed-r360m-saps-contract/|access-date=2025-09-19|website=Juta MedicalBrief}}</ref> == Tiro == Matlala o ne a aga tiro ya gagwe mo go tsa tshireletso e e ikemetseng le go reka dithoto tsa tlhokomelo ya botsogo. Mo godimo ga Medicare 24, o na le dikompone tse di amanang le itshireletso.<ref name=":1">{{Cite web|last=Sithole|first=Siyabonga|date=2025-09-17|title=Serious charges lead to bail denial for Pretoria businessman Cat Matlala|url=https://iol.co.za/news/south-africa/2025-09-17-serious-charges-lead-to-bail-denial-for-pretoria-businessman-cat-matlala/|access-date=2025-09-19|website=IOL}}</ref> O tsamaisitse Black AK Trading le Cor Kabeng Trading (difeme tse dinnye tse di kwadisitsweng ka 2017) tse di neng tsa nna le seabe mo dikonterakeng tsa tlamelo ya dikokelo.<ref name=":0"/> Babatlisisi ba ne ba lemoga gore Black AK le Cor Kabeng di ne tsa tlhamiwa pelenyana fela ga ba fenya dikopo, mme Matlala o ne a nna a kwadilwe jaaka mokaedi wa bobedi jono.<ref name=":1" /> Mo lephateng la itshireletso, Matlala o itsege ka go okamela tshireletso ya Cat Protection le ya Cat VIP Holdings. Difeme tseno di tlametse ka ditirelo tsa tshireletso le tse di amanang le tsone.<ref>{{Cite web|last=Amashabalala|first=Mawande|date=2025-07-13|title=State mum on who authorised Vusi 'Cat' Matlala's blue light escorts|url=https://sundayworld.co.za/news/state-mum-on-who-authorised-vusi-cat-matlalas-blue-light-escorts/|access-date=2025-09-19|website=Sunday World}}</ref> Ditirisano tsa gagwe tsa kgwebo di ne tsa nna le maemo a a kwa godimo mo setšhabeng morago ga motseletsele wa dikonteraka tsa puso mo bogareng jwa dingwaga tsa bo 2020. Dipatlisiso tsa bobegakgang di tlhagisa gore o ne a “tlhagelela thata ka motseletsele wa dikonteraka tse di nang le poelo le [[puso ya Aforikaborwa]] ”. Dikompone tsa gagwe di ne tsa fenya ditiro di le mmalwa, mme gape tsa ngoka go sekasekwa ke baruni le babatlisisi.<ref>{{Cite web|last=Davis|first=Rebecca|date=2025-09-17|title=Your guide to the main characters at the Madlanga Commission of Inquiry|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2025-09-17-your-guide-to-the-main-players-at-the-madlanga-commission-of-inquiry/|access-date=2025-09-19|website=Daily Maverick}}</ref> Matlotlo a ga Matlala a lekanyediwa magareng ga didikadike di le lekgolo le le lekgolo le matlhano a diranta.<ref>{{Cite web|last=ENCA|date=2025-09-24|title=What we know about Vusimuzi 'Cat' Matlala - eNCA|url=https://www.enca.com/top-stories/what-we-know-about-vusimuzi-cat-matlala|access-date=2025-09-27|website=www.enca.com}}</ref> == Go nna le seabe mo dithendarang == Leina la ga Matlala le golaganngwa le dikonteraka di le mmalwa tse dikgolo tsa dithendara tsa puso. Ka 2021, motlhodi wa dikgang [[Babita Deokaran]], tlhogo ya setlhopha sa lephata la botsogo la [[Gauteng]] se se kgatlhanong le tshenyetso setshaba, o ne a supa go sa dire dilo ka tshwanelo mo dikonterakeng kwa Kokelong ya Tembisa tse di neng tsa abelwa dikompone tse a neng a di laola.<ref>{{Cite web|last=Manyane|first=Manyane|date=2025-09-14|title=Investigation into Tembisa Hospital fraud implicates syndicate reportedly linked to President Ramaphosa's nephew|url=https://iol.co.za/news/2025-09-14-investigation-into-tembisa-hospital-fraud-implicates-syndicate-reportedly-linked-to-president-ramaphosas-nephew/|access-date=2025-09-19|website=IOL}}</ref> Setlhopha sa ga Deokaran se supile didikadike tsa diranta tse di dirisitsweng mo dithotong le ditirelong go tswa go Black AK Trading & Suppliers le Cor Kabeng Trading & Suppliers, mme sa akanyetsa ditatofatso tsa tsietso kgatlhanong le difeme tseno. Deokaran o bolailwe ka Phatwe 2021 pele ga dipatlisiso di ka konelwa.<ref>{{Cite web|title=Silenced: Why Babita Deokaran was murdered|url=https://specialprojects.news24.com/silenced/|access-date=2025-09-19|website=specialprojects.news24.com}}</ref> setlhopha se se Kgethegileng sa Dipatlisiso le Hawks moragonyana di ne tsa dira dipatlisiso tse di tshwanang mo dikonterakeng tseno tsa bookelo, mme Matlala o ne a bidiwa mokaedi wa difeme tse di neng di amega.<ref>{{Cite web|last=Majadibodu|first=Simon|date=2025-09-03|title=Businessman Vusimuzi 'Cat' Matlala claims 52 workers lost jobs after SAPS cancelled his R360 million contract|url=https://iol.co.za/news/crime-and-courts/2025-09-03-businessman-vusimuzi-cat-matlala-claims-52-workers-lost-jobs-after-saps-cancelled-his-r360-million-contract/|access-date=2025-09-19|website=IOL}}</ref> Ka Lwetse SIU e ne ya golola dipegelo tsa yone tsa nakwana mme e latedisitse batsisi ba ditirelo kgotsa batlamedi ba ditirelo ba le masome mane le motso ba ba golaganeng le kokelo ya Tembisa mme dikompone di le tharo tse di neng di abetswe dikonteraka tsa boleng jwa R13 538 292 mo setlhopheng seno di golagane le Vusimuzi Matlala.<ref>{{Cite web|title=Special Investigating Unit releases interim report on Tembisa Hospital investigation {{!}} South African Government|url=https://www.gov.za/news/media-statements/special-investigating-unit-releases-interim-report-tembisa-hospital|access-date=2025-09-30|website=www.gov.za}}</ref> Ka ngwaga wa 2024, kompone ya ga Matlala ya Medicare 24 [[Tshwane]] District e ne ya abelwa konteraka ya ditirelo tsa boitekanelo ya dingwaga di le tharo le Tirelo ya Sepodisi sa Aforika Borwa (SAPS) ya boleng jwa R360 milione.<ref>{{Cite web|last=Majadibodu|first=Simon|date=2025-09-03|title=Businessman Vusimuzi 'Cat' Matlala claims 52 workers lost jobs after SAPS cancelled his R360 million contract|url=https://dailynews.co.za/news/crime-and-courts/2025-09-03-businessman-vusimuzi-cat-matlala-claims-52-workers-lost-jobs-after-saps-cancelled-his-r360-million-contract/|access-date=2025-09-19|website=Daily News}}</ref> Ka fa tlase ga konteraka eno, Medicare 24 e ne e tshwanetse go tlamela ka ditshekatsheko tsa kalafi le ditirelo tsa boitekanelo go maloko a mapodise a ka nna 180 000. Ditokomane tsa kabo ya dikopo tse di phatlaladitsweng ke mapodisi, ka seetebosigo 2024, di netefatsa gore kompone ya ga Matlala e ne e le yone fela e atlegileng go bona konteraka ya R360m.<ref>{{Cite web|last=Mahlangu|first=Sifiso|date=2025-07-08|title=Bheki Cele stayed in luxury suite owned by dodgy tender mogul 'Cat' Matlala|url=https://iol.co.za/the-star/news/2025-07-08-bheki-cele-stayed-in-luxury-suite-owned-by-dodgy-tender-mogul-cat-matlala/|access-date=2025-09-19|website=IOL}}</ref> Kabo eno e ne ya ngoka go tsenngwa leitlho ka bonako: moragonyana babatlisisi ba ne ba ribolola bosupi jwa go tsietsa le go dirisana mmogo, mme badiredibagolo ba mapodise ba ne ba dumela gore thendara e ne e “tshwailwe ka ntlha ya tsietso le ditlolomolao tse dingwe”.<ref>{{Cite news|date=2025-09-11|title=South Africa: Cele Caught Meeting Cat Matlala Weeks Before R360-Million Tender Axed|url=https://allafrica.com/stories/202509110273.html|access-date=2025-09-19|language=en}}</ref> Mo bogareng jwa 2025 konteraka e ne ya phimolwa ka tshoganyetso ke molaodi wa bosetšhaba wa sepodisi [[Fannie Masemola]], a umaka go sa dira dilo ka tshwanelo. == Dikganetsano == Ka ngwaga wa 2024, Matlala o ne a tshwarwa mme a latofadiwa ka ditlolomolao tse dintsi. Go ya ka ditokomane tsa kgotlatshekelo, o lebanwe le ditatofatso tsa go leka go bolaya, go loga leano la go bolaya le go dirisa madi ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Cite web|last=Majadibodu|first=Simon|date=2025-09-17|title=Court refuses bail for Matlala in alleged hit on actress ex-girlfriend Tebogo Thobejane|url=https://dailynews.co.za/news/crime-and-courts/2025-09-17-court-refuses-bail-for-matlala-in-alleged-hit-on-actress-ex-girlfriend-tebogo-thobejane/|access-date=2025-09-19|website=Daily News}}</ref> Ditatofatso tseno di amana le tiragalo tsa 2023 e mo go yone koloi e e neng e tshotse kgarebe ya gagwe ya pele, e le modiragatsi wa Aforika Borwa e bong [[Tebogo Thobejane]], e neng ya thuntshiwa gaufi le [[Sandton]] . Matlala o latofadiwa ka go rulaganya thuntsho e, mme o ganne gore o na le seabe kgotsa maitlhomo ape. Thobejane o ne a gobala mo leotong mme morago a tshaba mo lefatsheng, a re o tshogela botshelo jwa gagwe.<ref>{{Cite web|last=Online|first=Central News|date=2025-09-09|title=Tebogo Thobejane Fled South Africa Fearing for Her Life After Shooting Linked to Ex Vusimuzi Cat Matlala {{!}} Central News South Africa|url=https://centralnews.co.za/tebogo-thobejane-fled-south-africa-fearing-for-her-life-after-shooting-linked-to-ex-vusimuzi-cat-matlala/|access-date=2025-09-19}}</ref> <ref>{{Cite web|title=MSN|url=https://www.msn.com/en-za/news/other/actress-tebogo-thobejane-flees-south-africa-after-hit-drama-with-ex-lover-vusimuzi-cat-matlala/ar-AA1Ma5w7?apiversion=v2&noservercache=1&domshim=1&renderwebcomponents=1&wcseo=1&batchservertelemetry=1&noservertelemetry=1|access-date=2025-09-19|website=www.msn.com}}</ref> O ipoletse gore ga a molato mo ditatofatsong tsotlhe mme o sa ntse a le mo kgolegelong morago ga go ganelwa ka go letlela tsheko kwa ntle ga kgolegelo, ka Lwetse a le lesome le bosupa 2025,<ref>{{Cite web|last=ENCA|date=2025-09-17|title=Vusimuzi 'Cat' Matlala denied bail|url=https://www.enca.com/news-top-stories/update-vusimuzi-cat-matlala-denied-bail|access-date=2025-09-19|website=www.enca.com}}</ref> ka mabaka a gore ke ka tloga a thoba le gore o kotsi mo setšhabeng.<ref>{{Cite web|last=Zeeman|first=Kyle|date=2025-09-17|title=Businessman Vusimuzi 'Cat' Matlala denied bail|url=https://www.citizen.co.za/news/just-in-businessman-vusimuzi-cat-matlala-denied-bail/|access-date=2025-09-19|website=The Citizen}}</ref> Mo ditheetsong tsa ikopelo ya go letlela tsheko kwantle ga kgolegelo, balaodi ba ne ba lemoga dintlha di le mmalwa tse di akantshang gore Matlala a ka tila go sekisiwa: ba ne ba latofatsa gore o na le lekwalo laitshupo la tsietso la [[Eswatini]] le dithoto tsa kwa ntle ga lefatshe (jaaka sefofane se se ikemetseng le diakhaonto tsa banka tsa kwa ntle) tse di ka thusang go fofa. Matlala o ganne dipolelo tse, a ganetsa gore dithoto tseo ke tsa gagwe le go pega babatlisisi molato wa go jala bosupi.<ref>{{Cite web|last=Majadibodu|first=Simon|date=2025-09-17|title=Court refuses bail for Matlala in alleged hit on actress ex-girlfriend Tebogo Thobejane|url=https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2025-09-17-court-refuses-bail-for-matlala-in-alleged-hit-on-actress-ex-girlfriend-tebogo-thobejane/|access-date=2025-09-19|website=The Star}}</ref> Mo godimo ga ditatofatso tsa bokebekwa, Matlala o ile a amega mo ditatofatsong tse di anameng tsa “go tshwara mapodise,” dipolelo tsa gore badiredibagolo ba sepodise ba ne ba tlhotlhelediwa ka tsela e e sa siamang ke batho ba kgwebo. Go begwa fa babatlisisi ba mo tsaya e le motho yo o botlhokwa mo ditatofatsong tse di ntseng jalo, tse di nnileng le seabe mo go simololweng ga [[Khomišene ya Madlanga|Khomišene ya Dipatlisiso ya Madlanga]] ka ga tshenyetso setshaba ya SAPS.<ref>{{Cite web|last=Gololo|first=Thato|title=UPDATE {{!}} 'Clear danger to the community': Tender tycoon Vusimusi 'Cat' Matlala denied bail|url=https://www.news24.com/southafrica/crime-and-courts/clear-danger-to-the-community-tender-tycoon-vusimusi-cat-matlala-denied-bail-20250917-0626|access-date=2025-09-19|website=News24}}</ref> Tona ya pele ya sepodisi [[Bheki Cele]] o dumetse gore o kopane le Matlala dibeke pele ga thendara ya R360m e phimolwa.<ref>{{Cite web|date=2025-09-11|title=Cele caught meeting Cat Matlala weeks before R360-million tender axed|url=https://scrolla.africa/cele-caught-meeting-cat-matlala-weeks-before-r360-million-tender-axed/|access-date=2025-09-19|website=Scrolla.Africa|archive-date=2025-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912005456/https://scrolla.africa/cele-caught-meeting-cat-matlala-weeks-before-r360-million-tender-axed/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Cite web|title=9 LIVES {{!}} How the 'Cat' captured the heart of the SAPS|url=https://specialprojects.news24.com/9-lives/|access-date=2025-09-19|website=specialprojects.news24.com}}</ref> Ka ntlha ya seo, ditirisano tsa ga Matlala tsa kgwebo le dikgolagano tsa sepolotiki di gogile tebelelo e e tseneletseng ya setšhaba le ya semmuso kwa Aforika Borwa. Ka Lwetse a le masome mabedi le boferabongwe 2025, mookamedi wa botlhodi jwa bosenyi [[Dumisani Khumalo]] o ne a tlamela ka tshedimosetso e nngwe mo setlhopheng sa bosenyi se se rulagantsweng se se raraaneng, se se bidiwang “Big Five” se Matlala e leng karolo ya sone. O umakile The cartel, e e kwa [[Gauteng]], go bolelwa fa e amega mo makaleng a a farologaneng a bosenyi jo bo rulagantsweng, go akaretsa le go gweba ka diritibatsi, go gapa batho ka dikgoka, tsietso ya dithendara, le dipolao tsa dikonteraka.<ref>{{Cite web|last=Eyaaz|date=2025-09-29|title=Khumalo: 'Big 5' cartel paid ANC delegates and drove task team's disbandment|url=https://mg.co.za/news/2025-09-29-khumalo-big-5-cartel-paid-anc-delegates-and-drove-task-teams-disbandment/|access-date=2025-09-30|website=The Mail & Guardian}}</ref> == Metswedi == {{reflist}} gay4ssno6edipcl74huw3xfdvcx0xsw Perivi Katjavivi 0 11351 51861 43722 2026-06-28T19:28:11Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51861 wikitext text/x-wiki '''Perivivi John Katjavivi''' ke modira ditshwantsho tsa motshikhinyego wa lotso lwa [[Namibia]] le [[Britain]].<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20201023075742/https://perivikatjavivi.com/ "Perivi Katjavivi".] British Film Institute. Retrieved 17 October 2025.</ref><ref>[https://www.berlinale-talents.de/bt/talent/perivijohn-katjavivi/profile "Perivi John Katjavivi: Director, Screenwriter".] berlinale. Retrieved 17 October 2025</ref> O dirile difilimi di le mmalwa tse di rategang thata di akaretsa ''Eembwiti, The Unseen le Film Festival Film''. Kwa ntleng ga go okamela, ke motlhami, mokwadi, modiragatsi, morulaganyi le o o berekisang sekapa ditshwantsho.<ref>[https://africasacountry.com/author/perivi-john-katjavivi "Perivi Katjavivi: filmmaker and writer".] Africasacountry. Retrieved 17 October 2025.</ref> Perivi o na le BA ya Cinema go tswa kwa Columbia College kwa [[Los Angeles]], le MA ya African Cinema kwa UCT.<ref>[https://web.archive.org/web/20251018194531/https://mlasa.com/directors/perivi-katjavivi/ "Perivi Katjavivi".] ''MLASA''. Retrieved 2025-10-17.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Katjavivi o tsholetswe kwa [[Oxford]], [[England]], o na le batsalwa le ene ba le batlhano. Rraagwe ebong [[Peter Katjavivi|Peter Katjivivi]] ke mopolotiki wa kwa Namibia, gape e le moemedi wa mafatshe a sele, gompieno ke motsamaisa dipuisano tsa palamente ya Namibia, mmaagwe ke [[Jane Katjavivi]].<ref>[https://web.archive.org/web/20140626050329/https://www.newera.com.na/2014/06/20/intellectual-liberation-struggle-hero-professor-peter-katjavivi-1941/ "The intellectual liberation struggle hero: Professor Peter Katjavivi (1941 … )"]. ''New Era Newspaper Namibia''. 2014-06-20. Retrieved 2025-10-17</ref> Katjavivi o goletse kwa [[Windhoek]], toropokgolo ya Namibia. O ithutetse filimi kwa [[Columbia College]] kwa Los Angeles kwa a alogileng ka BA. O na le MA mo African Cinema go tswa ka [[Yunibesiti ya kapa|Yunibesiti ya Kapa.]]<ref>[https://www.f6s.com/member/perivikatjavivi "Perivi Katjavivi"]. British Film Institute. Retrieved 17 October 2025.</ref> == Tsa Pereko == Ka ngwaga wa 2016, Katjavivi o ne dira filimi ya gagwe ya ntlha ''The Unseen''. Filimi e e ne ya supiwa kwa meletlong e le mmalwa e akaretsa Busan, kwa [[Durban]]. E ne ya fenya setsele sa filimi e e gaisitseng kwa Innsbruck kwa [[Austria]]. Ka 2019, o ne a tlhama filimi e khutshwane ya ''Film Festival Film'' e e neng e kaelwa ke Mpumelelelo Mcata. Filimi e ne ya supiwa mo lefatsheng ka bophara kwa Berlinale ka Tlhakole 2019.<ref name=":0" /> == Metswedi == ks15trtv81k5agdva66lmhcbu41j6l5 Setlhopha sa bomme sa Double Action F.C 0 11354 51870 43527 2026-06-28T21:52:04Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51870 wikitext text/x-wiki '''Double Action Ladies F.C'''. ke setlhopha sa kgwele ya dinao sa bomme se se kwa [[Gaborone]], [[Botswana]]. Setlhopha se se gaisana mo [[dikgaisanyong tsa bomme tsa Botswana]], e leng liki ya kgwele ya dinao ya bomme ya maemo a a kwa godimo mo Botswana. == Hisetori == Setlhopha se se tlhomilwe ka ngwaga wa 1995, se ne sa felela e le sa bobedi mo [[dikgaisanong tsa bomme tsa Botswana]] pele ga se fenya dikgatiso tse tharo tse di latelang. Fa [[dikgaisano tsa Bommampodi tsa Basadi ba Botswana]] di simolola gape ka 2005, setlhopha seno se ne sa gapa dikgele di le robongwe ka go latelana pele ga se neela [[Township Rollers F.C.|Township Rollers]] serwalatlhogo sa sone ka 2015.<ref>[http://www.rsssf.com/tablesb/bots-womchamp.html "Botswana - List of Women Champions".] ''www.rsssf.com''. Retrieved 27 June 2022.</ref> === Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya COSAFA ya 2021 === Ka 2021, setlhopha seno se ne sa emela Botswana mo [[kgatisong ya ntlha]] ya [[Liki ya Ditshimega ya Basadi ya COSAFA]], mme sa emisetsa Prisons XI morago ga gore ba ikgogele morago ka ntlha ya mabaka a madi.<ref>[https://www.cosafa.com/double-action-ready-to-surprise-and-book-ticket-for-egypt/ "Double Action ready to surprise and book ticket for Egypt".] Retrieved 2022-06-27</ref> Ba fentse motshameko wa bone wa ntlha kwa [[Liking ya Basadi ya COSAFA ya 2021]] ka dino di le 3-0 kgatlhanong le Manzini Warriors go tswa kwa Eswatini.<ref>Keagakwa, City (1 September 2021). [https://www.pressreader.com/botswana/the-midweek-sun/20210901/281908776246253 "Double Action pursues regional glory".] ''The Midweek Sun''. Retrieved 20 August 2024.</ref> Mo motshamekong wa bone wa bobedi, ba ne ba fenngwa ke setlhopha sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]] go tswa kwa Aferika Borwa ka dino di le thataro go lefela. Ba feditse setlhopha sa B e le ba bobedi morago ga go fenya 6-0 kgatlhanong le Lesotho Defence Force Ladies go tswa kwa Lesotho.<ref>[https://cosafa.com/double-action-join-sundowns-in-champions-league-qualifiers-semifinals/ "ENG, FRE, POR: Double Action join Sundowns in Champions League Qualifiers semifinals"]. 2021-08-30. Retrieved 2024-08-20.</ref>Setlhopha se ne sa fitlha kwa makgaolakgannyeng a kgaisano ya dikgaolo.<ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/successful-debut-for-double-action-sundowns-and-black-rhinos/ "successful-debut-for-double-action-sundowns-and-black-rhinos".] ''successful-debut-for-double-action-sundowns-and-black-rhinos''. Retrieved 2024-08-20.</ref> Ba latlhegetswe ke Dikgosigadi tsa Ditshukudu Tse di Ntsho ka 2-0 go tswa kwa Zimbabwe.<ref>Boranabi, Kabelo (2021-09-04). [https://www.mmegi.bw/sports/double-action-bow-out/news "Double Action bow out".] ''Mmegi Online''. Retrieved 2024-08-20.</ref> ==== Dikgaisano tsa Bommampodi ba Botswana tsa 2022 ==== Mo setlheng se se latelang, fa [[bommampodi]] bo simolola gape morago ga dingwaga di le mmalwa tsa go kgaotsa, Double Action e ne ya bona sekgele sa bone sa bolesometharo ka go fenya Mexican Girls ka 4-2 mo makgaolakgannyeng.<ref>[https://www.sundaystandard.info/double-action-ladies-club-bag-coveted-dtc-championships-prize/ "Double Action ladies club bag coveted DTC championships prize | Sunday Standard"]. 2022-06-16. Retrieved 27 June 2022.</ref> ===== Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya COSAFA ya 2022 ===== Ba butse [[Liki ya bona ya Ditshimega ya Basadi ya COSAFA ya 2022]] ka go tshwana ka 1-1 le [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]] go tswa kwa Aforika Borwa. Ba fentse motshameko wa bone wa bobedi ka 2-0 kgatlhanong le CD Costa do Sol go tswa kwa Mozambique. Ba ne ba lekalekanya setlhopha sa A ka dintlha di le 4 mme pharologano ya dino e ne e raya gore ba tla gaisana mo motshamekong wa mmentlele wa boronse. Ba ne ba fetsa mo maemong a boraro ka kakaretso morago ga go fenya 3-0 kgatlhanong le Olympic de Moroni go tswa kwa Comoros. Setlhopha seno gape se ne sa tsamaya ka awate ya fair play.<ref>[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ "EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title"]. 2022-08-13. Retrieved 2024-08-20.</ref> ====== Dikgaisano tsa Bommampodi ba Botswana tsa 2023 ====== Ba fentse bommampodi ba 2023 ka phenyo ya [[Gaborone United Ladies]] ka 1-0.<ref>Boranabi, Kabelo (2023-07-11). [https://www.mmegi.bw/sports/double-delight/news "Double delight!".] ''Mmegi Online''. Retrieved 2024-08-20.</ref> ====== Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya COSAFA ya 2023 ====== Ba simolotse [[Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya COSAFA ya 2023]] ka go tshwana ka 1-1 le [[Green Buffaloes]] go tswa kwa Zambia.<ref>[https://zambianfootball.co.zm/gbwfc-held-by-double-action-in-cosafa-qualifiers-opener/ "GBWFC held by Double Action in COSAFA Qualifiers opener - ZamFoot".] ''zambianfootball.co.zm''. 2023-08-30. Retrieved 2024-08-20.</ref>Ba fentse motshameko wa bone wa bobedi kgatlhanong le Bomme ba Sesole sa Tshireletso sa Lesotho go tswa kwa Lesotho ka 1-0.<ref>[https://cosafa.com/en-prgreen-buffaloes-double-action-record-wins-on-day-three-in-durban/ "EN, FR, PR: Green Buffaloes, Double Action record wins on day three in Durban".] 2023-09-01. Retrieved 2024-08-20</ref>Ba ne ba tswelela kwa setlhopheng sa A se se kwa godimo morago ga phenyo ya Ntopwa ka 4-0 go tswa kwa Malawi.<ref>[https://cosafa.com/semifinal-line-up-complete-at-champions-league-qualfiers/ "EN, FR, PR: Semifinal line-up complete at Champions League Qualifiers".] 2023-09-04. Retrieved 2024-08-20.</ref> Ba fentse makgaolakgang a bona ka 2-0 kgatlhanong le CD Costa do Sol go tswa kwa Mozambique.<ref>Shozi, Asanda (2023-09-07). [https://web.archive.org/web/20250915221718/https://gsport.co.za/sundowns-ladies-and-double-action-to-battle-for-cafcl-cosafa-qualifiers-2023-title/ "Sundowns Ladies and Double Action to Battle for CAFCL COSAFA Qualifiers 2023 Title"]. ''gsport4girls''. Retrieved 2024-08-20.</ref> Ba latlhegetswe ke [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]] go tswa kwa Aforika Borwa ka dino di le 2-0 mo makgaolakgannyeng.<ref>Raophala, Mauwane (2023-09-08). [https://farpost.co.za/2023/09/08/sundowns-beat-double-action-to-qualify-for-caf-champions-league/ "Sundowns beat Double Action to qualify for CAF Champions League".] ''FARPost''. Retrieved 2024-08-20</ref>Ba fentse sekgele sa fair play ngwaga wa bobedi ka tatelano.<ref>[https://cosafa.com/mamelodi-sundowns-qualify-for-caf-womens-champions-league-finals/ "EN, FR, PR: Mamelodi Sundowns qualify for CAF Women's Champions League finals"]. 2023-09-08. Retrieved 2024-08-20</ref> == Metswedi == s432sbngfar322zrrojrm5j3lzx59qm Lwazi Mthembu 0 11617 51818 44719 2026-06-28T14:01:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51818 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Lwazi Mthembu|birth_name=Lwazilubanzi Mthembu|birth_date={{birth date and age|df=yes|1991|6|11}}|birth_place=[[South Africa]]|resting place coordinates=<!-- {{coord|LAT|LONG|display=inline,title}} -->|education=Sacred Heart College|alma mater=[[University of the Witwatersrand]]|occupation={{flatlist| * Actress * dancer * singer}}|years active=2013–present|height_m=1.57m}} '''Lwazilubanzi Mthembu''' (o tshotswe Phukwi a le lesome le motso 1991), yo o itsegeng thata ka leina la '''Lwazi Mthembu''', ke modiragatsi wa [[Aforika Borwa]], sebini le seopedi.<ref>[https://www.artistconnection.co.za/controller/artist/118 "Artist Connection: Lwazi Mthembu"]. ''www.artistconnection.co.za''. Retrieved 27 Phalane 2025.</ref> O tumile thata ka dikarolo tsa gagwe mo difiliming tsa thelebišene, ''Thandeka's Diary'', ''Broken Vows'' le ''House of Zwide.''<ref name=":0">Njoki, Eunice (20 August 2020). [https://web.archive.org/web/20211025165027/https://briefly.co.za/75863-lwazi-mthembu-bio-age-education-career-tv-shows-pictures-instagram.html "Who is Sihle from Thandeka's Diary? Meet the talented Lwazi Mthembu"]. ''Briefly''. Retrieved 27 Phalane 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mthembu o tshotswe Phukwi a le lesome le motso 1991 mo Aforika Borwa. O weditse sekolo se segolwane kwa Kholetšheng ya Sacred Heart.<ref name=":0" /> Ka 2010, o ne a ikwadisetsa dikirii ya BA ya Bodiragatsi jwa Tiragatso kwa [[Wits University|Yunibesithing ya Witwatersrand]] kwa a neng a aloga gone ka 2013.<ref name=":1">[https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=17580 "Lwazi Mthembu: TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 27 Phalane 2025.</ref> == Tiro == Mo botshelong jwa gagwe jwa kwa yunibesithing, o ne a diragatsa mo metshamekong e mentsi ya bobogelo jaaka; ''Aqua Mine'' e kaelwa ke Gys de Villiers, ''Once Upon a Life'' kwa Wits Theatre le ''By the Apricot Trees'' e kaelwa ke Ntsako Mkhabela mo Moletlong wa Bodiragatsi wa Grahamstown.<ref name=":0" /> Ka 2013, o ne a tlhagelela lekgetlho la ntlha mo thelebisheneng ka motseletsele wa drama a SABC1 ya ''Intersexions'', koo a neng a tshameka karolo ya go tshegetsa ya "mooki".<ref>[https://www.pressreader.com/south-africa/daily-news-south-africa/20130204/282265252813774 "Another interesting drama series"]. Retrieved 27 Phalane 2025 – via PressReader.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20250804091412/https://www.yomzansi.com/2013/02/12/new-cast-members-on-intersexions-ii/ "NEW CAST MEMBERS on Intersexions II - YOMZANSI. Documenting THE CULTURE"]. ''www.yomzansi.com''. 12 February 2013. Retrieved 27 Phalane 2025.</ref> Morago ga go aloga, o ne a tsenelela paka ya botlhano ya motseletsele wa dibuka tsa [[e.tv]] [[eKasi: Our Stories]] mme a tshameka karolo ya "Lala". Mme ka 2014, o ne a nna moeng mo motseletseleng wa metlae wa marato wa e.tv ya ''Mzansi Love''.<ref name=":1" /> Ka 2015 o ne a dira karolo e e eteletseng pele ya "Sihle" mo ''Thandeka's diary'' ya thelebišene ya SABC1. Seabe se ne sa tuma thata fa a neng a tshameka seabe mo dipakeng tse tharo go fitlha ka 2019. Ka 2016, o ne a lalediwa go tshameka seabe sa "Mooki" mo dikarolong tsa bofelo tsa soap opera ya Mzansi Magic ''Zabalaza''.<ref name=":1" /> Ka 2021, o ne a kopanela le batshameki ba motseletsele wa thelebišene wa ''House of Zwide'' ka seabe sa "Nomsa".<ref>[https://web.archive.org/web/20211027132108/https://www.safrolebs.com/blog/celebs/lwazi-mthembu-biography-nomsa-on-house-of-zwide/ "Lwazi Mthembu biography - Nomsa on House of Zwide"]. ''Southern African celebrities''. 16 August 2021. Retrieved 27 Phalane 2025.</ref> Kwa ntle ga go diragatsa, gape ke seopedi e bile ke seopedi sa setlhopha sa, "About That Life".<ref name=":0" /> == Bodiragatsi == {| class="wikitable" !Ngwaga !Filimi !Seabe !Genre !Ref. |- |2013 |''Intersexions'' |Nurse |TV series | |- |2013 |''Mzansi Love'' |Madam Saskia |TV series | |- |2013 |''eKasi: Our Stories'' |Lala |TV series | |- |2015 |''Thandeka's Diary'' |Sihle |TV series | |- |2015 |''Zabalaza'' |Nurse |TV series | |- |2017 |''Broken Vows'' |Mayibuye |TV series | |- |2018 |''Guilt'' |Zizipho Mokoena |TV series | |- |2018 |''Ingozi'' |Celebrity 1 |TV series | |- |2018 |''Lockdown'' |Natasha |TV series | |- |2019 |''Ifalakhe'' |Zinkanyezi |TV series | |- |2021 |''[[House of Zwide]]'' |Nomsa |TV series | |} == Metswedi == <references /> [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] 3f6bm3psbve55qt32fbpdn6ev0qy7uz Zakeeya Patel 0 11655 51878 49356 2026-06-29T00:49:19Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51878 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Zakeeya Patel|image=zakeeya patel 2020 1.jpg|image caption=Patel in 2020|birth_date={{Birth date and age|1988|1|6|mf=yes}}|birth_place=[[Durban]], [[Kwa-Zulu Natal]], South Africa|alma mater=[[University of Cape Town]]|occupation=Actress, presenter|years active=2008–present|height=1.56 m|spouse(s)=Rob Price (m. 2017)|children=1|image size=195px}} '''Zakeeya Patel''' (o tshotswe ka letsatsi la borataro ka Firikgong 1988), ke [[modiragatsi]] le mogasi wa Aforika Borwa.<ref>[https://briefly.co.za/41263-zakeeya-patel-age-husband-engagement-ring-wedding-movies-instagram.html "Zakeeya Patel"]. ''briefly''. 24 November 2020. Retrieved 28 Phalane 2025</ref> O itsege thata ka dikarolo tsa gagwe mo motseletseleng wa difilimi tsa ''[[Isidingo]]'', ''[[7de Laan]]'' le ''High Rollers''.<ref>[https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/zakeeya-patel-hollywood/ "SA's Zakeeya Patel on making it big in Hollywood"]. ''The South African''. 24 November 2020. Retrieved 28 Phalane 2025.</ref> == Botshelo jwa pele == Patel o tsholetswe kwa [[Durban]], kwa Aforika Borwa. O tswa mo losikeng lwa Baindia mo letlhakoreng la ga rraagwe mme ke wa [[lotso lwa Mmala]] mo go la ga mmaagwe.<ref>[https://web.archive.org/web/20210919004954/https://jadetaylorcooke.com/2019/06/17/unfiltered-zakeeya-patel/ "Unfiltered: Zakeeya Patel"]. ''Balanced Life''. 17 June 2019. Archived from [https://jadetaylorcooke.com/2019/06/17/unfiltered-zakeeya-patel/ the original] on 19 September 2021. Retrieved 18 September 2021.</ref> O alogile ka Dikirii ya BA Honors mo Bobogelong le Bodiragatsi go tswa kwa [[Yunibesithing ya Cape Town]]. == Tiro == Ka 2005, o ne a tshameka karolo ya 'Samantha Sharma' mo setshwantshong sa thelebišene sa [[Isidingo]]. Moragonyana pontsho eno e ne ya ratwa thata. Go sa le jalo ka 2013, o ne a nna mmampodi wa Setlha sa bo 6 sa Strictly Come Dancing ( mofuta wa Aforikaborwa wa go Bina le Dinaledi). Ka 2012, o ne a tlhagelela mo filiming ya metlae ya Material mme a tshameka karolo ya 'Aisha Kaif'.<ref name=":0">[https://www.iol.co.za/thepost/community-news/local-actress-zakeeya-patel-sets-her-sights-on-hollywood-37020658 "Local actress Zakeeya Patel sets her sights on Hollywood"]. ''IOL''. 24 November 2020. Retrieved 24 November 2020.</ref> Mme ka 2013, o ne a tlhagelela mo pontshong ya High Rollers. Ka 2014, o ne a tlhagelela ka terama ya serala ya Emotional Creature e mo go yone a neng a bona tshono ya go dira le molweladitshwanelo yo o tumileng wa Moamerika le mokwadi Eve Ensler.<ref>[https://web.archive.org/web/20201020002441/http://afternoonexpress.co.za/guests/zakeeya-patel/5150 "Zakeeya Patel"]. ''Afternoon Express''. 24 November 2020. Archived from [https://afternoonexpress.co.za/guests/zakeeya-patel/5150 the original] on 20 October 2020. Retrieved 24 November 2020.</ref> Ka 2018, o ne a tshameka mo filiming ya The Docket Ka 2019, o ne a tlhagelela mo motseletseleng wa ntlha wa Netflix Shadow. Ka one ngwaga oo, o ne a tshameka mo filiming ya Showmax e e tlhotlheletsang ya [[The Girl from St.Agnes]] Mo bokhutlong jwa 2019, o ne a tshameka karolo ya go tshegetsa mo filiming ya [[3 Days to Go]]. Ka 2020, o ne a tshameka mo filiming e e latelang ya 2012 ya Material e e bidiwang New Material.<ref name=":0" /> == Botshelo jwa gagwe == Patel o ne a nyala moitseanape wa itsholelo e bong Rob Price mo moletlong wa ditumelo tse di farologaneng tsa ditso tse dintsi ka Ngwanaitseele 2017.<ref name=":0" /> Ba ne ba fudugela kwa [[Los Angeles]], kwa [[California]] ka Sedimonthole 2019.<ref>[https://www.news24.com/you/celebs/local/loving-life-in-la-zakeeya-patel-chats-to-us-about-her-life-abroad-20201008 "Loving life in LA! Zakeeya Patel chats to us about her life abroad"]. 24 November 2020. Retrieved 24 November 2020.</ref> == Bodiragatsi == === Filimi === {| class="wikitable" !Ngwaga !Setlhogo !Seabe !Dinopolo !Ref. |- |2012 |''Material'' |Aisha Kaif | | |- |2013 |''Nothing for Mahala'' |Nurse Taz | | |- |2013 |''Previously on Childrens Hospital Africa'' | |Short | |- |2015 |''[[Die Pro]]'' |Jasmine Farat | | |- |2015 |''The Jakes Are Missing'' |Nancy | | |- |2019 |''[[3 Days to Go]]'' |Candice | | |- |2020 |''New Material'' | | | |} === Thelebishine === {| class="wikitable" !Ngwaga !Setlhogo !Karolo !Dinopolo !Ref. |- |2013 |''[[The Wild]]'' |Amita Kahn | | |- |2013 |''High Rollers'' |Dhanni Rangila | | |- |2014 |''[[7de Laan]]'' |Video Blog Girl | | |- |2014 |''Mzansi Love: Big City Love'' |Buhle Patel | | |- |2014 |''Skwizas'' |Lydia | | |- |2015–16 |''[[Isidingo]]'' |Samantha Sharma | | |- |2017 |''Thula's Vine'' |Kim K | | |- |2018 |''The Docket'' |Lexie Patel | | |- |2019 |''[[The Girl from St. Agnes]]'' |Sharon McMahon | | |- |2019 |''Shadow'' |Sarah | | |} == Metswedi == [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] <references /> == Dikgolagano tsa kwa Ntle == * [[imdbname:4427644|Zakeeya Patel]] kwa [[IMDb]] * [https://web.archive.org/web/20250825014959/http://www.topbilling.com/articles/Top-Billing-catches-up-with-Zakeeya-Patel-her-fiancee-Rob-Price.html?articleID=3344 ''Top Billing'' e kopana le Zakeeya Patel le mokapelo wa gagwe Rob Price] ki3m4kg73e1sptm22bdzerbhrv68lw8 Linda Motlhalo 0 11868 51815 50108 2026-06-28T13:39:44Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51815 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Linda Motlhalo|image=Linda Motlhalo - Hammarby-Djurgården Dam 2022-08-21 58.jpg|full_name=Linda Maserame Motlhalo<ref>{{cite web |url=https://tournament.fifadata.com/documents/FWWC/2019/pdf/FWWC_2019_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA Women's World Cup France 2019 – List of Players: South Africa |work=[[FIFA]] |page=20 |date=27 May 2019 |access-date=27 May 2019 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190527124414/https://tournament.fifadata.com/documents/FWWC/2019/pdf/FWWC_2019_SQUADLISTS.PDF |archive-date=27 May 2019}}</ref>|birth_date={{Birth date and age|df=y|1998|7|1}}|birth_place=Brandvlei, [[Gauteng]], South Africa|height=1.63m|position=[[Midfielder#Winger|Winger]]|currentclub=[[Glasgow City F.C.|Glasgow City]]|clubnumber=20|clubs1=[[JVW F.C.|JVW]]|clubs2=[[Houston Dash]]|years2=2018|caps2=21|goals2=1|clubs3=[[Beijing BG Phoenix F.C.|Beijing BG Phoenix]]|years3=2019|caps3=14|goals3=2|years4=2020–2023|years5=2023–2024|clubs4=[[Djurgårdens IF Fotboll (women)|Djurgården]]|clubs5=[[Glasgow City F.C.|Glasgow City]]|caps4=67|caps5=16|goals4=3|goals5=3|goals6=0|caps6=1|clubs6=[[Racing Louisville FC|Racing Louisville]]|clubs7=[[Glasgow City F.C.|Glasgow City]]|years6=2024|years7=2025–|nationalteam1=[[South Africa women's national under-17 football team|South Africa U17]]|nationalteam2=[[South Africa women's national under-20 football team|South Africa U20]]|nationalteam3=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2015|nationalyears2=2017|nationalyears3=2017–|nationalgoals2=9|nationalcaps3=76|nationalgoals3=20|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}} {{Medal|Comp|[[Women's Africa Cup of Nations]]}} {{Medal|2nd|[[2018 Africa Women Cup of Nations|2018 Ghana]]|}} {{Medal|1st|[[2022 Women's Africa Cup of Nations|2022 Morocco]]|}}|club-update=01 May 2023|nationalteam-update=5 December 2023 (prior the [[2023 FIFA Women's World Cup]])}} '''Linda Maserame Motlhalo''' (yo o tshotsweng ka Phukwi a rogwa ka 1998) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa seporofešenale wa Aforika Borwa yo o tshamekangka fa tlhakoreng wa [[Glasgow City]] le [[setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa]]. O itsege gape jaaka '[[Ronaldinho wa Randfontein]]'.<ref>[https://www.bbc.com/sport/football/64373284 "'Randfontein Maguire' signs for Glasgow City"]. ''BBC Sport''. 23 January 2023. Retrieved 18 November 2025.</ref> == Botshelo jwa pele == Linda Motlhalo o tshotswe kwa Badirile, Brandvlei, kwa [[Randfontein]], kwa [[Gauteng]], ka Phukwi a rogwa 1998.<ref>[https://web.archive.org/web/20161122231030/http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/linda-maserame-%E2%80%9Cmimi%E2%80%9D-motlhalo "Linda Maserame "Mimi" Motlhalo"]. Sasol in Sport. Archived from [http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/linda-maserame-%E2%80%9Cmimi%E2%80%9D-motlhalo the origina]l on 22 November 2016. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Lelapa la gagwe le na le ditso tsa kgwele ya dinao, ka rraagwe Johannes Motlhalo a leka go nna motshameki wa seporofešenale. Le fa a ne a palelwa ke go dira jalo, monnawe Joseph Motlhalo o ne a nna motshwaradino wa setlhopha sa [[Kaizer Chiefs F.C.]] magareng ga 1970 le 1985.<ref name=":1">Ramishidja, Mohau (25 June 2016). "Linda Motlhalo is a young women fighting to make a name for herself". ''Weekend Argus''.</ref> Motlhalo o tsene [[Sekolo se Segolo sa TuksSport]], mme ka nako eo e ne e le karolo ya Senthara ya Tiragatso e e Kwa Godimo ya Aforika Borwa kwa Pretoria.<ref name=":2">Molobi, Timothy (22 April 2016). [http://city-press.news24.com/Sport/linda-motlhalo-remember-the-name-20160422 "Linda Motlhalo – remember the name"]. City Press. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Tiro ya setlhopha == === Houston Dash === Ka Tlhakole a rogwa ka 2018 Motlhalo o ne a saena le [[Houston Dash]] mo [[Liking ya Bosetšhaba ya Kgwele ya Dinao ya Basadi]]. O ne a tlisiwa ke mokatisi yo mogolo wa Dash [[Vera Pauw]] yo o neng a katisa [[Setlhopha sa bosetšhaba sa Aforika Borwa|setlhopha sa bosetšhaba sa Aforika]] [[Setlhopha sa bosetšhaba sa Aforika Borwa|Borwa]] go simolola ka 2014 go fitlha ka 2016.<ref>[https://www.houstondynamo.com/post/2018/02/01/houston-dash-sign-midfielder-linda-motlhalo "Houston Dash sign midfielder Linda Motlhalo"]. 1 February 2018. Retrieved 18 November 2025.</ref> Motlhalo o tshamekile metshameko e le masome mabedi le motso ya NWSL mo Dash mme a nosa nno e le nngwe.<ref name=":0">[http://www.espn.com/soccer/south-africa/story/3768302/nwsl-houston-dash-waive-banyana-duo-kgatlana-and-motlhalo "Houston Dash waive Banyana duo Thembi Kgatlana and Linda Motlhalo"]. 6 February 2019. Retrieved 18 November 2025.</ref> Motlhalo o ne a tlogelwa ke Houston Dash ka Tlhakole a le malatsi a marataro 2019.<ref name=":0" /> === Beijing BG Phoenix F.C. === Tlhakole a le masome mabedi le bobedi ka 2019 Motlhalo o ne a senolwa jaaka motshameki wa [[Beijing BG Phoenix F.C.]] mo [[Liking ya Basadi ya China]], a kopanela le molekane wa gagwe wa [[Setlhopha sa setshaba sa basadi sa Aforika Borwa|Aforika Borwa]] le wa pele wa Houston Dash [[Thembi Kgatlana]] yo le ene a neng a fudugela kwa China.<ref>[https://web.archive.org/web/20190608163818/https://www.fourfourtwo.co.za/banyana-banyana/kgatlana-signs-for-chinese-club/ "Kgatlana signs for Chinese club"]. ''FourFourTwo''. 23 February 2019. Retrieved 18 November 2025.</ref> Motlhalo o simolotse metshameko yotlhe e le lesome le bone ya liki ya Beijing go ralala setlha sa 2019 jaaka setlhopha se ne sa fetsa mo maemong a botlhano mo [[CWSL]], se tshameka bontsi jwa letsholo mo karolong e e tseneletseng ya bogare jwa lebala. Gape o ne a thusa go isa Beijing go fitlha kwa sekamakgaolakgang mo Dikgaisanong tsa Basadi tsa China.[citation needed] === Djurgårdens IF === Ka Firikgong a le lesome le boferabobedi 2020 go ne ga itsisiwe gore Motlhalo o ikopantse le setlhopha sa Sweden sa [[Djurgårdens IF]] ka tumalano ya dingwaga di le pedi, go ikaegile ka gore a amogele visa ya gagwe ya go dira.<ref>[https://www.goal.com/en/news/linda-motlhalo-banyana-banyana-midfielder-joins-swedish-club/16u713fwbdj051jcl22x1be4as "Linda Motlhalo: Banyana Banyana midfielder joins Swedish club Djurgarden | Goal.com"]. ''www.goal.com''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Motlhalo o ne a tshameka lekgetlho la ntlha ka Tlhakole a le masome mabedi le bobedi 2020, a nosa gabedi morago ga go tsena jaaka moemedi mo phenyong ya Stockholm derby kgatlhanong le [[AIK]].<ref>[https://www.goal.com/en-cm/news/motlhalo-nets-brace-on-debut-to-inspire-djurgardens-comeback-win-/1taazxkvi7ufg1kxiayxjaz2wi "Motlhalo's brace on debut inspires Djurgardens to comeback derby win over AIK | Goal.com"]. ''www.goal.com''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Firikgong 2021 o ne a bidiwa Motshamiki wa Ngwaga ke balekane ba gagwe ba setlhopha sa Djurgården ka ntlha ya ditiro tsa gagwe mo pakeng yotlhe ya 2020.<ref>[https://web.archive.org/web/20250222124211/https://gsport.co.za/linda-motlhalos-rising-global-star/ "gsport4girls – Linda Motlhalo's Rising Global Star"]. ''gsport4girls''. 14 March 2021. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Firikgong 2022, go ne ga itsisiwe gore Motlhalo o saenne konteraka e ntšha ya dingwaga di le pedi go nna mo setlhopheng.<ref>[https://web.archive.org/web/20220224001000/https://farpost.co.za/motlhalo-signs-djurgardens-contract-extension/ "Motlhalo signs Djurgardens contract extension | Breaking News | FARPost"]. 20 January 2022. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Glasgow City === Ka Firikgong a le masome mabedi le boraro ka 2023, Motlhalo o ne a tsenelela semmuso setlhopha sa [[SWPL 1]] sa [[Glasgow City]] ka tumalano ya sennelaruri, a saena konteraka go fitlha ka Seetebosigo 2025 le setlhopha se sa Scotland.<ref>[https://glasgowcityfc.co.uk/blogs/latest/glasgow-city-sign-africa-cup-of-nations-winner-linda-motlhalo "Glasgow City sign Africa Cup of Nations winner Linda Motlhalo"]. ''Glasgow City FC''. 23 January 2023. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref>[https://www.bbc.com/sport/football/64373284 "Linda Motlhalo: Glasgow City sign winger dubbed 'Randfontein Ronaldinho' from Djurgardens"]. ''BBC Sport''. 23 January 2023. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Motsheganong a le masome mabedi le motso 2023, Motlhalo o ne a thusa mo motsotsong wa bo masome a ferabongwe le bobedi fa Glasgow City e ne e fenya [[Rangers]] ka nno e le nngwe go lefela kwa [[Lebaleng la Ibrox]] go gapa sekgele sa [[SWPL]] ka letsatsi la bofelo la setlha. Gape o ne a bidiwa Motshameki wa Motshameko.<ref>[https://www.bbc.com/sport/football/65665847 "City clinch title with dramatic last-gasp winner"]. ''BBC Sport''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Racing Louisville === Ka Firikgong a le lesome le boferabobedi 2024, Motlhalo o ne a saena konteraka ya dingwaga di le pedi le [[Racing Louisville FC]] ya [[Liki ya Bosetšhaba ya Kgwele ya Dinao ya Basadi]]. Racing Louisville e ne ya duela madi a a sa itsiweng a go fetisediwa kwa Glasgow City mme ya saena Motlhalo go fitlha ka paka ya 2025, ka kgetho e e kopanetsweng ya 2026.<ref>[https://www.racingloufc.com/news/2024/01/17/racing-louisville-signs-south-africa-star-linda-motlhalo/ "Racing signs South African star Motlhalo"]. ''Racing Louisville FC''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Motlhalo o ne a tshamekela setlhopha seno makgetlho a le mararo mo dikgaisanong tsotlhe ka 2024. Makoko a mabedi ano a ne a dumalana go fedisa konteraka ya gagwe ka Tlhakole 2025.<ref>[https://www.racingloufc.com/news/2025/02/07/racing-motlhalo-part-ways-as-midfielder-pursues-new-opportunity/ "Racing, Motlhalo part ways as midfielder pursues new opportunity"]. ''RacingLouFC.com''. [[:en:Racing_Louisville_FC|Racing Louisville]]. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Tiro ya boditšhabatšhaba == Fa a ntse a tsenelela High Performance Centre, Motlhalo o ne a tshamekela setlhopha sa bosetshaba sa Aforika Borwa sa kgwele ya dinao sa dingwaga tse di kwa tlase ga tse masome mabedi e le motshameki wa kwa pele. Seno se ne se akaretsa mo metshamekong jaaka karolo ya Kgaisano ya go Iponna phatlha ya Sejana sa Lefatshe sa Basadi sa Aforika sa 2015 sa U-20.<ref name=":3">[http://www.supersport.com/football/south-africa/news/151001/Kgatlana_leaves_Banyana_Motlhalo_in "Kgatlana leaves Banyana, Motlhalo in"]. SuperSport. 1 October 2015. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Motlhalo o ne a bidiwa mo [[Setlhopha se segolo|setlhopheng se segolo]] lekgetlho la ntlha ka Phalane 2015, morago ga kgobalo ya ga [[Thembi Kgatlana]] e e neng ya dira gore a gogelwe morago mo setlhopheng.<ref name=":3" /> Motlhalo o ne a sa tshameke ka nako eo, mme go na le moo o ne a tshameka la ntlha kgatlhanong le Cameroon ka 2016,<ref name=":2" /> e mo go yone a neng a nosa mo motshamekong wa maleka a nno tse pedi setlhopha.<ref name=":1" /> O ne a re, "Ke itumelela fela go bo ke nnile karolo ya setlhopha seno. Batshameki ba bagolo ba dirile gore ke ikutlwe ke le mo gae mme go ne go le molemo go nkgisana magwafa le batho ba ba tshwanang le [[Janine van Wyk|Janine]] le [[Amanda Dlamini|Amanda]]. Ke itumeletse nako ya me fano tota."<sup>[<nowiki/>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ka 2016, Motlhalo o ne a tsenelela [[Diolimpiki tsa Selemo tsa 2016]] kwa [[Rio de Janeiro]], pele ga a tshameka [[Sejana sa Ditšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2016]] kwa Cameroon e le karolo ya setlhopha sa Banyana Banyana.<sup>[<nowiki/>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Kwa [[Sejana sa Basadi sa Aforika sa 2018|Sejaneng sa Basadi sa Aforika sa 2018]] kwa Ghana, Motlhalo o ne a simolola metshameko yotlhe e metlhano ya Aforika Borwa jaaka setlhopha se ne sa fitlha kwa makgaolakgannyeng a kgaisano pele ga se fenngwa ke Nigeria ka thago ya diphenalethi. O ne a nosa nno e le nngwe kwa kgaisanong mme a bidiwa Motshameki wa Motshameko ka nako ya fa setlhopha sa gagwe se ne se kopana le Mali mo sekamakgaolakgannyeng.<ref name=":2" /> Motlhalo o ne a tsenelela [[sejana sa lefatshe sa bomme sa FIFA sa 2019]] le Aforika Borwa mme a tsena mo kgaisanong eo a sokola ka dikgobalo. Le fa a ne a simolola motshameko wa ntlha wa setlhopha le Spain, masalela a kgaisano ya gagwe a ne a lekanyeditswe go tlhagelela morago ga nako mo boemong jwa setlhopha kgatlhanong le China.<sup>[<nowiki/>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ka Lwetse 2021, Motlhalo o ne a nosetsa Aforika Borwa mo phenyong e e botlhokwa ya tse nne go tse pedi kgatlhanong le Nigeria fa Banyana Banyana e ne e fenya [[Sejana sa ntlha sa Aisha Buhari]] kwa Lagos.<ref>Football, CAF-Confedération Africaine du. [https://www.cafonline.com/development/women-football/news/south-africa-stun-nigeria-to-win-aisha-buhari-cup "South Africa stun Nigeria to win Aisha Buhari Cup"]. ''CAFOnline.com''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Morago ga moo Motlhalo o ne a nna monosi wa dino yo o kwa godimo wa Aforika Borwa mo go ipatleleng phatlha kwa S[[ejaneng sa Ditšhabatšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2022]], a nosa dino di le tlhano mo metshamekong e le mene kgatlhanong le [[Mozambique]] le [[Algeria]] go thusa Banyana Banyana go bona phatlha kwa makgaolakgannyeng.<ref>[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/3036190/banyana-qualify-for-womens-africa-cup-of-nations-in-morocco/ "Banyana qualify for Women's Africa Cup of Nations in Morocco"]. ''The Citizen''. 23 February 2022. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Dino tsa boditšhabatšhaba === {| class="wikitable" !No. !Letsatsi !Lefelo !Opponent !Dino !Maduo !Kgaisano |- |1 |29 March 2016 | rowspan="2" |Limbe Stadium, Limbe, Cameroon | Cameroon |'''1'''–1 |2–2 |Friendly |- |2 |25 November 2016 | Egypt |'''5'''–0 |5–0 |2016 Africa Women Cup of Nations |- |5 | rowspan="3" |17 September 2018 | rowspan="4" |Wolfson Stadium, KwaZakele, South Africa | rowspan="3" | Malawi |'''1'''–0 | rowspan="3" |6–0 | rowspan="4" |2018 COSAFA Women's Championship |- |6 |'''5'''–0 |- |7 |'''6'''–0 |- |8 |20 September 2018 | Uganda |'''1'''–0 |2–0 |- |9 |21 November 2018 |Cape Coast Sports Stadium, Cape Coast, Ghana | Equatorial Guinea |'''1'''–0 |7–1 |2018 Africa Women Cup of Nations |- |10 |7 April 2019 |Moses Mabhida Stadium, Durban, South Africa | Jamaica |'''1'''–1 |1–1 |International Friendly |- |11 |21 September 2021 |Onikan Stadium, Lagos, Nigeria | Nigeria |'''2'''–0 |4–2 |Aisha Buhari Cup |- |12 | rowspan="2" |20 October 2021 | rowspan="2" |Estádio do Zimpeto, Maputo, Angola | rowspan="2" | Mozambique |'''2'''–0 | rowspan="2" |7–0 | rowspan="4" |2022 Africa Women Cup of Nations qualification |- |13 |'''7'''–0 |- |14 | rowspan="2" |26 October 2021 | rowspan="2" |Orlando Stadium, Johannesburg, South Africa | rowspan="2" | Mozambique |'''2'''–0 | rowspan="2" |6–0 |- |15 |'''5'''–0 |- |16 |23 February 2022 |Stade Omar Hamadi, Algiers, Algeria | Algeria |'''1'''–1 |1–1 |2022 Africa Women Cup of Nations qualification |- |17 |7 July 2022 |Stade Moulay Hassan, Rabat, Morocco | Burundi | align="center" |'''3'''–1 | align="center" |3–1 | rowspan="2" |2022 Women's Africa Cup of Nations |- |18 |18 July 2022 |Stade Mohammed V, Casablanca, Morocco | Zambia | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |1–0 |- |19 |28 July 2023 |Forsyth Barr Stadium, Dunedin, New Zealand | Argentina | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |2–2 |2023 FIFA Women's World Cup |- |20 |4 December 2023 |Lucas Moripe Stadium, Pretoria, South Africa | Burkina Faso | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |2–0 |2024 Women's Africa Cup of Nations qualification |- |21 |2 December 2024 |Montego Bay Sports Complex, Montego Bay, Jamaica | Jamaica | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |2–3 | rowspan="2" |Friendly |- |22 |5 April 2025 |UJ Soweto Stadium, Soweto, South Africa | Malawi | align="center" |'''2'''–0 | align="center" |3–0 |- |23 |7 July 2025 |Honneur Stadium, Oujda, Morocco | Ghana | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |2–0 | rowspan="2" |2024 Women's Africa Cup of Nations |- |24 |22 July 2025 |Larbi Zaouli Stadium, Casablanca, Morocco | Nigeria | align="center" |'''1'''–1 | align="center" |1–2 |} == Ditlotla == === Glasgow City === * Scottish Women's Premier League: 2022–23 === Boditshabatshaba === * Africa Women Cup of Nations: 2022; runner-up: 2018 * Aisha Buhari Cup: 2021 === Individual === * COSAFA Women's Championship top-scorer: 2018 * Djurgårdens IF Newcomer of the Year: 2020 * Women's Africa XI: 2023 == Metswedi == 4hp5pc2v0dsn26j6erskgjgxwzucwj4 Makhosazana Xaba 0 11882 51821 44952 2026-06-28T14:24:18Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51821 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Makhosazana Xaba|birth_date=1957|birth_place=[[Greytown]] [[KwaZulu-Natal]]|alma mater=[[University of Witwatersrand]]|occupation=Mmoki le mokwadi wa dipolelo khutswe}} '''Makhosazana Xaba''' (o o tshotsweng ka Phukwi a le lesome ngwaga wa 1957) ke mmoki wa kwa [[Aforika Borwa]] le mokwadi wa dipolelo khutswe. O ithutetse booki, a bereka e le moitseanape wa botsogo jwa bomme kwa makgotleng a a ikemetseng, ga mmogo le go kwala ka bong le botsogo. Ke morutuntshi wa lephata la matshelo a selegae kwa [[University of Johannesburg]].<ref>[https://web.archive.org/web/20251219175923/https://futureprofessorsprogramme.co.za/meet-the-team/ "Meet the team - Future Professors Programme - FPP Operational Team".] ''Future Professors Programme''. Retrieved 19 November 2025</ref> == Ka Botshelo jwa gagwe == Makhosazana (Khosi) Xaba o tsholetswe kwa Greytown, [[KwaZulu-Natal]], Aforika Borwa, ke Glenrose Nomvula Mbatha le Reuben Benjamin Xaba, e le ngwana wa bobedi mo baneng ba le batlhano.<ref name=":0">[http://afhsouthafrica.blogspot.com/2011/08/ "A Brief Biography of Makhosazana Xaba"], Art for Humanity, 31 August 2011.</ref> O na le dithuto tsa MA degree tsa go kwala go tswa kwa [[University of the Witwatersrand]] (Wits Univesrity) o kwala ka botshelo jwa ga [[Noni Jabavu]]. Xaba o fentse seetsele sa Deon Hofmey sa go kwala ka 2005, ka polelo khutswe ya gagwe e e sa gatisiwang ya "Running". <ref name=":0" />Maboko a gagwe a tlhageletse mo dikgatisong di akaretsa ''Timbila,'' ''Sister Namibia,'' ''Botsotso,'' ''South Africa Writing,'' ''Green Dragon'' le ''Echoes'', di kwadilwe gape mo ''These Hands'' ka 2005<ref>Molema, Leloba, [https://web.archive.org/web/20160806133810/http://agi.ac.za/sites/agi.ac.za/files/fa_5_review_4.pdf "Review"], Archived 6 August 2016 at the Wayback Machine, ''Feminist Africa'' 5, pp. 153–157, African Gender Institute.</ref> le ''Toungues of their mothers'' ka 2008. Buka ya dipolelo tsa gagwe, ''Running and other stories'', e gatisitswe ka 2013<ref>[https://aflit.arts.uwa.edu.au/FEMECalireEN_fr.html "L'AFRIQUE ECRITE AU FEMININ | Les auteures anglophones".] ''aflit.arts.uwa.edu.au''. Retrieved 19 November 2025</ref>, ya fenya seetsele sa Nadine Gordimer South African Literary Awards.<ref>''[http://africanbookscollective.com/books/running-and-other-stories/ Running and Other Stories]'' at African Books Collective.</ref> Xaba ke mookamedi wa kgobokanyo ya 2016 ya Like the Untouchable Wind: An anthology of poems, ka botshelo, maitemogelo le dipontsho tsa bomme ba ba ratanang ka bong bo bo tshwanang.<ref>Xaba, Makhosazana (2016). [https://books.google.co.bw/books?id=dqvywQEACAAJ&redir_esc=y ''Like the Untouchable Wind: An Anthology of Poems''.] MaThoko's Books. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781928215479|9781928215479]]</bdi> – via Google Books.</ref><ref>[https://gala.co.za/books-and-resources/publications-and-publishing/mathokos-books/like-the-untouchable-wind-an-anthology-of-poems-editor/ "Like the untouchable wind: An anthology of poems"] at GALA.</ref> O nnile le seabe mo kgobokanyong ya 2019 ya ''New Daughters of Africa,'' e baakantswe ke [[Margaret Busby.]]<ref>Magwood, Michele (5 July 2019). [https://web.archive.org/web/20200927030742/https://www.wantedonline.co.za/navigator/leisure/2019-07-05-new-daughters-of-africa-is-a-powerful-collection-of-writing-by-women-from-the-continent/ "'New Daughters of Africa' Is a Powerful Collection of Writing by Women from the Continent"]. ''Wanted''</ref> Ka 2022, Xaba o ne a bereka le ba bangwe mo Foundational African Writers, buka ya dipolelo tse di ipelelang dingwaga di le lekgolo ga ga [[Peter Abrahams,]] [[Noni Jabavu]], [[Sibusiso Nyembezi]] le [[Es'kia Mphahlele]], ba botlhe ba tshoetsweng ka 1919. E ne e tlhalosiwa fa e na le tebelopele ke Carli Coetzee wa Journa; of African Cultural Studies, le morutuntshi [[Mpalive Msisk]]<nowiki/>a o ne a re: ke kgobokanyo e e kwadilweng ka manontlhotlho, e tsosolosa maemo a bone jo bo botlhokwa mo go kwaleng ga Aforika ba ba ntseng ba seo mo dikwalong tsa Aforika.<ref>[https://witspress.co.za/page/detail/Foundational-African-Writers/?k=9781776147519 "Foundational African Writers: Peter Abrahams, Noni Jabavu, Sibusiso Nyembezi and Es'kia Mphahlele".] ''witspress.co.za | Reviews''. Wits University Press. Retrieved 19 November 2025</ref> Xaba le Athambile Masola, ba simolotse buka ya ''Noni Jabavu: A Stranger at Home'', e le kgobokanyo ya dikwalo tsa ga Jabavi tse di gatisitsweng ka 2023.<ref>[https://www.nb.co.za/en "Noni Jabavu: A Stranger at Home"]. NB Publishers. Retrieved 19 November 2025</ref><ref>Masola, Athambile (22 March 2023). [https://theconversation.com/noni-jabavu-was-a-pioneering-south-african-writer-a-new-book-shows-how-relevant-she-still-is-201411 "Noni Jabavu was a pioneering South African writer - a new book shows how relevant she still is".] ''The Conversation''. Retrieved 19 November 2025</ref> Ka 2024, puo ya ga Xaba ka se Zulu ya bofelo, ''The Wretched of the Earth'' ka 1961, e ne ya gatisiwa ke Inkani Books.<ref>Ghosh, Kuhelika (2 July 2024). [https://brittlepaper.com/2024/07/the-zulu-translation-of-frantz-fanons-the-wretched-of-the-earth-is-now-available/ "The Zulu Translation of Frantz Fanon's The Wretched of the Earth is Now Available!"]. ''Brittle Paper''. Retrieved 19 November 2025</ref><ref>Xaba, Makhosazana (3 October 2024). [https://theconversation.com/wretched-of-the-earth-has-been-translated-into-south-africas-zulu-language-why-frantz-fanons-revolutionary-book-still-matters-235373 "Wretched of the Earth has been translated into South Africa's Zulu language – why Frantz Fanon's revolutionary book still matters".] ''The Conversation''. Retrieved 19 November 2025</ref><ref>[https://www.ru.ac.za/latestnews/rhodesuniversitylaunchesfrantzfanonsizimpabangazomhlabainisizulutrans.html "Rhodes University launches Frantz Fanon's Izimpabanga Zomhlaba in isiZulu, translated by Dr Makhosazana Xaba".] ''ru.ac.za''. Rhodes University. 5 March 2025. Retrieved 19 November 2025</ref> == Metswedi == j05wzd74imdpxcdsay8tkfnf4ldqi34 Nathalie Boltt 0 11925 51836 44931 2026-06-28T17:09:35Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51836 wikitext text/x-wiki '''Nathalie Boltt''' (o tshotswe ka kgwedi ya Phukwi ele lesome la boferanongwe(19) ka ngwaga wa 1973) ke motshameki wa mo Afrika Borwa, motsamaisi le mokwadi. O simolotse go tshameka mo nageng ya gaabo, Afrika Borwa, jaaka Joey Ortlepp mo terameng ya [[SABC 3]] ya Isidingo go tloga ka ngwaga wa 2001 go fitlha ka ngwaga wa 2004.<ref>Actor Biography: Nathalie Boltt, South African TV Authority.[https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=8223]</ref> O itsege thata ka go tshameka karolo ya Penelope Blossom mo the [[CW's]] teen drama series Riverdale go tloga ka ngwaga wa 2017 go fitlha ka ngwaga wa 2023. == Botshelo le thuto == O goletse kwa Johannesburg mo Aforika Borwa ka nako ya tlhaolele mme a aloga ka BA mo go Direng le go Tantsha kwa Yunibesithing ya Rhodes kwa Grahamstown ka ngwaga wa 1995. <ref>Actor biography johnsonlaird.com. Retrieved on 28 November [https://johnsonlaird.com/assets/documents/1895/1895_actor_biography.pdf 2024]</ref><ref>Riverdale, interview with actress Nathalie Boltt: "Consider yourself enlightened" ''Daily Bloid''. 1 August [https://www.dailybloid.com/interview/riverdale--interview-with-actress-nathalie-boltt---consider-yourself-enlightened-streaming-netflix-cast-plot 2022]</ref><ref>Episode 322: Nathalie Boltt YVR Screen Scene. 8 October [https://www.yvrscreenscene.com/home/2024/10/8/episode-322-nathalie-boltt 2024]</ref> == Tiro == Ka ngwaga wa 2005, o ne a tlhagelela mo The Poseidon Adventure, e e neng e le NBC remake ya filimi ya leina le le tshwanang. <ref>Nathalie Boltt NZ On Screen. Retrieved on 28 November [https://www.nzonscreen.com/profile/nathalie-boltt 2024]</ref> Ka ngwaga wa 2009, o ne a nna le seabe sa go tshegetsa mo filiming ya Neill Blomkamp e e neng e dirilwe mo Afrika Borwa, e e bidiwang District 9.[ Morago ga moo o ne a nna le seabe sa go tshegetsa mo filiming ya thelebišene ya New Zealand, Bloodlines, e e theilweng mo kgannyeng ya nnete ya Colin Bouwer, ngaka ya mo Aforika Borwa kwa New Zealand. O ne a tlhophiwa go nna [[Best Supporting Actress]] kwa 2011 Aotearoa Film & Television Awards.<ref>Bloodlines NZ On Screen. Retrieved on 28 November [https://www.nzonscreen.com/title/bloodlines-2010/awards 2024]</ref> Ka ngwaga wa 2017, o ne a na le seabe mo 24 Hours to Live mmogo le [[Ethan Hawke]].<ref>24 Hours to Live - Full Cast & Crew ''TV Guide''. Retrieved on 28 November [https://www.tvguide.com/movies/24-hours-to-live/cast/2030230908/ 2024]</ref> O ne gape a dira lentswe la baanelwa ba le bantsi, go akaretsa [[DottyWot]] mo motseletseleng wa bana wa New Zealand The WotWots. Ka kgwedi ya Ngwanatsele ngwaga wa 2024, o ne a simolola go dira filimi ya gagwe ya ntlha ya go nna motsamaisi, Holy Days, kwa New Zealand. Mo filiming eno, Jackie Weaver, Judy Davis le Miriam Margolyes ba tshameka jaaka baitlami ba basadi ba le bararo kwa South Island ya New Zealand.<ref>Judy Davis, Miriam Margolyes, Jacki Weaver to join NZ set of Nat Boltt’s ‘Holy Days’ if.com.au. 5 November [https://if.com.au/judy-davis-miriam-margolyes-jacki-weaver-to-join-nz-set-of-nat-boltts-holy-days/ 2024]</ref><ref>Judy Davis, Miriam Margolyes and Jacki Weaver to Play Quirky Nuns in Nat Boltt’s Comic Adventure ‘Holy Days’ (EXCLUSIVE) ''Variety''. 1 November [https://variety.com/2024/film/global/judy-davis-miriam-margolyes-jackie-weaver-holy-days-nat-boltt-1236197521/ 2024]</ref> Filimi e rulaganyeditswe go bontshiwa bagwebi kwa ngwaga wa 2025 Toronto International Film Festival,<ref>Jeremy Kay, "Features from UK, Canada, Nigeria among TIFF Industry Selects line-up". ''Screen Daily'', August 18, [https://www.screendaily.com/news/features-from-uk-canada-nigeria-among-tiff-industry-selects-line-up/5207954.article 2025]</ref>le fa letsatsi la go gololwa ga yone le ise le itsisiwe. == Botshelo jwa gagwe == O ne a fuduga go tswa mo Aforika Borwa go ya New Zealand ka ngwaga wa 2006 mme a godisa morwa wa gagwe kwa Wellington le monna wa gagwe, Phil.<ref>At my place: Riverdale actress Nathalie Boltt ''Stuff''. 15 October [https://www.stuff.co.nz/life-style/homed/celebrity-homes/97806898/at-my-place-riverdale-actress-nathalie-boltt 2017]</ref> O ne a fudugela kwa Canada mme jaanong o nna kwa Vancouver.<ref>Top Billing catches up with Riverdale stars Nathalie Boltt and Mädchen Amick ''Top Billing''. Retrieved on 28 November [https://web.archive.org/web/20251114204141/http://www.topbilling.com/articles/We-catch-up-with-Riverdale-stars-Nathalie-Boltt-and-Madchen-Amick-.html?articleID=3580 2024]</ref> == Difilimi == {| class="wikitable sortable" !Year !Title !Role !Notes |- |2007 |''Flood'' |Kate Morrison | |- |2007 |''Route 30'' |Mandy | |- |2008 |''Doomsday'' |Jane Harris | |- |2009 |''District 9'' |Sarah Livingstone | |- |2010 |''Kawa'' |Annabelle | |- |2013 |''The Silk'' |Nurse | |- |2014 |''The Cure'' |Ruby Wakefield | |- |2014 |''Route 30 Three!'' |Agent Nat | |- |2015 |''Food for Thought'' |Merran |Short film |- |2017 |''24 Hours to Live'' |Dr Helen | |- |2020 |''Watershed'' |Sam |Short film |- |2021 |''Demonic'' |Angela | |- |2024 |''The Ornament'' |Luna |Short film |- |2025 |''Holy Days'' | |Directorial debu |} == Metswedi == hmqkrd3c56wgy30j0850yrviz3pinev Zulaikha Patel 0 11931 51879 44940 2026-06-29T01:07:17Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51879 wikitext text/x-wiki '''Zulaikha Patel''' (o o tshotsweng ka 2002)<ref name=":0">[https://www.bbc.com/news/world-38012048 "BBC 100 Women 2016: Who is on the list?".] ''BBC News''. 21 November 2016. Retrieved 21 November 2025</ref> ke molweladitshwanelo o o kgatlhanong le kgetholo ya lotso le mmala wa kwa [[Aforika Borwa]]. O nnile sekao sa ntwa kgatlhanong le molao wa sekolo sa basetsana sa [[Pretoria Girls High School]], mabapi le meriri ya basetsana ba bantsho ka 2016, a le dingwaga di le lesome le boraro. Ene le ba a neng a tsena sekolo le bone ba ne ba tshwara ditshupetso tse di neng tsa baka phetogo mo molaong wa sekolo le dipatlisiso tsa magatwe a kgethololo ya lotso le mmala lwa sekolong seo. O inotswe a re "go nkopa go fetola moriri wa me go tshwana le go nkopa go sutlha bontsho jwa me."<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20161220072555/http://www.you.co.za/lekker-sa/four-south-africa-women-make-it-on-bbcs-100-women-list-2016/ "Four South Africa women make it on BBC's 100 Women List 2016".] ''YOU''. 22 November 2016. Archived from the original on 20 December 2016. Retrieved 21 November 2025.</ref> == Botshelo jwa a le mmotlana == Zulaikha Patel o tsholetswe kwa Aforika Borwa, mo lolwapeng lwa ditso tse pedi  ebong motho montsho wa Aforika Borwa le mo India. Ka bongwana jwa gagwe, lonyalo lwa batsadi ba gagwe ba ditso tse di farologaneng, go ne go bodiwa ka lone gangwe le gape. O supile gore fa a gola o ne a kgethololwa ke dintlha ka bobedi tsa lolwapa lwa gagwe ka a tlhakantse ditso, a ikutlwa a sa kgone go wela mo lotlhakoreng lope lwa ngwao ya gagwe. Fa a le ngwana, Patel o ne a re maiphitlhelo a gagwe a ntlha le kgethololo ya lotso le mmala a ne a tswa mo lotlhakoreng lwa lolwapa lwa gagwe lwa lotso lwa India le gore teme e ne e ba kgaoganya. Mo lotlhakoreng lwa ga mmaagwe, o ne a tlhalosa ka fa batho ba motse wa ga mmaagwe ba neng ba mo kgalela moriri wa gagwe, se se neng sa baka dipuisano le go itshekatsheka ka moriri wa gagwe o o tshophegileng ka tlholego.<ref>Dlamini, Ntombizodwa (1 April 2025). [https://iol.co.za/lifestyle/family/2025-04-01-between-two-worlds--zulaika-patels-painful-journey-of-dual-family-rejection/ "Between Two Worlds | Zulaika Patel's painful journey of dual family rejection".] ''IOL''. Retrieved 21 November 2025.</ref> == Go gwanta == [[Setshwantsho:Afro Hair.jpg|thumb]] Sekolo sa Pretoria Girls High School se kwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]], kwa Aforika Borwa. Sekolo se se simolotswe ka 1902 e le sa batho basweu fela fa se sale se tlhamiwa go fitlhelela ka 1990, dikolo tsa Aforika Borwa di ne di kgaogane ka ditso pele ga puso ya tlhaolele, mme fa e sale ka 1990, sekolo seo se buletswe basetsana ba ditso tsotlhe. Go ya ka CNN, molao wa Pretoria Girls ga o nankole meriri ya se Aforika e e thata, mme se na le melawana ya tebego, e akaretsa e e buang gore meriri yotlhe e tshwanetse go nna phepa e tsamaelana le paka ya sekolo. Barutabana ba ne ba boleletse baithuti gore meriri ya bone ya batho bantsho e tlharaletse e tshwanetse go bofiwa.<ref>Thabile Vilakazi, for (31 August 2016). [https://edition.cnn.com/2016/08/31/africa/south-africa-school-racism/index.html "Students say school's hair policy is racist".] ''CNN''. Retrieved 21 November 2025</ref><ref>Shelton, Michaela (1 April 2020). [https://digitalcollections.sit.edu/isp_collection/3844/ "Regulating Cultural Expressions in Post-Apartheid South Africa: A Case Study on Pretoria High School for Girls".] ''Independent Study Project (ISP) Collection''.</ref> Go ne go bonahala gore bare meriri ya basetsana e tshwanetse go tlhamaladiwa kgotsa ya bofiwa eseng go kamiwa fela e lesitswe.<ref name=":0" /> Zulaikha Patel o ne a le gareng ga baithuti ba ba neng ba eteletse pele ditshupelo kgatlhanobf le sekolo sa Pretoria Girls High School, kgatlhanong le molao wa moriri wa sekolo seo.<ref name=":2">Malgas, Natalie. [https://web.archive.org/web/20161124001706/https://www.ewn.co.za/2016/11/23/four-south-africans-make-it-on-bbc-s-100-women-list-for-2016 "Four South Africans make it on BBC's '100 Women List for 2016'"]. Archived from the original on 24 November 2016. Retrieved 21 November 2025</ref> == Ditlamorago == Mo tshekatshekong ya 2017 ya melao ya sekolo, kgaolo ya masome mabedi le bosupa e ne e kwadile ka fa mogwanto wa 2016 wa sekolo sa Pretoria High School for Girls e duleng mo maiphitlhelong a letsatsi le letsatsi a baithuti ka melao ya tebego. Le ntswa molao o ne o papamaditse ditshetlana di tshwana le botho, tekatekano, le go akarediwa, baithuti ba ne ba bega fa ditshetlana tse gantsi di sa tsamaisane le ka fa melao e dirisiwang ka teng. Morago ga tiragalo e, lephata la thuto la [[Gauteng]] le ne la seegela kwa thoko molao wa meriri la laela sekolo go kwalolola molao go na le tlaleletso ya baithuti. Kgaolo ya masome mabedi le bosupa e ne ya akaretsa phetogo e, e le sekai sa ka fa melao ya tebego e tshwanetseng go tsamaelana le ditshireletso tsa seriti, tekatekano le ngwao.<ref name=":1" /> Ditiro tsa ga Zulaikha Patel di ne tsa rotloetsa megwanto e mengwe kwa [[Aforika Borwa]], kwa Lawson Brown High School kwa [[Eastern Cape|Kapa Botlhaba]] le kwa St Michael's school for Girls kwa [[Bloemfontein]] kwa batsadi ba neng ba nna le seabe mo mogwantong. Batho lefatshe ka bophara, ba ne ba simolola go abelana ditshwantsho tsa meriri ya bone mo maranyaneng ba supa fa ba le seopo sengwe le baithuti ba basetsana kwa Pretoria Girls High School. Metswedi ya dikgang ya mafatshefatshe e ne ya bega ka se.<ref>Thabile Vilakazi (31 August 2016). [https://edition.cnn.com/2016/08/31/africa/south-africa-school-racism/index.html "South African students protest against school's alleged racist hair policy"]. ''CNN''. Retrieved 21 November 2025</ref> Megwanto e e ne e supa fa kgaogano ya ditso e santse e le teng, le ntswa puso ya tlhaolele e ne ya fela ka 1991. Go gatelela ga ga Patel go ne ga gwetlha megwanto e mentsi le phetogo. Tona wa thuto wa Gauteng Panyaza Lesufi o ne a etela sekolo sa Pretoria Girls High School go utlwa dilelo tsa baithuti ba bantsho, e seng ka molao wa moriri fela mme gape e le ka tlhaolele ya lotso le mmala kwa sekolong seo. Sekai, basetsana ga ba letlelelwe go bua diteme tsa Aforika mo sekolong, ba ka bua Sekgoa le Afrikaans fela. [[Patrick Gaspard]], moemedi wa [[USA|United States]] kwa Aforika Borwa o ne a kwala mo maranyane a twitter are "ditshaba tsotlhe di na le melao, nako tse dingwe melao eo e a gatelela e tlhoke go senolwa le go lwantshiwa. Kopo ya mo maranyaneng e ne ya tshwara menwana e ka nna dikete di le masome mabedi le botlhano ka letsatsi.<ref>Safdar, Anealla (30 August 2016). [https://www.aljazeera.com/news/2016/8/29/s-africa-black-students-protest-racist-hair-rules "S Africa: Black students protest 'racist' hair rules]". ''Al Jazeera''. Retrieved 21 November 2025</ref> Lephata la thuto la Gauteng le ne la seegela kwa thoko molao wa moriri.<ref name=":2" /> Mo dingwageng di le mmalwa tse di latelang, Patel o ne a atolosa tiro ya gagwe go gwetlha ka fa mohama wa bontle le dikao dingwe di supang dielo tse di kgatlhanong le bontsho ka teng.<ref>[https://www.sowetan.co.za/news/south-africa/2022-03-14-sahrc-begins-hearings-into-racism-in-advertising/ "SAHRC begins hearings into racism in advertising"]. ''Sowetan''. 14 March 2022. Retrieved 21 November 2025</ref> == Go lemogiwa. == Patel o ne a lemogiwa e le ene a mmotlana mo lenaaneng la BBC News la basadi ba ba lekgolo ka 2016. O amogetse dietsele tse dingwe di le dintsi jaaka sa bobegadikgang sa banana ba le lekgolo ba ba nang le thotloetso ka 2017 kwa Aforika Borwa, seetsele sa Breaking Down Borders ka 2018, le se sesha saa Aforika a le lekgolo a a nang le thotloetsho ka 2019.<ref>Smith, Scott Peter (9 June 2023). [https://web.archive.org/web/20250810190023/https://mg.co.za/200YoungSouthAfricans/2023/zulaikha-patel/ "Zulaikha Patel"]. ''The Mail & Guardian''. Retrieved 21 November 2025.</ref> Ka 2017, motshwantshi wa mo loboteng Lexi Bella o ne a taka e le tlotla ya va Zilaikha Patel kwa New York morago ga go tlhotlhelediwa ke go lwela ditshwanelo ga gagwe kwa Aforika Borwa. Setshwantsho seo ke se se tletsetletseng sa ga Patel ka mogwanto a supa moriri wa gagwe wa tlholego le lebole le tsholeditswe kwa godimo e le sesupo sa kgololesego.<ref>Reporter, Staff (18 February 2017). [https://www.news24.com/citypress/news/young-sa-activist-honoured-with-mural-in-new-york-20170406 "Young SA activist honoured with mural in New York"]. ''News24''. Retrieved 21 November 2025.</ref> Batho ba maemo ba supile kemo nokeng ya bone le kgatlhego mo go Zulaikha Patel ba akaretsa Solange Knowles, o a neng a mo akgola mo maranyaneng a twitter (a bidiwang X gompieno) a mo akgolela tiro ya gagwe mo letsholong leo.<ref>Modisane, Kgosi (1 September 2016). [https://www.citizen.co.za/lifestyle/solange-knowles-gives-pretoria-girls-protester-zulaikha-patel-a-shout-out/ "Solange Knowles gives Pretoria Girls protester Zulaikha Patel a shout out"]. ''The Citizen''. Retrieved 21 November 2025.</ref> == Dibuka == * [[Setshwantsho:Mobilizing Tweet.jpg|thumb]]Patel,Zulaikha (Phukwi 2021). My Coily Crowny Hair. Lingua Franca. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-1928535904|978-1928535904.]] * Patel, Zulaikha (Mopitlo a le malatsi a mararo ngwaga wa 2025). Brave Like Me! Pan Macmillan Aforika Borwa. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-1-77999-087-7|978-1-77999-087-7]] == Metswedi == f4i7i0r2i85kj0y5pn1cyherh06u4hu Nambitha Ben-Mazwi 0 12073 51834 50613 2026-06-28T16:57:38Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51834 wikitext text/x-wiki '''Nambitha Ben-Mazwi''' (yo o tshotsweng ka Sedimonthole a rogwa 1988)<ref>[https://www.filmmakers.eu/en/actors/nambitha-ben-mazwi "Nambitha Ben-Mazwi – Filmmakers"]. ''www.filmmakers.eu''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> ke modiragatsi wa Aforika Borwa, mogasi wa thelebišene, mogasi wa seromamowa le mogwebi.<ref>[https://www.glamour.co.za/lifestyle/nambitha-ben-mazwi-shining-bright-on-and-off-screen-9b9a73fe-2ba1-4c65-a52b-79815b62084b "Nambitha Ben-Mazwi shining bright on and off screen"]. ''www.glamour.co.za''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref name=":1">Tshegofatso, Princess (2021-03-14). [https://www.thecityceleb.com/biography/celebrity/actress/nambitha-ben-mazwi-biography-husband-xhosa-movies-parents-net-worth-age-netflix-instagram/ "Nambitha Ben-Mazwi Biography: Husband, Xhosa, Movies, Parents, Net Worth, Age, Netflix, Instagram"]. ''TheCityCeleb''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> O itsege ka dikarolo tsa gagwe mo motseletseleng wa drama ya boditšhabatšhaba wa ''[[King Shaka]]'',<ref>[https://web.archive.org/web/20230328143946/https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/culture/2023-02-10-nambitha-ben-mazwi-continues-to-grow-international-rsum-with-king-shaka/ "Nambitha Ben-Mazwi continues to grow international résumé with King Shaka"]. ''SowetanLIVE''. Archived from [https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/culture/2023-02-10-nambitha-ben-mazwi-continues-to-grow-international-rsum-with-king-shaka/ the original] on 2023-03-28. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> filimi ya [[Netflix]] ya ''[[Happiness Ever After]]'', mmogo le [[Renate Stuurman]], [[Xolile Tshabalala]], [[Khanyi Mbau]] le [[Rami Chuene]]<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt14307890/?ref_=nm_knf_t_1 Happiness Ever After]'', AAA Entertainment, Blingola Media, Netflix, 2021-11-10, retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> le metseletsele ya thelebišene ya Aforika Borwa jaaka ''[[The Queen]]'' le ''[[Scandal!]]''<ref name=":2">[[imdbname:8530316|"Nambitha Ben-Mazwi | Actress"]]. ''IMDb''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Nambitha Ben-Mazwi o tshotswe ka Sedimonthole a rogwa 1988 kwa [[Port Elizabeth]], [[Aforika Borwa]].<ref name=":0">SR (2020-07-11). [https://studentroom.co.za/wiki/nambitha-ben-mazwi/ "Nambitha Ben-Mazwi – 2025–2026 Wiki"]. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> O tsene ''Sekolo se Segolo sa Basetsana sa Collegiate'' pele ga a bona dikirii ya Honours mo Maranyaneng a Kgwebo go tswa kwa [[Yunibesithing ya Motsekapa]] (UCT).<ref name=":0" /> == Tiro == === Jaaka mmakgwebo === Ben-Mazwi o simolotse kompone ya bobegakgang ya NambithaBM Media.<ref name=":3">[https://www.osmtalent.com/artist/nambitha-ben-mazwi/ "Nambitha Ben-Mazwi"]. ''Owen S Management''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Jaaka moemedi wa letshwaokgwebo === O dirile jaaka Moemedi wa Baagi ba Lefatshe Lotlhe, Moemedi wa Thuto e e Lekanang wa Lekgotla la Ditshaba le Moemedi wa Letshwaokgwebo la Aforika Borwa. Ka 2020, o ne a tlhagelela mo alebamong ya ditshwantsho ya ga [[Beyonce]] ya ''[[Black is King]]''.<ref name=":3" /><ref>[https://www.gq.co.za/culture/entertainment/nambitha-ben-mazwi-features-in-beyonces-black-is-king-musical-film-and-visual-album-689aa874-d186-4e37-9d65-c4e876f8420b "Nambitha Ben-Mazwi features in Beyonce's Black Is King, Musical Film and Visual Album!"]. ''www.gq.co.za''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Jaaka mogasi wa thelebišene === Ben-Mazwi o ne a dira jaaka MC ka nako ya Sejana sa Lefatshe sa FIFA sa 2010 mme a nna moamogedi-mmogo wa Dietsele tsa Tlhopho ya Batshameki ba BrightRock ka 2021 mo Ditšhaneleng tsa SuperSport 201 le 211.<ref>Mahlangu, By Quincy. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/nambithas-dream-comes-true-20210923 "Nambitha's dream comes true!"]. ''Daily Sun''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> === Jaaka modiragatsi === Ben-Mazwi o sikana le moswi [[Winston Ntshona]], modiragatsi wa bobogelo wa Aforika Borwa, mokwadi wa drama, modiragatsi le mofenyi wa Sekgele sa Tony<ref>[https://web.archive.org/web/20251212085323/http://www.topbilling.com/articles/Top-Billing-chats-to-star-Nambitha-Ben-Mazwi-.html?articleID=3881 "Top Billing chats to star Nambitha Ben-Mazwi"]. ''www.topbilling.com''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> yo a mo umakileng jaaka tlhotlheletso ya ntlha mo kgatlhegong ya gagwe mo bodiragatsing. O ne a tsenelela Khwaere ya Bana ya Kapa Botlhaba a le dingwaga di le lesome le bobedi mme a diragatsa mo ditlhagisong di le mmalwa tsa mmino le tsa bobogelo.<ref name=":1" /> Seabe sa gagwe sa ntlha sa thelebišene e ne e le fa a ne a le moithuti kwa Yunibesithing ya Motsekapa, mo motseletseleng wa thelebišene wa ''Doubt'', kwa a neng a tshameka karolo ya Unathi Mweli. Moragonyana o ne a tlhagelela mo ''Diamond City'', ''[[Scandal!]]'', ''Broken Vows'' le motseletsele wa dibuka tsa [[Netflix]] wa ''[[Black Mirror]]''.<ref name=":1" /> Ka 2022, o ne a tshameka mo motseletseleng wa thelebišene wa Aforika Borwa wa ''[[Savage Beauty]]'' jaaka Linda Bhengu.<ref name=":2" /> Tiragatso ya gagwe e ne ya dira gore a akgolwe, go akaretsa le Sekgele sa Lefatshe Lotlhe sa NFTSA sa Modiragatsi yo o Gaisang ka ntlha ya dikarolo tsa gagwe mo ''[[Savage Beauty]]'' le ''[[Empini]]''.<ref>Keteyi, Oluthando (2012-02-14). [https://iol.co.za/entertainment/tv/local/2024-11-11-nambitha-ben-mazwi-deli-malinga-and-vuyo-dabula-among-winners-at-national-film--tv-awards-south-africa/ "Nambitha Ben-Mazwi, Deli Malinga and Vuyo Dabula among winners at National Film & TV Awards South Africa"]. ''IOL''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> Pele ga se o ne a tlhagelela mo go ''[[Madiba]]'' (2017), ''[[Scandal!]]'' (2017), ''Diamond City'' (2018–2019), ''[[How to Ruin Christmas]]'' (2020), ''Dead Places'' (2021), ''Happiness Ever After'' (2021) le ''[[The Estate]]'' (2021).<ref name=":2" /> == Bodiragatsi == {| class="wikitable" |+ !Ngwaga !Setlhogo !Karolo !Mokgwa !Ref |- |2016 |''Black Mirror'' |Nambitha Ben-Wazi |Television Series |<ref name=":2" /> |- |2017 |''[[Madiba]]'' |Nambitha Ben-Wazi |MiniSeries | |- |2017 |''[[Scandal!]]'' |Shado |Television Series | |- |2018–2019 |''[[Diamond City]]'' |Benathi |Television Series | |- |2020 |''[[How To Ruin Christmas]]'' |Refiloe |Television Series | |- |2020 |''[[The Queen]]'' |Shaueesha |Television Series | |- |2021 |''[[Dead Places]]'' |Angela |Television Series | |- |2021 |''[[Happiness Ever After]]'' |Zimkitha |Film | |- |2021 |''[[The Estate]]'' |Gigi Thethani |Television Series | |- |2022–2024 |''[[Savage Beauty]]'' |Linda Bhengu |Television Series |<ref>[https://web.archive.org/web/20250121142501/https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/fashion-beauty/2024-07-04-a-look-into-savage-beautys-nambitha-ben-mazwi-and-rosemary-zimus-rise-to-stardom/ "A look into Savage Beauty's Nambitha Ben-Mazwi and Rosemary Zimu's rise to stardom"]. ''SowetanLIVE''. Archived from [https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/fashion-beauty/2024-07-04-a-look-into-savage-beautys-nambitha-ben-mazwi-and-rosemary-zimus-rise-to-stardom/ the original] on 2025-01-21. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> |- |2024–2025 |''[[Empini]]'' |Ndoni Themba |Television Series |<ref>Dladla, Zibuyile. [https://stories.showmax.com/undefined/za/undefined/za/undefined/za/from-action-to-emotion-nambitha-ben-mazwis-empini-journey "From action to emotion: Nambitha Ben-Mazwi's Empini journey"]. ''stories.showmax.com''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> |} === Ditiro tsa bobogelo<ref>[https://web.archive.org/web/20251212070603/https://www.apm.co.za/artiste/nambitha-benmazwi-1298/ "APM"]. ''Artistes Personal Management''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> === * ''Cinderella'' * ''Cabaret'' * ''The Promise'' * ''Gilbert & Sullivan Memoirs'' * ''The King and I'' * ''The Mikado'' * ''The Way'' == Dietsele le temogo<ref name=":4">Tsewu, Siya. [https://www.news24.com/drum/celebs/news/nambitha-ben-mazwi-on-her-latest-award-nomination-and-her-shespeaks-movement-20221208 "Nambitha Ben Mazwi on her latest award nomination and her #SheSpeaks Movement"]. ''News24''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> == * Glamour Woman of the Year (2016) * Woman of Wonder (2020) * Global Visionary Award – Woman of Wonder (2023) * Received the Industry ICON recognition – Academy Oscars (2024)<ref>[https://www.gq.co.za/culture/entertainment/an-evening-to-honour-legends-with-don-julio-fa7a1dda-9a49-44f7-946f-fade8e8f02b2 "An evening to honour legends with Don Julio"]. ''www.gq.co.za''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> * Most Stylish Performing Artist in Film or Television – SA Style Awards (2024)<ref>Whatsapp; Print; Pdf; X; Linked-in; Facebook; options, More sharing. [https://www.bizcommunity.com/Article/196/430/233894.html "SA Style Awards winners announced!"]. Bizcommunity. Retrieved 2025-10-16. {{cite web}}: |last6= has generic name (help)</ref> * Hot Chick of the Year: Feathers Awards (2024)<ref>McKay, Bronwyn. [https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/celebrities/gallery-feather-award-winners-announced-20221111 "GALLERY | Feather Award winners announced"]. ''News24''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> * Actress of the Year: VN Global Awards (won)<ref name=":4" /> * Best Actress (''Savage Beauty'' and ''Empini'') – National Film and Television Awards (2024) == Metswedi == <references /> [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] ftbvgenvoh2qm4etfaqt9z5iszl6wtq Linda Mtoba 0 12075 51816 50138 2026-06-28T13:41:49Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51816 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Linda Mtoba|birth_name=Linda Mtoba|birth_date={{birth date and age|1991|11|11}}|birth_place=[[Umlazi]], [[KwaZulu Natal]], South Africa|education=[[University of Nairobi]]|occupation={{hlist|Actress|influencer|model}}|years active=2016{{ndash}}present|notable works={{ubl|''[[Isibaya]]''|'' [[The River (South African TV series)|The River]]''}}|spouse(s)={{marriage|Steven Mayers|2017|2022|end=divorced}}|children=1}} '''Linda Mtoba''' (yo o tshotsweng ka Ngwanaatsele a le lesome le motso 1991) ke modiragatsi wa Aforika Borwa, motlhotlheletsi le motlelara.<ref>Samuel, Daniel (2021-10-28). [https://answersafrica.com/who-is-linda-mtoba-and-how-old-is-she.html "Who Is Linda Mtoba and How Old Is She?"]. ''AnswersAfrica.com''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref>[https://zalebs.com/celebrities/linda-mtoba/ "Get to know Linda Mtoba - ZAlebs"]. ''zalebs.com''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20250318155303/https://tothemaxmanagement.com/linda-mtoba/ "Linda Mtoba achievements"]. ''To The Max''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> O itsege thata ka dikarolo tsa gagwe tse dikgolo mo difiliming tsa thelebišene tsa [[Mzansi Magic]] ''[[Isibaya]]'' jaaka Zama Ngwenya le ''[[The River]]'' jaaka Nomonde Dikana.<ref>Khumalo, Nonhlanhla. [https://www.news24.com/TrueLove/isibaya-actress-linda-mtoba-lets-us-into-her-life-20170728 "Isibaya actress Linda Mtoba lets us into her life"]. ''Truelove''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref>Seleme, Rae (2023-08-31). [https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/breaking-actress-linda-mtoba-returns-the-river-as-nomonde-dikana-zweli-lindiwe-31-august-2023/ "Linda Mtoba returns to 'The River' as Nomonde Dikana"]. ''The South African''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> O ne a bidiwa moemedi wa lefatshe lotlhe wa letshwaokgwebo la [[Huggies]] ka 2020.<ref>D'Alessandro, Robyn. [https://web.archive.org/web/20251006230115/https://www.mamamagic.co.za/milestones-magazine/getting-to-know-mom-and-huggies-ambassador-linda-mtoba/ "Getting to know mom and Huggies ambassador Linda Mtoba"]. ''MamaMagic''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> O ne a akarediwa mo lenaaneng la [[Forbes la batho ba le 30 ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 30]].<ref>[https://www.forbes.com/30-under-30/2024/ "Forbes 30 Under 30 List 2024 - 30 and Under Entrepreneurs & More"]. ''Forbes''. Retrieved 26 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Botshelo le tiro == === Botshelo jwa pele === Linda Mtoba o tshotswe ka la bo 11 Ngwanaitseele 1991, kwa Umlazi, KwaZulu Natal, Aforika Borwa mo lelapeng la Sexhosa. O godisitswe ke mmaagwe le borraagwemogolo mmogo le morwarraagwe.[8] Rraagwe o ne a tlhokafala fa a le dingwaga di le 13, mme o ne a gola le rre wa bobedi yo o neng a tshameka karolo ya go nna rre yo o siameng mo go ene le morwarraagwe.[9] O tsene kwa Yunibesithing ya Nairobi, kwa a boneng Bachelor of Commerce mo IT (Thekenoloji ya Tshedimosetso).[10] === Tiro === Pele ga a tsenelela mo intasetering ya boitlosobodutu, Mtoba o bereka jaaka morutabana yo o tshwanelegang kwa sekolong se se potlana, mme o ne a rola tiro go tswelela ka tiro ya gagwe ya bodiragatsi le bobegadikgang.[11] Mtoba o simolotse tiro ya gagwe ya bodiragatsi ka 2016 kwa a neng a dira tiro ya gagwe ya ntlha mo thelebišeneng mo sefiliming sa Mzansi Magic sa Isibaya jaaka Zama Ngwenya.[12][13] Moragonyana o ne a tshameka karolo ya motshamiki mo filiming ya thelebišene ya The Noka e le Nomonde Dikana ka 2018.[14] Ka 2020, o ne a bidiwa moemedi wa letshwaokgwebo la Huggies.[15] Ngwaga o o latelang, o ne a tshameka karolo ya ga Lerato mo filiming ya Showmax ya bosigo bo le bongwe.[16] Gape e ne e le moemedi wa letshwaokgwebo la Bernini. Ka 2022, Mtoba o ne a bidiwa sefatlhego sa Vaseline mme a dira le Samsung Galaxy go dira tirisanommogo ya letshwaokgwebo.[20][21] Ka 2023, o ne a tshameka gape karolo ya ga Nokwanda mo pakeng ya bobedi ya Isifiso mme a tsenela Gagasi FM. Ka 2024, o ne a tshameka karolo e e kwa pele mo filiming ya thelebišene ya BET Aforika e bong Queendom e le Ntandokayise Mthombeni.[26][27] O ne a tshwara tiragalo ya Lelapa la 2024 la Mama Play Date.[28] Ka 2025, o ne a bidiwa mongwe wa batlhotlheletsi ba ba kwa godimo ba bontle mo Aforika Borwa.[29] O ne a tlhagelela mo khabareng ya makasine wa Glamour SA. == Bodiragatsi == {| class="wikitable" !Ngwaga !Filimi !Karolo !Dinopolo |- |2017 |''Isibaya'' |Zama Ngwenya |Starring role, season 2 |- |2018 |''The River'' |Nomonde Dikana |Main role, season 1 to 6 |- |2021 |''One Night KwaMxolosi'' |Lerato |Starring role |- |2023 |''Isifiso'' |Nokwanda |Main role, season 2 |- |2024 |''Queendom'' |Ntandokayise Mthombeni |Lead role, season 1 |} == Botshelo jwa gagwe == Ka 2017, o ne a nyala Steven Meyer, rakgwebo le motlelara, ba na le ngwana a le mongwe. Ka 2024 ba ne ba tlhalana morago ga dingwaga di le thataro ba nyalane.[33][34] O itsege ka go abelana ka ditshwantsho tsa botshelo jwa gagwe mo metsweding ya dikgang, a naya balatedi ba gagwe lesedi la botshelo jwa lelapa la gagwe.[35] == Bopelotlhomogi == Mtoba o amega le mekgatlho e le mmalwa ya bopelotshweu, go akaretsa le mokgatlho wa bopelotshweu wa Aforika Borwa, "Dignity Dreams," o o tlamelang ka ditlhagiswa tsa bophepa go basetsana ba ba tlhokileng lesego. Gape o tshegeditse dilo tse dingwe, tse di jaaka go lemosa batho ka kankere le go ba ruta.[36] == Dietsele le ditlhopho == {| class="wikitable" !Ngwaga !Seetsele !Seabe !Tiro !Maduo !Ref |- |2017 |Feather Award |Hot chick of the Year |''Herself'' |Won | |- |2018 |Royalty Sopie Awards |Best Supporting Actress |As Zama on ''Isibaya'' |Nominated | |- | rowspan="2" |2022 | rowspan="2" |South African Social Media Awards |Fashion Influencer of the Year | rowspan="3" |''Herself'' |Won | rowspan="2" | |- |Beauty Influencer of the Year |Won |- |2024 |DStv Content Creator Awards |Trendsetter of the Year |Won | |} == References == lmb2jig4pzt51r1picdiimix77k65gt Ronnel Donnelly 0 12125 51867 45292 2026-06-28T20:40:48Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51867 wikitext text/x-wiki '''Ronnel Tammlyn Donnelly''' (yo o tshotsweng ka Mopitlo a le masome mararo le motso 2004) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Aforika Borwa yo o tshamekang kwa pele wa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]] le [[setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa]]. == Tiro ya kholetšhe == Donnelly o tshamekela setlhopha sa [[liki ya basadi ya SAFA]] sa [[UWC Ladies]]. O ne a tlhophiwa go nna motshameki wa kgaisano kwa [[Kgweleng ya Dinao ya Basadi ya Varsity ya 2024]] mme a gapa sekgele sa go nosa dino tse dintsi morago ga go nosa dino di le tlhano.<ref>Pillay, Alicia (2024-08-11). [https://web.archive.org/web/20250716054243/https://gsport.co.za/tiffany-kortjie-and-ronnel-donnelly-lead-uwc-to-varsity-football-title-defence-triumph/ "Tiffany Kortjie and Ronnel Donnelly Lead UWC to Varsity Football Title Defence Triumph"]. ''gsport4girls''. Retrieved 28 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == O tshotswe ke bakatisi ba kgwele ya dinao Lewis le Thully Donnelly mme o goletse kwa Wentworth kwa a neng a dira materiki kwa [[Sekolong se Segolo sa Kloof]].<ref>https://www.pressreader.com/. Retrieved 2025-07-15 – via PressReader. {{cite web}}: Missing or empty |title= (help)</ref> == Tiro ya boditšhabatšhaba == Donnelly o ne a tshameka lekgetlho la ntlha la boditšhabatšhaba ka Phukwi a supa 2025 kgatlhanong le Ghana kwa [[Sejana sa Ditšhabatšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2024|Sejaneng sa Ditšhabatšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2024]].<ref>Mark, Jonty (2025-07-09). [https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/yoooh-donnelly-disbelief-making-banyana-debut/ "Yoooooh! Donnelly in disbelief after making Banyana debut"]. ''The Citizen''. Retrieved 28 Ngwanaatsele 2025.</ref><ref>Vardien, Tashreeq. [https://www.news24.com/sport/soccer/bafana-bafana-and-banyana-banyana/at-21-ronnel-donnelly-achieved-two-dreams-in-one-match-with-banyana-banyana-20250710-0522 "At 21, Ronnel Donnelly achieved two dreams in one match with Banyana Banyana"]. ''News24''. Retrieved 28 Ngwanaatsele 2025.</ref> O nositse nno ya gagwe ya ntlha kgatlhanong le Mali ka Phukwi a le lesome le bone 2025. === Dino tsa boditšhabatšhaba === {| class="wikitable" !No. !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1. |14 July 2025 |Honneur Stadium, [[Oujda]], [[Morocco]] | [[Setlhopha sa kgwele ya dinao sa bomme sa Mali|Mali]] | align="center" |'''4'''–0 | align="center" |4–0 |[[2024 Women's Africa Cup of Nations]] |} == Ditlotla == '''UWC Ladies''' * [[SAFA Women's League]]: maemo a bobedi: 2024 * [[Women's Varsity Football]]: 2024 Ka bo ga gagwe * [[2024 Women's Varsity Football]]: Monosi wa dino yo o kwa godimo (dino tse tlhano) * [[2024 Women's Varsity Footbal|2024 Women's Varsity Football]]: Motshameki wa kgaisano == Metswedi == eepx8cs1zu5us0e1uwy5uke213bxmms Lonah Chemtai Salpeter 0 12416 51817 46170 2026-06-28T13:52:53Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51817 wikitext text/x-wiki '''Lonah Korlima Chemtai Salpeter''' (Hebrew: לונה צ'מטאי-סלפטר, née Chemtai, o belegwe ka 12 Sedimonthole 1988) ke motshameki wa motshameko wa go taboga wa kwa Israel. O tsholetswe kwa Kenya, mme o emela Iseraele mo lefatsheng lotlhe. O ne a gapa sekgele sa boronse mo marathong kwa Dikgaisanyong tsa Lefatshe tsa Athletics tsa 2022. Kwa [[European Athletics Championships]] mo metshamekong ya [[10,000 metres]], Salpeter o ne a gapa sekgele sa gouta ka 2018, mme a gapa seetsele sa boronse ka 2022. O ne a fenya Tokyo Marathon ya ngwaga wa 2020, a gapa seetsele sa selefera kwa New York City Marathon ya ngwaga wa 2022 mme a fetsa a le wa boraro kwa [[Boston Marathon]] ya 2023. Nako ya gagwe e e gaisang ya marathone ke 2:17:45, e Salpeter a neng a e taboga ka ngwaga wa 2020 mme e ne ya dira gore a nne motabogi wa maratone wa mosadi wa borataro yo o bonako go gaisa mo hisetoring (ga jaana, ke wa bo11), mme a tlhoma rekoto e ntšhwa ya bosetšhaba sa Iseraele. Salpeter o ne a emela Iseraele kwa Diolimpiking tsa Rio ka 2016 le kwa Diolimpiking tsa Tokyo ka 2020. Go fitlha ka kgwedi ya Ngwanatsele ngwaga wa 2022, o ne a tshwere direkoto tsa bosetšhaba tsa Iseraele di le thataro, mo sekgaleng sa dimetara di le 3000 go ya go marathone. Salpeter o ne a emela Iseraele kwa Metshamekong ya Diolimpiki ya 2024 kwa Paris mo marathong a basadi ka kgwedi ya Phatwe e le lesome le bongwe,ngwaga wa 2024, mme a fetsa ka 8th. == '''Botshelo jwa pele le botshelo jwa botho''' == Lonah Chemtai o tsholetswe le go golela kwa motsaneng wa Kapkanyar, kwa [[West Pokot County]], kwa [[Rift Valley Province]] kwa bophirima jwa Kenya, leloko la morafe wa Pokot wa batho ba Kalenjin.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Qp7CcqpRLyE "Lonah Salpeter | Unscripted"]. 17 March 2020 – via YouTube.</ref><ref name=":0">Lonah Chemtai Salpeter (30 August 2018). [https://worldathletics.org/news/series/lonah-chemtai-salpeter-israel-distance-runnin "Lonah Chemtai Salpeter: I love running because… | European 10,000m champion Lonah Chemtai Salpeter of Israel talks about her passion and enthusiasm for distance running. SERIES".] ''World Athletics''.</ref><ref name=":1">Tress, Luke (16 January 2019). [https://www.timesofisrael.com/the-mom-who-beat-the-odds-and-the-bureaucrats-to-become-israels-top-runner/ "The mom who beat the odds, and the bureaucrats, to become Israel's top runner"]. ''The Times of Israel''.</ref><ref name=":2">Ohana, Lior (26 September 2022). [https://www.ynetnews.com/magazine/article/s1cf8rjzj "Israeli Olympic medalist marathon runner recalls childhood in Kenya".] ''Ynet''.</ref>Maloko a morafe a bua puo ya [[Seporo sa ka fa tlatse ga lefatshe|Se-Pokot]] le [[Se-Swahili]], ke batlhabani, mme ga ba rate go taboga - le fa e le batshabi ba ba siameng. O goletse mo ntlong e e dirilweng ka tshipi, e e se nang motlakase kgotsa metsi a a tsamayang. <ref name=":1" />O na le bana ba le lesome le bobedi mme maloko a lelapa a ne a tshwanelwa ke go ya kwa nokeng e e fa gaufi go ya go tsaya metsi a bone. <ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref>[https://web.archive.org/web/20241126194548/https://www.jewishpress.com/news/breaking-news/kenyan-born-lonah-chemtai-to-represent-israel-in-rio-marathon/2016/07/21/ "Kenyan-Born Lonah Chemtai to Represent Israel in Rio Marathon".] ''The Jewish Press'', July 21, 2016. Retrieved on 26 August 2016.</ref><ref>Lewis, Ori. (19 July 2016) [https://www.reuters.com/article/us-olympics-rio-athletics-israel-idUSKCN0ZZ2SM "Kenyan-born runner Chemtai going the distance for Israel".] Reuters. Retrieved on 2016-08-26.</ref><ref name=":1" />Sekolo sa gagwe se ne se le dikilometara di le nne (2.5 miles) go tswa kwa gaabo.<ref name=":2" /><ref>פורת, אבינעם (15 May 2015). [https://www.ynet.co.il/articles/0,7340,L-4657470,00.html "רצים עם כל הלב: סיפור האהבה המרגש של לורנה צ'מטאי ודן סלפטר". ''Y'']''net''.</ref>Ka 2005, rraagwe o ne a tlhokafala, a le dingwaga di le 55 mme Lonah o ne a thusa mmaagwe ka go lema lefatshe la polase ya lelapa, go gama dikgomo, go apaya, go tlhatswa le go ga metsi mo nokeng.<ref name=":2" /><ref>[["המירוץ של לונה: "מקבלת המון תמיכה ופרגון מעוברי אורח ברחוב""]]. ''Ynet''. 19 May 2016.</ref> == Metswedi == hd587hm0pfenxwil6fzgi0tff9w7xyh Nomafrench Mbombo 0 12495 51858 46977 2026-06-28T18:33:38Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51858 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Nomafrench Mbombo|image=Nomafrench Mbombo.png|caption=Mbombo ka 2019|office=Tona wa kgaolo ya [[Kapa Bophirima]] wa botsogo|office1=Moeteledipele wa lekgotla la bomme la [[Democratic Alliance]]|office2=Tona wa kgaolo ya [[Kapa Bophirima]] wa ngwao le metshameko|office3=Mopalamente wa kgaolo ya [[Kapa Bophirima]]|birth_date=Lwetse a le malatsi a marataro ngwaga wa 1966|birth_place=[[Mdantsane]] [[East London]] [[Aforika Borwa]]|party=[[Democratic Alliance]]|children=Ba babedi|occupation=Mopolotiki|premier=[[Alan Winde]] [[Helen Zille]]|predecessor=[[Theuns Botha]]|successor=[[Mireille Wenger]]|term_start=Firikgonga rogwa ngwaga wa 2015|term_end=Seetebosigo a le lesome le boraro ngwaga wa 2024|term_start1=Moranang a le malatsi a supa ngwaga wa 2018|term_end1=Moranang a le masome mabedi le borobabobedi ngwaga wa 2021|term_start2=Motsheganong a le masome mabedi le borataro ngwaga wa 2014|term_end2=Firikgong a rogwa ngwaga wa 2015|deputy1=Dr Arlene Adams Safiyia Stanfley|predecessor1=[[Denise Robinson]]|successor1=Dr Arlene Adams|premier2=[[Helen Zille]]|predecessor2=[[Ivan Meyer]]|successor2=[[Theuns Botha]]|term_start3=Motsheganong a le masome mabedi le motso ngwaga wa 2014}} '''Nomafrench Mbombo''' ( o o tshotsweng ka Lwetse a le malatsi a marataro ngwaga wa 1966) ke morutuntshi le mopolotiki wa kwa [[Aforika Borwa]] o a saleng a nna mopalamente wa kgaolo ya [[Kapa Bophirima]] ka 2014, a emetse phathi ya [[Democratic Alliance]]. Pele o berekile e le tona wa ngwao le metshameko wa kgaolo ya Kapa Bophirima go tswa ka 2014 go tsena 2015, le e le tona wa botsogo wa kgaolo ya Kapa Bophirima go tswa ka 2015 go tsena 2024. Mbombo e ne e le moeteledipele wa lekgotla la bomme la Democratic Alliance go tswa ka 2018 go tsena 2021.<ref>[https://www.da.org.za/people/nomafrench-mbombo Nomafrench Mbombo]. ''Democratic Alliance''. Retrieved on 09 December 2025</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20221022075202/https://www.westerncape.gov.za/gov_employee/professor-nomafrench-mbombo Professor Nomafrench Mbombo]. ''Western Cape Government''. Retrieved on 09 December 2025</ref> == Botshelo jwa gagwe le thuto == Mbombo o tshotswe ka Lwetse a le malatsi a marataro ngwaga wa 1966. O goletse kwa [[Mdantsane]], [[East London]] kwa e neng e le kgaolo ya Kapa pele.<ref name=":0">[https://www.westerncape.gov.za/news-and-media Premier Helen Zille Announces New Cabinet]. ''Western Cape Government''. Retrieved on 09 December 2025</ref> O na le dithuto tsa PhD mo go tsa bong le ditshwanelo tsa setho go tswa kwa [[University of the Western Cape]]. Mbombo o nnile le di Masters tsa botsogo jwa bomme le bana go tswa kwa [[University of KwaZulu-Natal]], le Bachelors ya booki go tswa kwa [[University of Fort Hare]]. O ne a thapiwa kwa maphateng a botsogo a [[Kapa Botlhaba]] le [[KwaZulu-Natal]].<ref name=":0" /> Pele ga a tsena mo sepolotiking, o ne a bereka e le morutuntshi kwa lephateng la botsogo jwa setšhaba kwa [[University of the Western Cape]].<ref name=":0" /> O berekile gape e le leloko la makgotla a a farologaneng, a akaretsa komiti ya lefatshe ya ditshekatsheko tse di bofitlha tsa go tlhokafala ga bomme ba ba itsholofetseng, NEPAD le ofisi ya UN ya ditshwanelo tsa setho: bomme le bong.<ref name=":0" /> Ka ngwaga wa 2024, Mbombo o ne a fiwa tlotla ya borutintshi ka sekolo sa booki kwa University of the Western Cape, mo go gatelelang seabe sa gagwe mo lekalaneng la botsogo.<ref>Ruiters, Tracy-Lynn (4 December 2023). [https://iol.co.za/capeargus/news/2023-12-04-dr-nomafrench-mbombo-gets-honorary-professor-title-from-uwc/ "Dr Nomafrench Mbombo gets honorary professor title from UWC"]. ''Cape Argus''.</ref> == Tiro ya sepolotiki == Mbombo, o pele a neng a eme nokeng [[African National Congress]], o ne a nna leloko la DA ka 2013,morago ga go tsenelela bokopano jwa DA jwa barutegi ba mmala o montsho.<ref name=":1">Huisman, Biénne (29 August 2019). [https://www.spotlightnsp.co.za/2019/08/29/mbombo-from-domestic-worker-to-mec/ "Mbombo: From domestic worker to MEC".] ''spotlightnsp.co.za''. Retrieved 09 December 2025</ref> Mbombo o ne a tlhophiwa go ya palamenteng ya kgaolo ya Kapa Bophirima ka ditlhopho tsa Motsheganong a le malatsi a robabobedi ngwaga wa 2014. O emetse kgaolo ya [[Philippi]] ya toropo ya [[Cape Town]]. Moeteledipele [[Helen Zille]] o ne a thapa Mbombo go nna tona wa ngwao le metshameko wa kwa Kapa Bophirima. O ne a tlhomamisiwa e le tona wa kgaolo ka Motsheganong a le masome mabedi le borataro ngwaga wa 2014.<ref>[https://www.pa.org.za/person/nomafrench-mbombo/ Dr Nomafrench Mbombo]. ''People's Assembly''. Retrieved on 09 December 2025</ref> [[Setshwantsho:"Verlorenvlei Heritage Settlement" MEC Nomafrench Mbombo at unveiling of plaque..jpg|left|thumb|Mbombo a apola mokwalo ka Lwetse 2014]] Ka Morule 2014, moeteledipele Zille o ne a itsise fa [[Theuns Botha]] le Mbombo ba tlaa fapaanela maemo a bo tona. Mbombo o tlaa nna tona wa kgaolo wa botsogo, fa Botha a tlaa tsaya maemo a gagwe. Diphetogo tse di simolotse ka Firikgong a rogwa ngwaga wa 2015.<ref>[https://www.news24.com/SouthAfrica/News/Zille-cracks-whip-in-Cabinet-reshuffle-20141231 Zille cracks whip in Cabinet reshuffle]. ''News24''. Retrieved on 09 December 2025</ref> Ka 2018, moeteledipele wa nako eo wa lekgotla la bomme la DA [[Denise Robinson]] o ne a itsise gore o tlaa seke a emele ditlhopho gape mp setlheng se se latelang. Mbombo o ne a itsise fa a tlaa ema, a tlhophowa kwa bokopanong kwa phathi jwa Moranang a le malatsi a supa ngwaga wa 2018.<ref>[https://web.archive.org/web/20221022080905/https://ewn.co.za/2018/04/06/da-federal-council-meets-ahead-of-party-congress DA Federal Council meets ahead of party congress.] ''EWN''. Retrieved on 09 December 2025</ref><ref>[https://www.timeslive.co.za/politics/2018-04-07-new-da-womens-network-leader-pays-tribute-to-domestic-abuse-victims/ New DA Women's Network leader pays tribute to domestic abuse victims]. ''Mail & Guardian''. Retrieved on 09 December 2025.</ref> Ka Motsheganong 2019, moeteledipele o mosha [[Alan Winde]] o ne a itsise fa Mbombo a tlaa tswelela mo maemong a gagwe e le tona wa botsogo wa kgaolo.<ref>[https://www.timeslive.co.za/politics/2019-05-23-western-cape-premier-alan-windes-cabinet-a-mix-of-old-and-new/ Western Cape premier Alan Winde's cabinet a mix of old and new.] Retrieved on 09 December 2025</ref> Ka Phalane 2019, o ne a tlhomamisa fa a ema e le ntlhopheng wa bodulasetilo jwa Democratic Alliance morago ga [[Athol Trollip]] a sena go ithola marapo.<ref>Ndamase, Mkhululi (4 November 2019). [https://www.dailydispatch.co.za/news/2019-11-04-mdantsanes-mbombo-in-running-as-interim-da-federal-chair/ "Mdantsane's Mbombo in running as interim DA federal chair".] ''HeraldLIVE''. Retrieved 09 December 2025</ref> O ne a latlhegelwa kgatlhanong le [[Ivan Meyer]].<ref>[https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/john-steenhuisen-wins-da-interim-leader-position/ "John Steenhuisen wins DA interim leader position".] ''The Citizen''. 17 November 2019. Retrieved 09 December 2025</ref> Ka Morule 2020,Mbombo o ne a kgalelwa go kwala mo maranyaneng a [[Facebook]] gore o mo malatsing a boitapoloso kwa [[Limpopo]], ka legato la bobedi la segajaja sa [[COVID-19]] kwa Kapa Bophirima. O ne a re ke boikhutso jo bo tshwanetseng jo a sa bolong go bo emela.<ref>du Plessis, Carien (24 December 2020). [https://www.news24.com/southafrica/news/western-cape-health-mec-slammed-for-holidaying-as-health-workers-struggle-to-cope-with-covid-19-20201224 "Western Cape health MEC slammed for holidaying as health workers struggle to cope with Covid-19".] ''News24''. Retrieved 09 December 2025</ref> Ka Moranang a le masome mabedi le borobabobesi ngwaga wa 2021,Mbombo o ne a ithola marapo e le moeteledipele wa lekgotla la bomme ba DA. Go ithola marapo ga gagwe go tsile morago ga [[Bonginkosi Madikizela]] a sena go ithola marapo mo boeteledingpele jwa kgaolo le tona wa dipalamo le ditiro.<ref>{{Cite web |title="WC Health MEC resigns as DA Women's Network Federal leader {{!}} eNCA". |url=https://www.enca.com/news/wc-health-mec-resigns-da-womens-network-federal-leader |access-date=2025-12-09 |archive-date=2022-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221022075154/https://www.enca.com/news/wc-health-mec-resigns-da-womens-network-federal-leader |url-status=dead }}</ref> Ka Tlhakole 2023, Mbombo o ne a fiwa tlotla ya semmuso ya motlotlegi wa lenaneo la loaro kwa University of Cape Town, le le neng le tlhametswe go thusa go tlhama tikologo e e tlaa thatafatsabg baeteledipele mo makalanebg a bone a a farologaneng, go nna bagwetlhi ba diphetogo mo botsogong.<ref>Davids, Niemah (1 March 2023). [https://www.news.uct.ac.za/article/-2023-03-01-collaboration-leadership-failure-the-mainstays-of-advancing-leadership-in-global-surgery#:~:text=Professor%20Salome%20Maswime%2C%20the%20director%20of%20the%20Global,pleasure%20to%20have%20you%20as%20our%20inaugural%20patron. "Collaboration, leadership, failure – the mainstays of advancing leadership in global surgery".] ''University of Cape Town''.</ref> Morago ka 2023,Mbombo e ne e le mongwe wa batho ba ba neng ba atswiwa mo moletlong wa dietsele wa ngwaga le ngwaga wa Power of Women, mo lekalaneng la "mme o o busang". Seetsele se se lenoga seabe sa gagwe mo mohameng wa puso jaaka tona wa botsogo wa kgaolo ya Kapa Bophirima.<ref>[https://web.archive.org/web/20251107181550/https://mg.co.za/powerofwomen/2023/nomafrench-mbombo/ "Nomafrench Mbombo: THE GOVERNING WOMAN".] ''Mail and Guardian''. 28 August 2023.</ref> Morago ga gore DA e tswelele e le mo taolong ya Kapa Bophirima ka ditlhopho tsa kgaolo tsa 2024,Winde o ne a rola Mbombo marapo a tona wa kgaolo wa botsogo.<ref>Charles, Marvin. [https://www.news24.com/southafrica/news/some-left-out-in-cold-others-stuck-on-benches-no-space-in-windes-new-cabinet-for-nomafrench-mbombo-20240613 "Some left out in cold, others stuck on benches: No space in Winde's new cabinet for Nomafrench Mbombo".] ''News24''. Retrieved 09 December 2025</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mbombo o ne a nyetswe, a na le bana ba babedi ba basetsana. Monna wa gagwe o tlhokafetse ka 2003.<ref name=":1" /> == Metswedi == f2w9i5q6ce61l6aw301dfrckzhqm2n1 Makoma Lekalakala 0 12943 51822 48488 2026-06-28T14:27:18Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51822 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Makoma Lekalakala|occupation=Mookamedi kwa Earthlife Africa|awards=Goldman Environmental}} '''Makoma Lekalakala''' ke molweladitshwanelo wa kwa [[Aforika Borwa]] o e leng mookamedi wa lekalana la Earthlife Africa kwa [[Johannesburg]]. <ref>Afika Adezweni (24 April 2018). [https://web.archive.org/web/20190403144931/http://www.marieclaire.co.za/hot-topics/nuclear-deal-heroes-mcdaid-lekalakala-win-goldman-prize "Our Nuclear Deal Heroes Have Won a Huge International Prize"]. The Marie Claire Newsletter. Archived from [https://www.marieclaire.co.za/hot-topics/nuclear-deal-heroes-mcdaid-lekalakala-win-goldman-prize the original] on 3 April 2019. Retrieved 19 March 2026</ref>Ene le [[Liz McDaid]], ba ne ba atswiwa ka seetsele sa Goldman sa tikologo ka 2018 sa kgaolo ya Aforika ka go dirisa kgotlatshekelo go emisa tumalano ya Russia le Aforika Borwa ya go fetlha motlakase ka 2017.<ref>Nosmot Gbadamosi (24 April 2018). [https://web.archive.org/web/20180729111719/https://www.msn.com/en-us/news/world/goldman-prize-two-south-african-activists-win-for-halting-russian-nuclear-deal/ar-AAweLmg?ocid=spartanntp "Goldman Prize: Two South African Activists Win For Halting Russian Nuclear Deal"]. CNN. Archived from [https://www.msn.com/en-us/news/world/goldman-prize-two-south-african-activists-win-for-halting-russian-nuclear-deal/ar-AAweLmg?ocid=spartanntp the original] on 29 July 2018. Retrieved 19 March 2026</ref> == Botshelo jwa a le mmotlana == Lekalakala o goletse kwa [[Soweto]], [[Aforika Borwa|Aforika Borwa.]] O ne a na le batsalwa le ene ba le batlhano, o godisitswe ke mmaagwe morago ga gore rraagwe a tlhokafale ka 1976. O ne a nna le lesedi la dikgang tsa selegae le tshiamololo ka a ne a bona mmaagwe a sokola go jesa ba lolwapa lwa gagwe le setšhaba sa gagwe se idiwa tiriso ya motlakase ka ntlha ya puso ya tlhaolele.<ref name=":0">Ho, Ufrieda (5 March 2020). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-03-05-makoma-lekalakala-a-social-economic-environmental-activist-mixed-with-a-pinch-of-crazy-who-stopped-a-nuke-deal/ "MAVERICK CITIZEN: Friday Activist: Makoma Lekalakala: A social-economic environmental activist, mixed with a pinch of crazy, who stopped a nuke deal"]. ''Daily Maverick''. [https://web.archive.org/web/20220529075435/https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-03-05-makoma-lekalakala-a-social-economic-environmental-activist-mixed-with-a-pinch-of-crazy-who-stopped-a-nuke-deal/ Archived] from the original on 29 May 2022. Retrieved 19 March 2026</ref> == Tiro == Ka ngwaga wa 1983, Lekalakala o ne a nna le maitemogelo a go rulaganya e le mmereki wa lekgotla la barekisi ba dijo. O nnile leloko la Earthlife Africa ka 2007 a simolola go tlhama bokopano jwa bomme ba ba buisanang ka dikgang tsa kgothetso le phetogo ya seemo sa loapi.<ref name=":0" /> == Ditiro tsa gagwe == Ka ngwaga wa 2014, puso ya Aforika Borwa e ne ya dira tumalano le lefatshe la [[Russia]] go aga mafelo a robabobedi go tsena a le lesome a go fetlhiwang motlakase kwa go one mo lefatsheng leo, a dira motlakase wa di gigawatts di le borobabongwe. Tumalano e ya sephiri e ne ya utlwalelwa ke Earthlife Africa ngwaga one oo. Fa ba sena go lemoga gore tumalano e e raya eng mo mading le mo seemong sa tikologo, Lekalakala le McDaid ga mmogo le babereki ka bone, ba ne ba tswa ka methale ya go ema kgatlhanong le tumalano e. Lekgotla la SAFCEI le ne le tswa kgakala le buelela kgothetso e e ka ntšhafadiwang go kganela phetogo ya seemo sa loapi, ebile le kile la ema kgatlhanong le mohama wa go fetlha motlakase wa [[Aforika Borwa]]. Mmogo, bomme ba babedi ba ba ne ba loga leano la go ema kgatlhanong le tumalano e, e akaretsa go bua le tautona Zuma ka bo ene, ka mabaka a gore tumalano e ne e le sephiri ebile e sa sala morago ditsamaiso tsa semolao ntle le go dira patlo maikutlo ya setšhaba kgotsa dipuisano tsa palamente. Lekalakala le McDaid ba ne ba tshwentswe ke ditlamorago tsa go epa uranium, go fetlha motlakase le matlakala a go fetlha motlakase mo tikologong le mo botsogong. Ba buile le merafe mo lefatsheng ka bophara ba tlhalosa ditlamorago tsa madi, tikologo le botsogo. Lekalakala le McDaid ba ne ba bolotsa matsholo le megwanto go ema kgatlhanong le tiro e, ba dira ditshupetso mo Aforika Borwa ka bophara. Ka Moranang a le masome mabedi le borataro ngwaga wa 2017, kgotlatshekelo ya Kapa Bophirima e ne ya atlhola fa tumalano ya go fetlha motlakase e se ka fa molao motheong, e latofatsa tumalano e be e fedisa tiro e ya di bilone di le masome a supa le borataro. Phenyo ya ga Lekalakala le McDaid e ne e le phenyo e e se kakeng ya lebalesega e e neng e sireletsa Aforika Borwa mo ditlhabololong tsa dikago tsa go fetlha motlakase, mo go ka bong go nnile le ditlamorago mo tikologong, botsogo le madi mo dikokomaneg tsa kamoso.<ref name=":1">[https://www.goldmanprize.org/recipient/makoma-lekalakala-liz-mcdaid/ "Makoma Lekalakala & Liz McDaid - Goldman Environmental Prize".] 18 March 2022. Retrieved 19 March 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20260511002152/https://thegreenconnection.org.za/liz-mcdaid/ "Liz McDaid - The Green Connection".] 9 August 2021. Retrieved 19 March 2026</ref> == Dietsele == * Seetsele sa Goldman sa tikologo ka 2018<ref name=":1" /> * Seetsele sa Eco-Warrior Gold sa 2021<ref>[https://www.eco-logicawards.com/winners/ "Winners – The Eco-Logic Awards".] Retrieved 19 March 2026</ref> == Metswedi == 8q8wfv5if75vy191z9nh3fowr6r355o Machana Shamukuni 0 12993 51820 49215 2026-06-28T14:08:17Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51820 wikitext text/x-wiki {{Short description|Botswana politician}} {{Infobox officeholder | citizenship = [[Botswana]] | occupation = Politician | name = Machana Shamukuni | office = [[Ministry of Justice (Botswana)|Minister of Justice]] | successor = [[Nelson Ramaotwana]] | predecessor1 = [[Mpho Balopi]] | successor1 = ''Office abolished'' | termstart = 2022 | termend = 2024 | termstart1 = 2022 | termstart2 = 2014 | termend2 = 2024 | president = [[Mokgweetsi Masisi]] | president1 = Mokgweetsi Masisi | party = [[Botswana Democratic Party]] | office1 = Minister of Employment, Labour Productivity and Skills Development | office2 = Member of Parliament for [[Chobe District|Chobe]] | termend1 = 2022 }} '''Machana Ronald Shamukuni('''23 September 1976 – 3 April 2026) e ne e le radipolotiki wa Motswana yo o neng a direla jaaka Tona ya Bosiamisi fa e sale lefapha le tlhamiwa ka 2022 go fitlha ka 2024.<ref>Staff Writer (2022-12-21). [https://www.mmegi.bw/news/prominent-lawyers-not-interested-in-jsc-jobs/news "Prominent lawyers not interested in JSC jobs"]. Mmegi Online. Retrieved 2022-12-29</ref> E ne e le Leloko la Kokoano Bosetšhaba la kgaolo ya Chobe go tloga ka 2014 go fitlha ka 2024. == Tiro == Shamukuni o ne a tlhophiwa go emela Chobe mo Kokoanong ya Bosetšhaba mo ditlhophong tsa kakaretso tsa 2014 fa a ne a fenya mokgethi wa BCP Gibson Nshimwe, a amogela diboutu di le 4,114 go feta tsa ga Nshimwe di le 3,166.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/15351 "Shamukuni is New Chobe MP"]. ''Botswana Daily News''. 2014-10-25. Retrieved 2022-12-29.</ref> Ka nako ya gagwe ya ntlha, Shamukuni o ne a tlhophiwa go nna Mothusa Tona ya Merero ya Moporesitente.<ref>[https://thepatriot.co.bw/masisis-balancing-act/ "Masisi's balancing act".] ''The Patriot On Sunday''. 2019-11-14. Retrieved 2022-12-29</ref> O ne a fenya ditlhopho tsa 2019 kgatlhanong le mokgatlhô wa UDC Simasiku Mapulanga, a amogela diboutu di le 4,575 kgatlhanong le tsa ga Mapulanga di le 3,200.<ref>Letsholo, Keamogetse (2019-10-24). [https://dailynews.gov.bw/news-detail/52505 "BDP Retains Chobe Constituency"]. Botswana Daily News. Retrieved 2022-12-29.</ref> Fa paka ya gagwe ya bobedi e simologa, Moporesitente Mokgweetsi Masisi ga a ka a mo boloka mo kabineteng e ntšhwa. Ka Pherekgong 2022, Masisi o ne a thapa Shamukuni jaaka Tona ya Ditiro, Tlhagiso ya Badiri le Tlhabololo ya Bokgoni. <ref>Office of the President [@BWPresidency] (2022-01-26). [https://web.archive.org/web/20241130002110/https://x.com/BWPresidency/status/1486262281113636864 "Honourable Machana Ronald Shamukuni has been appointed Minister of Employment, Labour Productivity and Skills Development"] (Tweet). Retrieved 2022-12-29 – via Twitter.</ref>Moragonyana mo ngwageng oo, Masisi o ne a tlhoma Shamukuni jaaka tona ya Lefapha la Bosiamisi le le neng le sa tswa go tlhomiwa.<ref>Peloetletse, Emma A. (2022). "Cabinet Appointments" (Press release). Gabarone, Botswana: Office of the President of Botswana.</ref>Shamukuni o tlhokafetse ka Moranang 2026.<ref>[https://www.mmegi.bw/news/bdp-confirms-shamukunis-passing/news "BDP confirms Shamukuni's passing"]. Mmegi Online. 4 April 2026. Retrieved 4 April 2026.</ref> == Metswedi == {{reflist}} [[Karolo:Mapolotiki a Botswana a dikete tse pedi le bongwe]] [[Karolo:Ditona tsa boatlhodi]] [[Karolo:Ditona tsa khiro]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana]] [[Karolo:Dintsho tsa 2026]] mnm28g4f8u3j23r2tdcbw3o98qtqo0b Simone Nortmann 0 13015 51871 49414 2026-06-28T22:23:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51871 wikitext text/x-wiki Mo go Wikipedia, encyclopedia ya mahala '''Simoné Pretorius''' (yo o tshotsweng e le Nortmann; o tshotswe ka 18 Motsheganong 1990) ke motshameki, motsamaisi, mokwadi wa dikwalo tsa difilimi le moitshedi wa difilimi wa Aforika Borwa. Jaaka motshameki, Pretorius o itsege thata ka go tshameka seabe sa Irma Humpel mo filiming ya botshelo ya Seaforikanse ya 2016 [[Vir die voëls]],<ref>Broide, El (18 November 2016). [https://www.thehouseofpop.co.za/review-vir-die-voels/ "Review: Vir die Voëls"]. ''The House Of Pop''. Retrieved 3 September 2024.</ref> e e neng ya mo tlisetsa go itsega le go lemogiwa le kwa dinageng tse dingwe.<ref name=":0">[https://issuu.com/tallgrassfilm/docs/tff_2017_15_original_-_digital_download "15th Annual Tallgrass Film Festival - 2017 by tallgrassfilm - Issuu"]. ''issuu.com''. 13 October 2017. Retrieved 3 September 2024.</ref> Ka 2024, o ne a dira tiro ya gagwe ya ntlha ya go kwala le go tsamaisa filimi ka Som van Twee, e e gapileng dikgele di le supa kwa Cape Town Silwerskerm Festival, go akaretsa le tsa Best Director le Best Screenplay.<ref name=":0" /> == Botshelo jwa pele == Simoné Pretorius o tshotswe ka 18 Motsheganong 1990 kwa Pretoria, Aforika Borwa. Batsadi ba gagwe ka bobedi ba ne ba direla [[South African Air Force]]. Rraagwe, Hannes Nortmann, o ne a tsaya karolo mo go [[South African Border War]] mme a newa sekgele sa [[Honoris Crux]] ka ntlha ya boganka ka 1988.<ref>[http://flecha.co.uk/honoris_crux.html "HONORIS CRUX"]. ''flecha.co.uk''.</ref> Mmèagwe, Tinkie Nortmann,<ref name=":1">[https://www.rooirose.co.za/simone-nortmann-hou-die-talent-dop/ "simone-nortmann-hou-die-talent-dop"]. ''Rooi Rose'' (in Afrikaans). 23 April 2018.</ref> o ne a lemoga lerato la morwadie la botshameki fa ka letsatsi lengwe a ne a palame godimo ga tafole ya [[KFC]] mme a simolola go tshamekela [[bareki]]. Pretorius e ne e le moeteledipele wa tlholego le moithuti yo o dirang sentle mo dingwageng tsa gagwe tsa sekolo, a nna Headgirl kwa sekolong sa poraemari le gape kwa sekolong se segolo, Hoërskool Centurion,<ref>[https://hscenturion.co.za/kultuur/ "KULTUUR – Hoërskool Centurion"]. ''hscenturion.co.za''. Retrieved 3 September 2024.</ref> mme a pasa matric ka dikarolo di le supa tse di kwa godimo (distinctions). Morago ga moo, o ne a bona degree ya [[BDram mo dithutong tsa terama]] kwa [[Stellenbosch University]] mme a nna leloko la Student Representative Council ka 2012.<ref>[https://www0.sun.ac.za/ematie/en/young-alumni "e-Matieland"]. ''www0.sun.ac.za''. Retrieved 3 September 2024.</ref> == Tiro == === Filimi === Ka 2015, Simoné Pretorius o ne a ya go tsaya karolo mo thupelong ya botshameki ya dibeke di le tharo e e neng e etelelwa pele ke [[Diane Venora]] kwa California.<ref>Madge, Booth (18 August 2015). [https://www.netwerk24.com/Sarie/Bekendes/Het-Jy-Gehoor/simone-nortmann-op-pad-na-hollywood-20170914 "Simoné Nortmann op pad na Hollywood!"]. ''Netwerk24'' (in Afrikaans).</ref> Morago fela ga go boela kwa Aforika Borwa, o ne a bona seabe sa gagwe sa ntlha sa filimi jaaka motsamaisi wa ntlha, Irma Humpel, mo biopic e e gotsweng ke [[Huisgenoot]], Vir die Voëls (2016), e e neng ya mo tlisetsa katlego ya boditšhabatšhaba ka go fenya sekgele sa Best Actress kwa Tallgrass International Film Festival ka 2017.<ref>Marisa, Fockema (1 November 2017). [https://www.netwerk24.com/huisgenoot/Nuus/ons-vir-die-voels-aktrise-se-ster-skitter-al-hoe-helderder-20171023 "Ons Vir die Voëls-aktrise se ster skitter al hoe helderder!"]. ''Netwerk24''.</ref><ref name=":1" /> Pretorius gape o ne a fenya sekgele sa Best Actress ka filimi eno kwa Huisgenoot Tempo Awards ka 2017. Morago ga moo, o ne a tswelela go tshameka mo difiliming tse di atlegileng tsa Aforika Borwa le tse di fenyang dikgele tsa difestival tsa boditšhabatšhaba tse di akaretsang Vuil Wasgoed (2017), Stroomop (2018),<ref>[https://northcliffmelvilletimes.co.za/277169/simone-nortmann-talks-role-stroomop/ "Simone Nortmann talks about her role in Stroomop"]. ''Northcliffmelvilletimes''. 30 August 2018.</ref><ref>[https://www.jacarandafm.com/news/entertainment/former-7de-laan-star-simon%C3%A9-nortmann-engaged/ "Former 7de Laan star, Simoné Nortmann gets engaged at romantic resort near Sabie!"]. ''Jacaranda FM''. 20 October 2018.</ref> Wonderlus (2018) le Vlugtig (2020).<ref name=":1" /><ref>[https://www.rooirose.co.za/simone-nortmann-is-verloof/ "SIMONÉ NORTMANN IS VERLOOF"]. ''[[Rooi Rose]]'' (in Afrikaans). 23 October 2018.</ref> O dirile tshimologo ya gagwe ya boditšhabatšhaba mo botshameking ka 2023 mo go Hallmark filimi A Safari Romance, a tshameka karolo ya moimane (antagonist) Amy Bradshaw.<ref>[https://moviereviewmom.com/a-safari-romance-movie-review/ "A Safari Romance movie review – Movie Review Mom"]. Retrieved 3 September 2024.</ref> Gape o tshamekile Jolene mo go Showmax letoto Die Onderonsie.<ref>Spling (4 December 2023). [https://www.splingmovies.com/2023/12/simone-pretorius-on-die-onderonsie/ "Simoné Pretorius on 'Die Onderonsie'"]. ''SPLING''. Retrieved 3 September 2024.</ref> Ka 2024, o dirile tshimologo ya gagwe jaaka motsamaisi wa filimi le mokwadi wa screenplay ka Som van Twee, e e neng ya bontshiwa la ntlha kwa Silwerskerm Festival kwa Camps Bay. Gape o ne a koproduisa filimi eno le Dries Scholtz ka khamphani ya gagwe ya tlhagiso, Second Circle Films. Filimi eno e ne ya amogela ditlhopho di le lesome mme ya fenya dikgele di le supa, go akaretsa le sa Best Film.<ref>[https://maroelamedia.co.za/vermaak/flieks/silwerskermfees-simone-pretorius-maak-buiging-in-regisseurstoel/ "Silwerskermfees | Video: Simoné Pretorius maak buiging in regisseurstoel | Maroela Media"]. 28 August 2024.</ref><ref>admin. [https://silwerskermfees.co.za/digital%20films/and-the-winners-are/?portfolioCats=67,68,69,64 "And the winners are…"]. ''Silwerskermfees''. Retrieved 3 September 2024.</ref> === Thelebishene === Simoné Pretorius o dirile tshimologo ya gagwe mo thelebisheneng ka 2013 mo soap ya Seaforikanse e e tumileng [[7de Laan]], a tshameka Nadia Croukamp, seabe se se neng sa mo tlisetsa sekgele sa Best Newcomer kwa Royalty Soapie Awards ka 2014. Ditiro tsa gagwe tse dingwe mo thelebisheneng di akaretsa mockumentary e e tumileng ya kykNET, Hotel,<ref name=":1" /><ref>[https://afrikaansefilms.com/nuus/vir-die-voels-se-simone-nortmann-maak-silwerskerm-debuut "Vir die Voëls se Simoné Nortmann maak silwerskerm debuut – Afrikaanse Films"]. ''Afrikaansefilms'' (in Afrikaans).</ref> e a ileng a tlhomiwa ka makgetlo a mabedi mo go Best Actress in a Comedy kwa South African Film and Television Awards.<ref>[https://www.womanandhomemagazine.co.za/today-on-woman-and-home/saftas-2023-nominees/ "SA Film and television awards (SAFTAs) 2023 - here are the nominees"]. ''www.womanandhomemagazine.co.za''. 15 August 2023. Retrieved 3 September 2024.</ref> Gape o tshamekile jaaka Sr. René Spies mo soap ya mo gae Binnelanders (2018–2020).<ref>Toit, Delia du. [https://www.netwerk24.com/sarie/bekendes/ons-praat-met/simone-binnelanders-en-haar-trouman-wag-20181217 "Simoné: Binnelanders en haar trouman wag!"]. ''Sarie'' (in Afrikaans). Retrieved 3 September 2024.</ref> Morago ga moo, Simoné o ne a tshameka Krizanda mo go Swartwater (2020), Chanel mo telenovela ya M-Net Legacy <ref>Taylor, Jody-Lynn. [https://www.netwerk24.com/huisgenoot/vermaak/tv/hg-gesels-met-simone-pretorius-oor-haar-nuwe-rol-in-legacy-20220815 "HG gesels met Simoné Pretorius oor haar nuwe rol in 'Legacy'"]. ''Huisgenoot'' (in Afrikaans). Retrieved 3 September 2024.</ref>(2022), le karolo ya konokono mo terameng ya kykNET Hartklop jaaka Dr Elani Breytenbach (2023).<ref>Engelbrecht, Renate (19 July 2023). [https://web.archive.org/web/20260428211546/https://www.suitcaseandchardonnay.co.za/hartklop-chat-with-leandie-du-randt-simone-pretorius/ "Hartklop: A chat with Leandie du Randt & Simoné Pretorius"]. ''Suitcase and Chardonnay''. Retrieved 3 September 2024.</ref> === Terama === Ditiro tsa gagwe tsa terama di akaretsa Liesl von Trapp mo go The Sound of Music kwa Wellington Theatre ka 2011,<ref>[https://www.news24.com/You/Archive/5-minutes-with-simone-nortmann-20170728 "5 Minutes with Simoné Nortmann"]. [[News24]]. 5 June 2014.</ref> Nina mo motshamekong wa motho a le mongwe ''Los Asseblief 'n Boodskap'', o o neng wa bontshiwa mo difestival tse di farologaneng tsotlhe mo Aforika Borwa ka 2017 le 2018,<ref>[https://www.rooirose.co.za/simone-nortmann-gesels-oor-los-asseblief-n-boodskap/ "Simoné Nortmann gesels oor 'Los Asseblief 'n Boodskap' | rooi rose"]. ''www.rooirose.co.za''. 5 February 2018. Retrieved 3 September 2024.</ref> le ''Wat As'', o o neng o tsamaisiwa ke André Odendaal kwa Innibos ka 2021.<ref>[https://web.archive.org/web/20190602105338/https://www.atterburyteater.co.za/los-asseblief-n-boodskap-please-leave-a-message/ "LOS ASSEBLIEF 'N BOODSKAP (PLEASE LEAVE A MESSAGE)"]. ''Atterburyteater''.</ref> === Tiro e nngwe === Ka 2018, o ne a tlhagelela mmogo le motshameki wa kgwele ya rugby wa pele [[Joe Breytenbach]] mo video ya pina ''Rooilipsoene'' ya [[Karlien van Jaarsveld]].<ref>[https://www.jacarandafm.com/moremusicyoulove/watch-karlien-van-jaarsveld-simon%C3%A9-nortmann-and-joe-breytenbach-love-triangle/ WATCH: Karlien van Jaarsveld, Simoné Nortmann, and Joe Breytenbach in a love triangle?] Jacaranda FM. 14 September 2018</ref> == Dikgele le ditlhopho == {| class="wikitable" |+ !Ngwaga !Sekgele !Karolo !Tiro !Sephetho |- |2014 |Royalty Soapie Awards<ref>Madge, Booth (30 July 2015). [https://www.netwerk24.com/Sarie/Bekendes/Het-Jy-Gehoor/eksklusief-simone-nortmann-verlaat-7de-laan-20170914 "EKSKLUSIEF: Simoné Nortmann verlaat '7de Laan"]. ''Netwerk24''.</ref> |Best Newcomer |[[7de Laan]] |O tlhophilwe |- |2015 |You Temp Awards<ref name=":1" /> |Best Newcomer |[[7de Laan]] |O tlhophilwe |- |2017 |[[Tallgrass International Fim Festival]]<ref>[https://www.hutchnews.com/news/20171018/5-things-to-do-today-country-wine-and-corn-maze "5 things to do today: country, wine and corn maze"]. [[The Hutchinson News.|''The Hutchinson News''.]] 18 October 2017.</ref> |Best Actress |[[For the Birds]] |O fentse |- |2017 |Huisgenoot Tempo Awards<ref>Sieberhagen-Gray, Charlea (26 October 2017). [https://www.netwerk24.com/huisgenoot/Nuus/tempos2017-leesboek-fliek-en-radio-aanbieder-hier-is-die-wenners-20171026 "#Tempos2017: Leesboek, fliek en radio-aanbieder – hier is die wenners!"]. ''Netwerk24''.</ref> |Best Actress |[[Vir die Voels]] |O fentse |- |2018 |[[South African Film and Teleision Awards]](SAFTAS)<ref name=":1" /> |Best Actress in a Comedy |Hotel |O tlhophilwe |- |2023 |South African Film and Television Awards(SAFTAS) |Best Actress in a Comedy |Hotel |O tlhophilwe |- |2024 |Silwerskermfees |Best Screenplay |Som van Twee |O fentse |- |2024 |Silwerskermfees |Best Directing |Som van Twee |O fentse |} == Thuto ya botshameki (Coaching) == Simoné Pretorius o simolotse workshop ya gagwe ya botshameki ka 2017 e e bidiwang Art of Acting South Africa.<ref>[https://web.archive.org/web/20201017200500/http://www.stroomopfilm.co.za/en/cast/vivian "Art of Acting South Africa"]. ''Stroomopfilm''. 9 August 2018.</ref> O tswelela go tshwara workshop eno ya malatsi a le mararo mo dikarolong tsotlhe tsa Aforika Borwa. == Botshelo jwa sephiri == O nyetswe ke Andries Levi Pretorius, motlhami wa matlo le motsamaisi mmogo wa khamphani ya tlhabololo ya matlo, Bow and Arc.<ref>[https://www.channel24.co.za/The-Juice/News/pics-actress-simone-nortmanns-dreamy-wedding-snaps-20190226 "PICS: Actress Simone Nortmann's dreamy wedding snaps"]. ''Channel24''. 26 February 2019.</ref><ref>[https://maroelamedia.co.za/vermaak/bekendes/simone-nortmann-en-rekenmeester-trou/ "Simoné Nortmann en rekenmeester trou"]. ''Maroelamedia''. 2 February 2019.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20190602110137/https://eyethunews.co.za/all4women/494601/she-said-yes-7de-laan-actress-simone-nortmann-is-engaged/ "She said yes! '7de Laan' actress Simone Nortmann is engaged"]. ''Eyethunews''. 22 May 2019.</ref> Ba na le bana ba babedi: Harper le James.<ref>[https://www.jacarandafm.com/shows/drive/actress-simon%C3%A9-pretorius-share-beautiful-story-birth/ "Actress Simoné Pretorius shares beautiful story of baby's birth"]. ''Jacaranda FM''. Retrieved 3 September 2024.</ref> == Bona gape == * [[Lenaane la batshameki ba Aforika Borwa]] * [[Great South Africans]] * [[Charlize Theron]] == Ditshupiso == 3e2yv02mygedry6vw81l3pjx1skt4se Miranda Coetzee 0 13073 51828 49608 2026-06-28T15:44:07Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51828 wikitext text/x-wiki '''Miranda Charlene Coetzee''' (o tshotswe ka ngwaga wa 1997 ,kgwedi ya Ngwanatsele a tlhola malatsi a lesome le bone) ke motshameki wa ditsela tse di tletseng lepetso wa Aforika Borwa. O fenotse gauta mo [[:en:2022_African_Championships_in_Athletics|Dikgaisanong tsa]] [[:en:2022_African_Championships_in_Athletics|mabelo a kwa Aforika a 2022]] ka [[:en:400_metres|400 metres]].<ref>[https://worldathletics.org/athletes/south-africa/miranda-charlene-coetzee-14930222 "Miranda Coetzee"]. ''World Athletics''. Retrieved 16 June 2024.</ref> == Tiro == O tsholetswe kwa [[:en:Phokeng|Phokeng]] mo Rustenburg.<ref name=":0">Whitehead, Mosibodi (February 8, 2023). [https://www.thetoprunner.co.za/post/writing-your-goals-down-reminds-you-and-motivates-you-miranda-coetzee "'Writing your goals down reminds you and motivates you' - Miranda Coetzee"]. ''The Top Runner''.</ref> O ne a gaisana mo netball pele ga go tlhoma mogopolo mo metshamekong.<ref name=":1">Laskey, Tanika (18 August 2023). [https://www.modernathlete.co.za/2023/08/from-netballer-to-track-star-miranda-coetzees-remarkable-journey-to-world-championships/ "From Netballer to Track Star: Miranda Coetzee's Remarkable Journey to World Championships"]. ''Modern Athlete''. Retrieved 16 June 2024.</ref>O tseneletse mokgatlho wa Royal Bafokeng ka ngwaga wa 2019, kwa a simolotseng go itlhophela mo tsamaisong ya morupodi Eugene Thipe.<ref name=":0" /> O ne a nna kgeleletsa wa Aforika mo metsing a 400 metres mo [[:en:2022_African_Championships_in_Athletics|Mokgaisanong]] [[:en:2022_African_Championships_in_Athletics|tsa mabelo a Aforika tsa 2022]] kwa [[:en:Mauritius|Mauritius]]. O ne gape a fenya gauta mo lebasong la 4x400 metres relay mo mokgaisanong oo.<ref>[https://www.iol.co.za/sport/athletics/miranda-coetzee-mire-reinstorf-the-golden-girls-for-team-sa-at-african-champs-93c1c9da-caa1-4947-bf40-77a36280e08b "Miranda Coetzee, Miré Reinstorf the golden girls for Team SA at African champs".] ''iol.co.za''. 10 June 2022. Retrieved 16 June 2024.</ref><ref>Mohamed, Ashfak (June 12, 2022). [https://www.iol.co.za/sport/athletics/triple-gold-for-sa-as-van-der-walt-zazini-and-womens-4x400m-relay-rule-the-roost-at-african-champs-e99cf87a-4fe0-4982-93f6-251af57b6ac9 "Triple gold for SA as Van der Walt, Zazini and women's 4x400m relay rule the roost at African champs"]. ''iol.co.za''.</ref> Ka Motsheganong 2022, o ne a taboga nako ya gagwe e e gaisang ya metsotswana e le 51.50 mo metsing a 400 metres kwa [[:en:Kip_Keino_Classic|Kip Keino Classic]]. O ne a gaisana kwa dikgaisanong tsa [[:en:2022_World_Athletics_Championships|2022 World Athletics Championships]] kwa [[:en:Eugene,_Oregon|Eugene, Oregon,]] le [[:en:2022_Commonwealth_Games|2022 Commonwealth Games]] kwa [[:en:Birmingham|Birmingham]], koo a neng a le karolo ya setlhopha sa basadi sa Aforika Borwa se se neng se le mo maemong a bone mo lebelong la [[:en:Athletics_at_the_2022_Commonwealth_Games_–_Women's_4_×_400_metres_relay|4x400m relay]].<ref name=":0" /> <ref>Kganakga, Tlamelo (May 8, 2022). [https://web.archive.org/web/20260429023726/https://gsport.co.za/prudence-sekgodiso-and-miranda-coetzee-smash-pbs-at-kip-keino-classic/ "Prudence Sekgodiso and Miranda Coetzee Smash PB's at Kip Keino Classic"]. ''Gsport.co.za''. Retrieved 16 June 2024.</ref> Ka ngwaga wa 2023, o fentse lebelo la 100 metres le 400 metres kwa Dikgaisanong tsa Aforika Borwa kwa [[:en:Potchefstroom|Potchefstroom]], a tlhoma dinako tse di gaisang mo ditiragalong ka bobedi.<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7147633?eventId=204596 "XXII Commonwealth Games".] ''World Athletics''. 30 July 2022. Retrieved 16 June 2024.</ref> <ref>[https://supersport.com/hereforher/news/a950ffaa-8c89-48d0-a800-6cc26570d9eb/q-a-with-miranda-coetzeeslug=q-a-with-miranda-coetzee "Q&A with Miranda Coetzee".] ''Supersport''. 17 August 2023. Retrieved 16 June 2024.</ref>O ne a taboga ka fa tlase ga metsotswana e le masome a matlhano le bongwe mo lebelong la 400m lekgetlo la ntlha ka Seetebosigo 2023 kwa Spain.<ref name=":1" /> O ne gape a gaisana mo dikgaisanong tsa dimetara di le 400 kwa dikgaisanong tsa [[:en:2023_World_Athletics_Championships_–_Women's_400_metres|2023 World Athletics Championships]] kwa [[:en:Budapest|Budapest]].<ref>Whitehead, Mosibodi (April 4, 2023). [https://www.thetoprunner.co.za/post/i-will-qualify-miranda-coetzee-reflects-on-sa-champs-double-world-champs-qualification "'I will qualify' - Miranda Coetzee reflects on SA Champs double & World Champs Qualification"]. ''The Top Runner''. Retrieved 16 June 2024.</ref> Ka ngwaga wa 2024 , kgwedi ya Seetebosigo, o ne a boloka sereto sa gagwe sa 400m kwa [[:en:2024_African_Championships_in_Athletics|dikgaisanong tsa Aforika]] kwa [[:en:Douala|Douala]], Cameroon. <ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7138987?eventId=10229511 "World Athletics Championships".] ''World Athletics''. 19 August 2023. Retrieved 16 June 2024</ref>O ne a gaisana kwa [[:en:Athletics_at_the_2024_Summer_Olympics_–_Women's_400_metres|Diolimpiki tsa Selemo tsa 2024]] mo godimo ga dimetara di le 400 ka Phatwe 2024, a taboga nako e e gaisang ya metsotswana e le 50.66 go fitlhelela makgaolakgang.<ref>[https://worldathletics.org/news/report/african-championships-douala-2024-brume-bass-bittaye-moraa "Brume sails to fourth title as Bass Bittaye and Moraa win at African Championships in Douala"]. ''World Athletics''. 24 June 2024. Retrieved 27 June 2024.</ref> O ne a le karolo ya setlhopha sa basadi sa Aforika Borwa sa 4 x 400 metres relay se se neng sa taboga rekoto ya bosetšhaba ya 3:24.84 go nna mo maemong a boraro kwa [[:en:2025_World_Athletics_Relays|2025 World Athletics Relays]] kwa China. <ref>[https://www.watchathletics.com/page/5840/women-s-400m-hurdles-results-paris-olympic-games-2024-athletics#google_vignette "Women's 400m Hurdles Results - Paris Olympic Games 2024 Athletics"]. ''Watch Athletics''. 8 August 2024. Retrieved 29 August 2024.</ref>Morago ga moo o ne a taboga mo metshamekong e e kopaneng ya 4 × 400 metres kwa [[:en:2025_World_Athletics_Championships_–_Mixed_4_×_400_metres_relay|dikgaisanong tsa Mafatshe tsa 2025]] le [[:en:2025_World_Athletics_Championships_–_Women's_400_metres|400 metres ya basadi.]]<ref>[https://www.athletics.africa/news/africa/rsa/southafrica-break-records-top-medal-table-in-guangzhou-21308 "South Africa break two records, top medal table in Guangzhou".] ''Athletics.Africa''. 11 May 2025. Retrieved 12 May 2025.</ref><ref>"[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7190593?eventId=10229988 World Athletics Championships, Tokyo 2025".] ''World Athletics''. 13 Sep 2025. Retrieved 13 September 2025.</ref> == Metswedi == 4je4ozr0dik95f1g759l1yojy3wkdh1 Mthi Mthimkulu 0 13074 51833 49607 2026-06-28T16:53:00Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51833 wikitext text/x-wiki '''Mthi Mthimkulu''' (o tshotswe ka ngwaga wa 2003,kgwedi ya Moranang e tlhola malatsi a le masome a le mararo ) ke motshameki wa Aforika Borwa yo o gaisanang thata mo lebelong la [[:en:400_metres|400 metres]]. O fentse metale wa gauta kwa dikgaisanong tsa [[:en:2024_African_Championships_in_Athletics|2024 African Championships]] mo lebelong la 4x400 metres relay jaaka karolo ya setlhopha sa Aforika Borwa se se tlhomileng [[:en:List_of_South_African_records_in_athletics|(record) e ntshwa ya setšhaba]].<ref>[https://worldathletics.org/athletes/south-africa/mthi-mthimkulu-14936548 "Mthi Mthimkulu]". ''World Athletics''. Retrieved 5 September 2025</ref> == Botshelo jwa pele == O tsene sekolo se segolwane sa Riebeeckstad kwa [[:en:Welkom|Welkom]] ka borutegi pele a fudugela kwa [[:en:Bloemfontein|Bloemfontein]] ka 2020. Moragonyana o ne a dira dithuto kwa [[:en:University_of_the_Free_State|mmadikolo wa kwa Free State]] mo Aforika Borwa.<ref>[https://www.goodthingsguy.com/sport/mthi-mthimkulu-sprints-record-breaking-relay/ "Mthi Mthimkulu Shares Insights into Record-Breaking SA Relay Triumph in China!".] ''Goodthingsguy.com''. 23 May 2025. Retrieved 5 September 2025</ref><ref name=":0">Mentz, Lientjie (22 July 2022). [https://bloemnuus.co.za/local-athlete-laces-up-for-colombia-20220721-3/ "Local athlete laces up for Colombia"]. ''Bloemnuus.co.za''. Retrieved 5 September 2025</ref> == Tiro == O ikatisa ka fa tlase ga kaelo ya mokatisi Thomas Jonda morago ga go emela Aforika Borwa kwa [[:en:2022_World_Athletics_U20_Championships|2022 World Athletics U20 Championships]] kwa [[:en:Cali|Cali]], Colombia, le [[:en:2024_World_Athletics_Relays|2024 World Athletics Relays]] kwa [[:en:Nassau,_The_Bahamas|Nassau, The Bahamas]]. O fentse sekgele sa [[:en:Free_State_(province)|Free State Championship]] mo lebelong la [[:en:400_metres|400 metres]] makgetlho a le supa ka tatelano magareng ga 2018 le 2024. <ref>Setena, Teboho (4 June 2025). [https://bloem-express.co.za/star-athlete-invited-to-europe/ "Star athlete invited to Europe"]. ''Bloem-Express''. Retrieved 5 September 2025.</ref><ref name=":0" /> O ne a le karolo ya setlhopha sa Aforika Borwa sa 4x400m relay mmogo le [[:en:Gardeo_Isaacs|Gardeo Isaacs]], Shirley Nekhubuie le [[:en:Miranda_Coetzee|Miranda Coetzee]], se se gapileng metale wa gauta le go tlhoma [[:en:List_of_South_African_records_in_athletics|(record) ya lefatshe]] ya 3:13.12 kwa [[:en:2024_African_Championships_in_Athletics|2024 African Championships]] kwa [[:en:Douala|Douala]], Cameroon, ka Seetebosigo ka ngwaga wa 2024. <ref>[https://web.archive.org/web/20250617111823/https://gsport.co.za/huge-medals-haul-by-women-athletes-in-team-sas-african-senior-champs-win-in-cameroon/ "HUGE MEDALS HAUL BY WOMEN ATHLETES IN TEAM SA'S AFRICAN SENIOR CHAMPS WIN IN CAMEROON"]. ''gsport''. 1 July 2024. Retrieved 4 September 2025.</ref> O ne a tlhophiwa mo setlhopheng sa relays sa Aforika Borwa kwa [[:en:2025_World_Athletics_Relays|2025 World Athletics Relays]] kwa China, koo a neng a taboga mo [[:en:2025_World_Athletics_Relays_–_Men's_4_×_400_metres_relay|dikgaisanong tsa banna tsa 4 × 400 metres relay]] fa setlhopha sa Aforika Borwa se ne se tshwanelega go tsenela dikgaisano tsa lefatshe tse di tlang. <ref>[https://www.watchathletics.com/page/6607/mixed-4x400-metres-relay-world-athletics-relays-championships-2025 "South Africa select a team of 19 for World Athletics Relays Guangzhou 25".] ''Athletics.Africa''. 1 May 2025. Retrieved 4 Sep 2025</ref>Mo letsatsing le le latelang o ne a taboga mo [[:en:2025_World_Athletics_Relays_–_Mixed_4_×_400_metres_relay|makgaolakgannyeng a Mixed 4 × 400 metres relay]] fa setlhopha sa Aforika Borwa se ne se le mo maemong a botlhano ka kakaretso.<ref>[https://www.watchathletics.com/page/6607/mixed-4x400-metres-relay-world-athletics-relays-championships-2025 "Mixed 4x400 Metres Relay - World Athletics Relays Championships 2025".] ''Watch Athletics''. 11 May 2025. Retrieved 4 Sep 2025. </ref> O fentse metlae e mebedi ya selefera kwa [[:en:2025_World_Athletics_Relays|Metshamekong ya mmadikolo ya mafatshe ya ngwaga wa 2025]] kwa [[:en:Bochum|Bochum]], Jeremane. mo dikgaisanong tsa banna tsa 4 × 100 metres relay le mixed 4 × 400 metres relay.<ref>Isaacson, David (24 July 2025). [https://www.timeslive.co.za/sport/2025-07-24-bayanda-walaza-claims-universiade-sprint-double-last-gasp-gold-for-smith/ "Bayanda Walaza claims Universiade sprint double, last-gasp gold for Smith"]. ''Timeslive.co.za''. Retrieved 25 July 2025.</ref><ref>[https://www.olympics.com/en/news/athletics-bayanda-walaza-ends-2025-fisu-world-university-games-with-three-medal-haul "Bayanda Walaza ends 2025 FISU World University Games with three-medal haul".] ''Olympics.con''. 27 July 2025. Retrieved 5 September 2025.</ref> O ne a tlhophiwa mo setlhopheng sa Aforika Borwa kwa dikgaisanong tsa [[:en:2025_World_Athletics_Championships|2025 World Athletics Championships]] kwa [[:en:Tokyo|Tokyo]], Japane.<ref>[https://iol.co.za/sport/athletics/teamsa/2025-09-02-walaza-rebounds-from-injury-to-be-selected-for-world-athletics-championships/#google_vignette "Walaza rebounds from injury to be selected for World Athletics Championships"]. ''iol.co.za''. 2 September 2025. Retrieved 2 September 2025.</ref> == Metswedi == gck8bxse7b1t86fbmmt2y7kpin48zi3 Precious Molepo 0 13075 51863 49606 2026-06-28T20:00:33Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51863 wikitext text/x-wiki '''Precious Molepo''' (o tshotswe ka nwaga wa 2005 , Tlhakole a le malatsi a le lesome le botlhano ) ke motshameki wa Aforika Borwa.<ref>[https://worldathletics.org/athletes/south-africa/precious-molepo-14890434 "Precious Molepo"]. ''World Athletics''. Retrieved 12 May 2025.</ref> == Tiro == Ka Moranang 2022, Molepo o ne a fenya lebelo la [[:en:400_metres|400 metres]] kwa [[:en:South_African_Athletics_Championships|South African Athletics Championships]] kwa [[:en:Cape_Town|Cape Town]]. <ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7181890?eventId=10229511 "South African Championships"]. ''World Athletics''. 21 April 2022. Retrieved 12 May 2025.</ref>O fentse metale wa gauta mo lebelong la 4 × 400 m relay kwa [[:en:2022_African_Championships_in_Athletics|2022 African Athletics Championships]] kwa [[:en:Saint_Pierre,_Mauritius|Saint Pierre, Mauritius]].<ref>Mohamed, Ashfak (June 12, 2022)[https://www.iol.co.za/sport/athletics/triple-gold-for-sa-as-van-der-walt-zazini-and-womens-4x400m-relay-rule-the-roost-at-african-champs-e99cf87a-4fe0-4982-93f6-251af57b6ac9 . "Triple gold for SA as Van der Walt, Zazini and women's 4x400m relay rule the roost at African champs"]. ''iol.co.za''. Retrieved 12 May 2025.</ref> O ne gape a fetsa a le bosupa mo lebelong la 400 metres ka bongwe mo lebelong la motho ka nosi. <ref>Mohamed, Ashfak (10 June 2022). [https://iol.co.za/sport/athletics/2022-06-10-miranda-coetzee-mir-reinstorf-the-golden-girls-for-team-sa-at-african-champs/ "Miranda Coetzee, Miré Reinstorf the golden girls for Team SA at African champs"]. ''Iol.co.za''. Retrieved 12 May 2025.</ref>O ne a tlhophiwa mo setlhopheng sa Aforika Borwa sa 2022 World Athletics Championships,<ref>Taylor, Craig (3 Jul 2022). [https://www.news24.com/sport/other-sport/athletics/south-african-team-for-world-athletic-champs-named-by-asa-20220703 "South African team for World Athletic Champs named by ASA".] ''News24.com''. Retrieved 12 May 2025.</ref> gammogo le [[:en:World_Athletics_U20_Championships|World Athletics U20 Championships]] kwa [[:en:Cali|Cali]], Colombia.<ref>Smith, Motunde (July 15, 2022). [https://www.athletics.africa/news/africa/rsa/strong-team-south-africa-announced-for-world-u20-championships-in-cali-16865?amp=1 "Strong Team South Africa announced for World U20 Championships in Cali"]. ''athletics.africa''. Retrieved 12 May 2025.</ref> O fentse lobelo lwa U19 400 metres kwa ASA Youth and Junior Championships kwa [[:en:Pietermaritzburg|Pietermaritzburg]] ka di 24 Mopitlwe 2023. <ref>Hare, Rudene (March 25, 2023). [https://web.archive.org/web/20260518180608/https://gsport.co.za/youth-stars-continue-to-dominate-on-day-2-of-asa-champs/ "YOUTH STARS CONTINUE TO DOMINATE ON DAY 2 OF ASA CHAMPS"]. ''gsport.co.za''. Retrieved 12 May 2025.</ref>Kwa dikgaisanong tsa [[:en:2023_African_U18_and_U20_Championships_in_Athletics|2023 African Junior Athletics Championships]] kwa [[:en:Ndola|Ndola]], o ne a fenya metale wa gauta mo lebelong la [[:en:Pole_vault|pole vault]], <ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7190552?eventId=10229527 "African U20 Championships"]. ''World Athletics''. 29 April 2023. Retrieved 12 May 2025.</ref>mme a bapa le Wiaan Martin, Jessica van Heerden le Rorisang Rammupudu mo makgaolakgannyeng a U20 mixed 4 × 400 m relay.<ref>[https://web.archive.org/web/20260428175907/https://www.sasportspress.co.za/sa-sports/sports-archive/sa-youth-and-junior-athletes-shine-in-zambia/ SA Youth And Junior Athletes Shine In Zambia".] ''sasportspress.co.za''. Retrieved 12 May 2025.</ref> O ne gape a fenya metele ya selefera mo lebelong la 400 metres le la basadi la 4 × 400 metres relay.<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7190552?eventId=204596 "African U20 Championships".] ''World Athletics''. 29 April 2023. Retrieved 12 May 2025.</ref><ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7190552?eventId=10229511 "African U20 Championships".] ''World Athletics''. 29 April 2023. Retrieved 12 May 2025.</ref> O ne a le karolo ya setlhopha sa basadi sa Aforika Borwa sa 4 x 400 metres relay se se neng sa taboga (record) ya setšhaba ya 3:24.84 go nna mo maemong a boraro kwa [[:en:2025_World_Athletics_Relays|2025 World Athletics Relays]] kwa China. <ref>[https://www.timeslive.co.za/sport/2025-07-24-bayanda-walaza-claims-universiade-sprint-double-last-gasp-gold-for-smith/ "South Africa break two records, top medal table in Guangzhou".] ''Athletics.Africa''. 11 May 2025. Retrieved 12 May 2025.</ref>O ne a le karolo ya setlhopha sa Aforika Borwa se se kopaneng sa 4x400m relay se se gapileng metale wa selefera [[:en:2025_Summer_World_University_Games|kwa Metshamekong ya mmadikilo wa mafatshe ya 2025]].<ref>Isaacson, David (24 July 2025). "[https://www.timeslive.co.za/sport/2025-07-24-bayanda-walaza-claims-universiade-sprint-double-last-gasp-gold-for-smith/ Bayanda Walaza claims Universiade sprint double, last-gasp gold for Smith"]. ''Timeslive.co.za''. Retrieved 25 July 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == O ithutile dithuto tsa gagwe kwa [[:en:University_of_Johannesburg|mmadikolo wa kwa Johannesburg]]. <ref>[https://news.uj.ac.za/news/uj-athletes-set-to-shine-at-23rd-senior-african-athletics-championship-in-cameroon/ UJ athletes set to shine at 23rd Senior African Athletics Championship in Cameroon"]. ''uj.ac.za''. June 11, 2024. Retrieved 12 May 2025.</ref> == Metswedi == cxl72cx1jtuvz19azpb3q372763qa18 Marlie Viljoen 0 13076 51825 49609 2026-06-28T14:58:01Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51825 wikitext text/x-wiki '''Marlie Viljoen''' (yo o tshotsweng ka ngwaga wa 2000, kgwedi ya Phatwe e tlhola letsasi le le lengwe) ke motabogi wa Aforikaborwa yo o gaisanang thata mo lebelong la [[:en:400_metres|400 metres]], le nna yo a neng a le mofenyi wa seetsele sa gauta kwa [[:en:2021_Summer_World_University_Games|Metshamekong ya mafatshe otlhe ya Selemo ya ngwaga wa 2021]].O ne a tswelela go gaisana le Aforika Borwa kwa [[:en:2025_World_Athletics_Championships|Dikgaisanong tsa Lefatshe tsa batabogi tsa ngwaga wa 2023 le 2025]]. <ref>[https://worldathletics.org/athletes/south-africa/marlie-viljoen-14693043 "Marlie Viljoen".] ''World Athletics''. Retrieved 20 Sep 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Viljoen o simolotse go taboga kwa sekolong se segolo pele ga a tsena sekolo kwa [[:en:University_of_Pretoria|Mmadikolo wa kwa Pretoria]], kwa a neng a dira setlankana sa botsamaisi jwa papatso .Kwa tshimologong, e ne e le motabogi wa sekgala se seleele pele ga a fetogela kwa tlase go ya kwa lebelong la [[:en:800_metres|800 metres]] le [[:en:400_metres|400 metres]] .<ref name=":0">[https://www.fisu.net/2023/09/06/paris-2024-next-stop-for-chengdu-golden-girl/ "Paris 2024 next stop for Chengdu golden girl"]. ''Fisu.net''. 6 Sep 2023. Retrieved 20 Sep 2025.</ref> O fentse mmentlele wa gauta mo 400 metres kwa Metshamekong ya Mmadikolo ya mafatshe otlhe ya Selemo ya 2021 e e neng e diegile e e neng e tshwerwe kwa Chengdu, kwa China, ka kgwedi ya Phatwe, ngwaga wa 2023.<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7174333?eventId=10229511 "FISU World University Games"]. ''World Athletics''. 1 August 2023. Retrieved 20 September 2025.</ref> Moragonyana mo kgweding eo, o ne a gaisana mo kgaisanong ya basadi ya dimitara di le 4 x 400 kwa [[:en:2023_World_Athletics_Championships|Dikgaisanong tsa mafatshe otlhe tsa batabogi tsa 2023]] kwa [[:en:Budapest|Budapest]], kwa Hungary.<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7138987?eventId=10229511 "World Athletics Championships, Budapest 2023"]. ''World Athletics''. 27 August 2023. Retrieved 20 September 2025.</ref><ref name=":0" /> ka kgwedi ya Mopitlwe, ngwaga wa 2025, kwa [[:en:Tshwane|Tshwane]], e ne e le leloko la setlhopha sa basadi sa Aforikaborwa sa 4 × 400 m se se neng sa thuba rekoto ya setšhaba ya Aforikaborwa mmogo le [[:en:Miranda_Coetzee|Miranda Coetzee]], [[:en:Shirley_Nekhubui|Shirley Nekhubui]] le [[:en:Zenéy_Geldenhuys|Zenéy Geldenhuys]] ,Jeanelle Griessel, [[:en:Wenda_Nel|Wenda Nel]] le [[:en:Justine_Palframan|Justine Palframan]] kwa Dikgaisanong tsa batabogi tsa Aforika kwa Durban ka ngwaga wa 2016.<ref>[https://web.archive.org/web/20260428121738/https://gsport.co.za/south-african-records-tumble-at-asa-grand-prix-1-in-tshwane/ "SOUTH AFRICAN RECORDS TUMBLE AT ASA GRAND PRIX 1 IN TSHWANE".] ''gsport.co.za''. 13 March 2025. Retrieved 12 May 2025.</ref> Viljoen o ne a tlhoma metsotswana e le 51.42 mo lebelong la 400 metres ka ngwaga wa 2025.<ref>[https://supersport.com/athletics/news/b3570780-f6af-458e-aa96-beb2f23c0446/ramokgopa-sets-the-fastest-time-in-the-world-in-the-u20-hurdles-for-2026 "Ramokgopa sets the fastest time in the world in the U20 hurdles for 2026"]. ''Supersport''. 23 February 2026. Retrieved 28 March 2026.</ref>O fentse seetsele sa selefera mo kgaisanong ya 4 x [[:en:2025_Summer_World_University_Games|400 metres tse di tlhakaneng kwa Metshamekong ya Mmadikolo ya mafatshe otlhe ya Selemo ya ngwaga wa 2025]] e e neng e tshwaretswe kwa Bochum, kwa Jeremane, ka Phukwi ka ngwaga wa 2025.<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7174350?eventId=10229988 "FISU World University Games"]. ''World Athletics''. 27 July 2025. Retrieved 20 September 2025.</ref>Gape o ne a gaisana mo dimitara di le 400 ka bongwe kwa Metshamekong, mme a fitlha kwa makgaolakgannyeng.<ref>Molefe, Mazola (22 July 2025)[https://www.sabcsport.com/news/marlie-viljoen-cautious-with-400m-title-on-the-line%7Bwebsite=sabcsport . "Marlie Viljoen cautious with 400m title on the line"]. Retrieved 20 Sep 2025.</ref> Kwa [[:en:2025_World_Athletics_Championships|Dikgaisanong tsa mafatshe tsa batabogi a ngwaga wa 2025]] kwa Tokyo, Japane, o ne a gaisana le Aforika Borwa mo [[:en:2025_World_Athletics_Championships_–_Women's_400_metres|mabelong a basadi a 4 x 400.]]<ref>[https://worldathletics.org/competition/calendar-results/results/7190593?eventId=204596 "World Athletics Championships, Tokyo 2025".] ''World Athletics''. 13 Sep 2025. Retrieved 20 September 2025.</ref> == Metswedi == t9sj1hi793p1urfxb17gcik26ku18e5 Makgobokgobo a Okavango 0 13307 51860 51737 2026-06-28T18:49:39Z Stonesetswammung 12839 Se ke katolose ya tsebe e. #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51860 wikitext text/x-wiki '''Makgobokgobo a Okavango''' kgotsa '''Metswedi ya Okavango''' ke makgobokgobo a a bonwang mo [[Botswana]] kwa Noka ya Okavango e felelang teng ebo e fitlhelela bophara jwa makgolo a robabongwe le masome a le mararo go ya go sekete sa dimethara (930–1,000 m)<ref name=":1">[https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf "Ramsar Information Sheet"] (PDF). 1996. Archived (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> (3,050–3,280 ft) mo karolong e e fa gare ya lekadiba la endorheic la Sekaka sa Kalahari. Ke lefelo la [[UNESCO]] la Ngwaoboswa ya Lefatshe jaaka e le engwe ya makgobokgobo a fitlhelwang mo teng ga mpa ya lefatshe e e sa elelaleng kwa lewatleng, e na le naga e e bongola e gantsi e itsetletseng.<ref name=":0"> Centre, UNESCO World Heritage. [https://whc.unesco.org/en/news/1162 "Twenty six new properties added to World Heritage List at Doha meeting"]. ''Whc.unesco.org''. [https://web.archive.org/web/20180726234247/http://whc.unesco.org/en/news/1162 Archived] from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref> Go na le moo, metsi a morwalela a anamela mo mafelong a a tletseng motlhaba le mo ditlhaketlhakeng, mme karolo e kgolo ya one e elela kwa tlase mo metsing a a seng boteng a a kafa tlase ga lefatshe, pele ga dimela di a monya. Mo e ka nnang metsi otlhe a a fitlhang mo makgobokgobong, kgabagare a a mowafala a bo a fetoga mowa. Ngwaga le ngwaga, metsi a a ka nnang selekanyo sa 11 km<sup>3</sup> (2.6 cu mi) a anama mo lefelong leno la 6,000–15,000 km<sup>2</sup> (2,300–5,800 sq mi). Metsi mangwe a morwalela a elela mo Letsheng la Ngami.<ref>Keen, Cecil (1997). "[http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Okavango Delta"]. [https://web.archive.org/web/20080116102605/http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Archived] from the original on 16 January 2008. Retrieved 27 August 2007.</ref> Kgaolo e e kile ya bo e le karolo ya Letsha la Makgadikgadi, letsha la bogologolo tala le le neng le kgadile thata kwa tshimologong ya ''Holocene''.<ref>McCarthy, T. S. (1993). "The great inland deltas of Africa". ''Journal of African Earth Sciences''. '''17''' (3): 275–291. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]][https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1993JAfES..17..275M :1993JAfES..17..275M.] [[doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y|doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y.]]</ref> Moremi Game Reserve e mo ntlheng ya botlhaba tsatsi jwa makgobokgobo a. Makgobokgobo a a ne a kaiwa e le nngwe ya ''Seven Natural Wonders of Africa'', a neng ya tshwaiwa semmuso ka kgwedi ya Tlhakole e malatsi a lesome le motso, ngwaga wa ketepedi lesome le bongwe ( 2013 ) kwa Arusha, Tanzania.<ref>[["Seven Natural Wonders of Africa – Seven Natural Wonders"]]. ''sevennaturalwonders.org''. Archived from the original on 21 December 2015. Retrieved 22 March 2013.</ref> Ka kgwedi ya Seetebosigo e tlhola malatsi ale masome a mabedi le bobedi, ngwaga wa ketepedi lesome le bone (2014) , Makgobokgobo a Okavango e ne ya nna lefelo la sekete go kwadisiwa semmuso mo Lenaaneng la Ngwaoboswa ya Lefatshe ya UNESCO.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. [["World Heritage List reaches 1000 sites with inscription of Okavango Delta in Botswana".]] ''Whc.unesco.org''. Archived from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref><ref name=":0" /> == Leina == Leina ''Okavango'' le tswa mo Nokeng ya Okavango, e le yone e tswang mo go ''Kavango'', e e kayang batho ba Kavango ba kwa bokone jwa Namibia. Mekwalo ya bogologolo ya Seesemane e ne e akaretsa ''Okovango'', fa bakanoki bangwe ba kwa Namibia ba rata Kavango fa ba bua ka noka le kgaolo ya Namibia. Mokwala-ditso Andreas Eckl o bolela fa dipego tsa German colonial di ne di dirisa ''Okavango'', mme gore tlhaka ya ntlha ya ''O-'' ga e a tlwaelesega mo ditemeng tsa lefelo leo tsa Kavango, mme ka moo e ile ya amanngwa le tlhotlheletso ya Ba-Herero.<ref>Eckl, Andreas (2007). [["Reports from 'beyond the line': The accumulation of knowledge of Kavango and its peoples by the German colonial administration 1891–1911"]] (PDF). ''Journal of Namibian Studies''. '''1''': 7–37. Retrieved 12 May 2026.</ref> == Popego (Motheo) == === Merwalela === Okavango e dirwa ke merwalela e etlang le dipaka tsa ngwaga. Noka ya Okavango e gelela pula ya selemo (Firikgong-Tlhakole) go tswa kwa dithabeng tsa Angola mme e elela sekgala sa 1200 km mo selekanong sa kgwedi e le nngwe. Morago ga moo, metsi a anama mo lefelong la makgobokgobo a bophara jwa 37 500 km<sup>²</sup> (14,500 sq mi) mo dikgweding di le nne tse di latelang (Mopitlo-Seetebosigo). Mogote o o ko godimo wa makgobokgobo o baka tatlhego e ntsi ya metsi a a tsewang ke mowa o o molelo, seo se baka kgolo le kwelotlase ya metsi e e nnileng gararo<ref>C. N. Kurugundla; N. M. Moleele; K.Dikgola. [["Flow Partitioning Within the Okavango Delta –A Pre-requisite for Environmental Flow Assessment for Human Livelihoods and Sustainable Biodiversity Management"]] (PDF). University of Botswana. pp. 8–9. Archived (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> mme e sa tlhaloganyesege go fitlhela ka ''20th century''. Merwalela e nna magareng ga dikgwedi tsa Seetebosigo le Phatwe, ka nako e lefatshe la Botswana le itemogelang komelelo mo dikgweding tsa mariga, foo makgobokgobo a tlale a penologe go ka nna gararo ga selekanyo sa one, mme se se ngoke diphologolo go tswa dikilometara tse di seng kae di dire nngwe ya kgobokana ya diphologolo tsa naga tse dintsi mo Aferika. Makgobokgobo a ikadile, selekanyo sa pharologanyo ya go tsholetsega ga dimithata tse di ko tlase ga bobedi (7 ft) go anama le 15,000 km² (5,800 sq mi),<ref>[https://web.archive.org/web/20090719112055/http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ "Okavango Delta"]. Archived from [http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ the original] on 19 July 2009.</ref> fa metsi one a kgokologe ka selekanyo sa dimithata di ka nna masome a marataro (200 ft) go tswa Mohembo go tsena mo Maun.<ref name=":1" /><ref>Wehberg, Jan (31 December 2013). [[doi:10.7809/b-e.00236|"Okavango Basin - Physicogeographical setting"]]. ''Biodiversity & Ecology''. '''5''': 11. [[Doi:10.7809/b-e.00236|doi:10.7809/b-e.00236]].</ref><ref>Gumbricht, T. (1 September 2001). "The topography of the Okavango Delta, Botswana, and its tectonic and sedimentological implications". ''South African Journal of Geology''. '''104''' (3): 243–264. [[Bibcode:2001SAJG..104..243G.]] [[Doi:10.2113/1040243.|doi:10.2113/1040243.]]</ref> === Go elela ga Metsi === === Letsha (Lecha) === Fa metsi a fokotsega ka iketlo, metsi a nna a ntse a le teng mo melapong le mo dinokeng, mo mesimeng ya metsi le mo matsheng a le mmalwa a magolo, mme seno se baka koketsego ya diphologolo. Mafelo a go itseelwang ditshwantsho le mafelo a bojanala/boetelo a le mmalwa a bonwa mo tikologong ya matsha a. Mangwe a matsha a matoma a akaretsa: * Dombo Hippo Pool (19°11′58″S 23°38′25″E) * Gcodikwe Lagoon (19°10′03″S 23°14′24″E) * Guma Lagoon (18°57′52″S 22°22′41″E) * Jerejere Lagoon/Hippo Pool (19°05′17″S 23°01′12″E) * Moanachira Lagoon/Sausage Island (19°03′23″S 23°03′44″E) * Moanachira Lagoon (19°03′45″S 23°05′24″E) * Shinde Lagoon (19°06′18″S 23°09′18″E) * Xakanaxa Lagoon (19°10′48″S 23°23′42″E) * Xhamu Lagoon (19°10′03″S 23°16′12″E) * Xhobega Lagoon (19°10′39″S 23°12′36″E) * Xugana Lagoon (19°04′12″S 23°06′00″E) * Zibadiania Lagoon (18°34′12″S 23°32′06″E) === Ditlhaketlhake tsa letswai === Go kgobokana ga letswai go dikologa medi ya dimela go dira gore go nne le mafelo a masweu a a se nang sepe mo gare ga ditlhaketlhake di le diketekete, tse di setseng di na le letswai le lentsi thata mo dimela di se kgoneng go tshela mo go tsone, kwantle fela ga ditlhare tsa mokolane tse tle di nne teng tse di kgonang go emelana le letswai. Ditlhare le bojang di gola mo motlhabeng o o dikologileng ditlhaketlhake tseno tse di iseng di nne letswai thata. Mo e ka nnang bosupa mo lesomeng (70%) ya ditlhaketlhake e simolotse e le dithotobolo tsa ditshoswane (gantsi ''Macrotermes'' spp.), mo setlhare se neng sa mela gone mo thotobolong ya mmu.<ref>Dunford, Chris. [http://www.nature-explored.com/moremi-okavango-august.htm "Nature explored:Moremi/Okavango Delta in August"]. [https://web.archive.org/web/20220120055602/http://www.nature-explored.com/moremi-okavango-august.htm Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 29 May 2020.</ref> === Chief's Island === Chief's Island (19°12′S 22°48′E), setlhaketlhake se segolo go di feta tsotlhe mo makgobokgobong, se ne sa bopiwa ke ''mola'' o o neng wa tlhatlosa lefelo le le boleele jwa 70 km (43 mi) le bophara jwa 15 km (9.3 mi). Mo nakong e e fetileng, e ne e le lefelo le le seelegetsweng fa thoko go nna la go tsoma ga ga kgosi fela, mme gone jaanong ke lefelo le le sireleditsweng la diphologolo tsa naga. Jaanong ke lefelo la konokono la bontsi jwa diphologolo tsa naga, fa metsi a tlhatloga.<ref>[https://okavangosafari.co.bw/ "Okavango delta Botswana | Mokoro and boating safaris"]. ''Okavango Safaris''. [https://web.archive.org/web/20220120055446/https://okavangosafari.co.bw/ Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 29 May 2020</ref> == Climate (''Tlelaemete'') == Botala jo bogolo jwa Makgobokgobo ga bo bakwe ke ''tlelaemete'' e e bongola; mme, ke lefelo le le nang le metsi (oasis) mo nageng e e omeletseng. Selekanyetso sa pula e e nang ngwaga le ngwaga ke 450 mm (18 in) (mo e ka nnang selekanyo sa bongwe-mo-borarong jwa kgaolo ya Angola kwa e tsayang metsi teng) ebile bontsi jwa yone, pula, e na magareng ga Sedimonthole le Mopitlo e le mo sebopegong sa dipula tsa matlakadibe tsa motshegare. Sedimonthole go tsena ka Tlhakole ke dikgwedi tse di mogote le tse di bongola ka selekanyo-sa-mogote wa motshegare o o kgonang go tsoletsegela kwa go 40 °C (104 °F), masigo a a mololo (bothitho), le maemo a bongola mo phefong a a tsamayang magareng ga 50 le 80%. Go tloga ka Mopitlo go tsena Motsheganong, selekanyo-sa-mogote se a fokotsega, o o ko godimo e le 30 °C (86 °F) motshegare le masigo a a mololo go ya kwa botsididing. Dipula di kgaota ka bonako mme go bo go latela dikgwedi tse go senang pula le tse di tsididi tsa mariga tsa Seetebosigo go tsena Phatwe. Mo nakong eno ya ngwaga, seemo sa mogote wa motshegare ga se kwa godimo thata, mme mogote o ye ko tlase thata fa letsatsi le sena go phirima. Masigo a tle a nne tsididi mo makgobokgobong, ka serame se se gaufi le 0 °C.<ref>[https://www.climatestotravel.com/climate/botswana "Botswana climate: average weather, temperature, precipitation, best time"]. ''Climatestotravel.com''. [https://web.archive.org/web/20220120055436/https://www.climatestotravel.com/climate/botswana Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 15 May 2020</ref> Ka dinako tse dingwe tsa mariga, mmowane wa serame o bonale.<ref>[https://www.naturalhistoryfilmunit.com/post/a-year-in-the-okavango-delta "A Year in the Okavango Delta"]. ''Naturalhistoryfilmunit.com''.</ref> Lwetse go ya ko go Ngwanatsele, mogote le mokete-jwa-mowa-o-o-mo-lefaufaung (''atmospheric pressure'') di bowa di oketsega, fa paka ya mariga (e senang pula) e tsena mo pakeng ya dipula. Phalane ke kgwedi e e gwetlhang thata baeng: gantsi seemo sa mogote sa motshegare se feta 40 °C (104 °F) mme komelelo e kgaupediwa fela ka dinako tse dingwe ke go thunya ga maru ga tshoganetso.<ref name=":2">UNEP-WCMC (22 May 2017). [https://www.yichuans.me/datasheet/output/site/okavango-delta/ "OKAVANGO DELTA".] ''World Heritage Datasheet''. Retrieved 17 May 2021.</ref> == Diphologolo/ditshidi tsa makgobokgobo == Makgobokgobo a Okavango ke legae la se nnela ruri le la dipaka dingwe, sa mefutafuta ya diphologolo tsa naga.<ref>Bradley, John H. (October 2009). [https://web.archive.org/web/20091119220225/http://www.capetowntocairo.com/travelogue/gliding-in-a-mokoro-through-the-okavango-delta.htm "Gliding in a Mokoro Through the Okavango Delta, Botswana"]. ''Cape Town to Cairo Website''. CapeTowntoCairo.com. Archived from [http://www.capetowntocairo.com/travelogue/gliding-in-a-mokoro-through-the-okavango-delta.htm the original] on 19 November 2009. Retrieved 10 November 2009.</ref> Diphologolo tsotlhe ''tse tlhano tse dikgolo'' tsa naga, tau, nkwe (lengau), nare ya Aferika, tlou ya Aferika, tshukudu e ntsho le e tshweu di teng.<ref>Galpine, N. J. (2006). [https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/120/1203674763.pdf "Boma management of black and white rhinoceros at Mombo, Okavango Delta — some lessons"] (PDF). ''Ecological Journal''. '''7''': 55−61. [https://web.archive.org/web/20210207165941/https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/120/1203674763.pdf Archived] (PDF) from the original on 7 February 2021. Retrieved 1 February 2020.</ref> Phologolo e e tletseng thata e le kgolwane e amusa (seamusi) ke letswee (red Lechwe), e go fopholediwang gore di ka tswa di le 88 000.<ref>Chase, M.; Schlossberg, S.; Landen, K.; Sutcliffe, R.; Seonyatseng, E.; Keitsile, A. & Flyman, M. (2018). [https://www.researchgate.net/publication/307968091 Dry Season Aerial Survey of Elephants and Wildlife in Northern Botswana] (Report). Botswana: Elephants Without Borders, the Department of Wildlife and National Parks and the Great Elephant Census.</ref> Mefuta e mengwe ya ditshedi e akaretsa thutlwa, kgokong, pitse ya naga, kubu,<ref>McCarthy, T. S.; Ellery, W. N.; Bloem, A. (1998). "Some observations on the geomorphological impact of hippopotamus (''Hippopotamus amphibius'' L.) in the Okavango Delta, Botswana". ''African Journal of Ecology''. '''36''' (1): 44−56. [[Bibcode:1998AfJEc..36...44M. doi:10.1046/j.1365-2028.1998.89-89089.x.]]</ref> phala, phofu, tholo, kwalata, tshepe e khibidu, ''puku'', tumoga (waterbuck), ''sitatunga'', ''tsessebe'', letlotse,<ref>Klein, R. (2007). [http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Klein_2007_Cheetah_in_Botswana.pdf "Status report for the cheetah in Botswana"] (PDF). ''Cat News''. Special Issue 1: 13−21. [https://web.archive.org/web/20210831015402/http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Klein_2007_Cheetah_in_Botswana.pdf Archived] (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 1 February 2020.</ref> lekanyane (letlhalerwa), phiri, phokojwe, thwane, tadi, thakadu, thukwi, motlhose, mmutla, matshwane, kolobe ya naga, tshwene, kgabo le kwena.<ref>Wallace, K. M.; Leslie, A. J. (2008). "Diet of the Nile crocodile (''Crocodylus niloticus'') in the Okavango Delta, Botswana". ''Journal of Herpetology''. '''42''' (2): 361−368. [[Doi:10.1670/07-1071.1.|doi:10.1670/07-1071.1.]] [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:46987629 S2CID 46987629].</ref> Makgobokgobo a gape a na le mefuta e fetang 400 ya dinonyana, e akaretsa le kgaka, kgoadira (ntsu o mogolo), morubisi, legou, ''lefaloa'', mogatsakwena (mmatshwii), ''African skimmer'', ghube, leowang, ''molomo-swana'', legololwane (legoloane), lehututu, mogolodi (mogolori),<ref>Alonso, L. E.; Nordin, L.-A., eds. (2003). ''A rapid biological assessment of the aquatic ecosystems of the Okavango Delta, Botswana: High Water Survey''. RAP Bulletin of Biological Assessment. Vol. 27. Washington, DC: Conservation International. [[:en:Special:BookSources/1-881173-70-4|ISBN <bdi>1-881173-70-4</bdi>.]]</ref> ''letleretlere (letlhakela)'', ramolongwana (mmamolongwana/tlhagwe) le mmantshe.<ref>Mbaiwa, J. E.; Mbaiwa, O. I. (2006). "The effects of veterinary fences on wildlife populations in Okavango Delta, Botswana". ''International Journal of Wilderness''. '''12''' (3): 17−41. [[Hdl:10311/28.|hdl:10311/28.]]</ref> Fa e sale ka 2005, lefelo le le sireleditsweng le, ntse le tsewa jaaka Lefelo la Tshomarelo ya Ditau (Lion Conservation Unit ) gammogo le Hwange National Park.<ref>IUCN Cat Specialist Group (2006). ''Conservation Strategy for the Lion'' Panthera leo ''in Eastern and Southern Africa''. Pretoria, South Africa: IUCN.</ref> Ka 2019, ditshukudu di ka nna 150 di ne di tshela kwa bokone jwa Makgobokgobo a Okavango.<ref>[https://www.voanews.com/a/poaching-natural-causes-decimate-botswana-s-rhino-population/6972651.html "Poaching, Natural Causes Decimate Botswana's Rhino Population"]. ''Voa News''. [https://web.archive.org/web/20230713113217/https://www.voanews.com/a/poaching-natural-causes-decimate-botswana-s-rhino-population/6972651.html Archived] from the original on 13 July 2023. Retrieved 13 July 2023</ref> Go tloga ka 2020 go fitlha ka 2021, ditshukudu di le 92 di ne tsa bolawa ke magodu a di phologolo mo kgaolong ya makgobokgobo ga sala fela di le 40, se sa dira gore puso e fuduse ditshukudu tseo go tswa mo Makgobokgobong a Okavango.<ref>[https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-10-23/botswana-moves-rhinos-out-of-okavango-delta-as-poaching-worsens "Botswana Moves Rhinos Out of Okavango Delta as Poaching Worsens"]. ''Bloomberg''. 2021. [https://web.archive.org/web/20221122041225/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-10-23/botswana-moves-rhinos-out-of-okavango-delta-as-poaching-worsens Archived] from the original on 22 November 2022. Retrieved 13 July 2023.</ref> === Ditlhapi === Makgobokgobo a Okavango a na le mefuta e le 71 ya ditlhapi, go akaretsa le ditlhapi tsa ngwesi, mefuta ya di-tilapia le mefuta e e farologaneng ya ditlhapi tsa ''babore.'' Ditlhapi tseno di farologana ka bogolo go tloga ka ''babore'' ya Afrika e e nang le meno a a bogale e e boleele jwa dimetara di le 1,4 (1,4 m/4.6 ft) go ya go e e boleele jwa disentimetara di le 3,2 (3,2 cm/1.3 in) jwa ''sickle barb''. Mefuta e e tshwanang e, e fitlhelwa mo Nokeng ya Zambezi, e supa ditso tsa kamano magareng ga dinoka tse pedi tse.<ref>[https://web.archive.org/web/20110706162829/http://www.orc.ub.bw/downloads/FS3_fish.pdf "The Fishes of the Okavango Delta"] (PDF). ''Harry Oppenheimer Okavango Research Centre''. 2007. Archived from [http://www.orc.ub.bw/downloads/FS3_fish.pdf the original] (PDF) on 6 July 2011. Retrieved 2 February 2011.</ref> == Dimela == Makgobokgobo a Okavango ke legae la dimela di le 1068 tse di tswang mo masikeng a le 134 le mo mefuteng e le 530.<ref>Ramberg, Lars (2006). [https://www.researchgate.net/publication/226358917 "Species diversity of the Okavango Delta, Botswana"]. ''Aquatic Sciences''. '''68''' (3): 316. [https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2006AqSci..68..310R Bibcode:2006AqSci..68..310R.] [[Doi:10.1007/s00027-006-0857-y|doi:10.1007/s00027-006-0857-y]] – via ResearchGate.</ref> Go na le mefuta e le metlhano e e botlhokwa ya dimela mo ''mogobeng'' o o sa kgaleng: ''Papyrus cyperus'' mo metsing a a boteng, ''Miscanthus'' mo mafelong a a nang le go elelela metsi a a seng boteng, le ''Phragmites australis'', ''Typha capensis'' le ''Pycreus'' fa gare ga tsone. Mefuta ya ditshedi tse di nnang mo ''mogobeng'', tse gantsi di fitlhelwang mo ''mogobeng'' o o sa kgaleng, gape di atologa go ya kwa mafelong a a nang le merwalela e tlang le dipaka.<ref name=":2" /> Fa lotlhaka le melang teng la ''Papyrus cyperus,'' le gola sentle mo metsing a a elelang ka bonya a a boteng, mme eseng thata, mme e bonala thata mo matlhakoreng a melapo. Mo ditlhaketlhakeng le mo mafelong a fetang bojang jo bo tletseng metsi, go na le mefuta e e farologaneng ya dimela. Mefuta eno e fitlhelwa go ya ka gore e rata metsi a ntseng jang: sekai, ''Philenoptera violacea'' e tlhoka metsi a mannye, e fitlhelwa kwa mafelong a a tsholetsegileng thata mo mafelong a ''mogobe'' o o sa kgaleng, ebile e tlwaelesegile mo mafelong a ditlhaketlhake a ''mogobe'' o o kgalang. Ditlhare tse di fitlhelwang fela mo ditlhaketlhakeng tse di mo ''mogobeng'' o o sa kgaleng, di kopantse tsa mokolane se se bidiwang ''Hyphaene petersiana'' le tsa moaka.<ref>Ramberg, Lars (2006). [https://www.researchgate.net/publication/226358917 "Species diversity of the Okavango Delta, Botswana"]. ''Aquatic Sciences''. '''68''' (3): 316. [[Bibcode:2006AqSci..68..310R.]] [[Doi:10.1007/s00027-006-0857-y|doi:10.1007/s00027-006-0857-y]] – via ResearchGate.</ref><ref>Toerien, D. K. (15 August 1976). [[doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179|"Geologie van die Tsitsikamakusstrook".]] ''Koedoe''. '''19''' (1). [[Doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179.|doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179.]] [https://search.worldcat.org/issn/2071-0771 ISSN 2071-0771.]</ref> Dimela tsa makgobokgobo di na le seabe sa botlhokwa mo go thibeleng kgogolego/kgopo ya mmu. Gantsi ''dintshi'' (lotshitshi) tsa noka di na le seretse se sentsi, mme seno se kopana le motlhaba o o mo nokeng go dira gore ''dintshi'' (lotshitshi) tsa noka di nne di ntse di oketsega. Metsi a noka eno mo makgobokgobong a na le motlhaba fela, ka gonne metsi a a phepa a Okavango a na le seretse se sennye. Dimela tseno di tshegetsa motlhaba, di dira jaaka sekgomaretsi fa seretse se seng sentsi, mme ka go dira jalo di atolosa/oketsa ditlhaketlhake tse mo go tsone dimela tse dingwe di ka kgonang go mela. Thulaganyo e ga e botlhokwa mo go bopeng ditlhaketlhake tse di tlhamaletseng. Di ditelele e bile di ditshesane mme gantsi di obege jaaka noka e e itsoketsang ka iketlo ka gonne tota ke lotshitshi lwa tlholego la melatswana ya bogologolo ya noka e e neng ya thibelwa ke go gola ga dimela le go kgobokana ga motlhaba, mme seno sa dira gore noka e fetole tsela ya yone le gore dipota tsa bogologolo tsa dinoka di fetoge ditlhaketlhake. Ka ntlha ya go bo makgobokgobo a le bophara le ka ntlha ya motlhaba o montsi o o elelang mo go yone go tswa kwa Nokeng ya Okavango, boalo jwa makgobokgobo bo ntse bo a tlhatloga ka iketlo. Mo go nang le melapo gone gompieno, go tla nna ditlhaketlhake ''kamoso'' mme go tswa foo melapo e mesha e ka nna ya gogola ditlhaketlhake tseno tse di leng teng.<ref>[https://web.archive.org/web/20090719112055/http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ "Okavango Delta – Part 2 -".] ''blog.africabespoke.com''. Archived from [http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ the original] on 19 July 2009. Retrieved 4 April 2018.</ref> == Batho == Batho ba Makgobokgobo a Okavango ba na le ditlhopha di le tlhano tsa merafe, nngwe le nngwe e na le letso lwa yone le puo ya yone:<ref>[https://www.botswana-info.com/country/article/296/okavango-delta "OKAVANGO DELTA"]. ''www.botswana-info.com''. Retrieved 23 June 2026.</ref> * Ba-Hambukushu (ba gape ba itsegeng e le Mbukushu, Bukushu, Bukusu, Mabukuschu, Ghuva, Haghuva), * Ba-Dceriku (Dxeriku, Diriku, Gciriku, Gceriku, Giriku, Niriku), * Ba-Wayeyi (Bayei, Bayeyi, Yei), * Ba-Bugakhwe (Kxoe, Khwe, Kwengo, Barakwena, Glanda/Ggadgadanda) * Ba-llanikhwe (Gxanekwe,  lltanekwe, ''River Bushmen'', ''Swamp Bushmen'', Gllani,  llani, Xanekwe). Ba-Hambukushu, Dceriku, le Wayeyi ka tlwaelo ba na le itsholelo e e tswakantsweng ya temothuo ya lebelebele/mabele, go tshwara ditlhapi, go tsoma, go bapala dimela tsa naga, le go rua diruiwa.<ref>[https://livinglakes.org/okavango-delta/ "Okavango Delta - Living Lakes Network".] 20 December 2023. Retrieved 23 June 2026.</ref> Ba-Bugakhwe le Ba-llanikwhe ke Basarwa (Bushmen), ba ba tlwaetseng go tshwara ditlhapi, go tsoma le go bapala dimela tsa naga; Ba-Bugakhwe ba ne ba dirisa dikgwa le metswedi ya dinoka, fa ba-llanikhwe bone ba ne ba tsepama thata mo metsweding ya dinoka. Ba-Hambukushu, Ba-Dceriku le ba-Bugakhwe ba fitlhelwa go bapa le Noka ya Okavango kwa Angola le kwa Caprivi Strip kwa Namibia, mme manoto a Ba-Hambukushu le Ba-Bugakhwe a fitlhelwa le kwa Zambia. Mo teng ga Makgobokgobo a Okavango, mo dingwageng tse di ka nnang 150 le go feta tse di fetileng, Ba-Hambukushu, Ba-Dceriku le Ba-Bugakhwe ba ne ba nna mo karolong ya tsela ya noka le kwa Magwegqana kwa karolong e e kwa bokonebotlhaba jwa makgobokgobo. Ba-llanikhwe ba nna mo lefelong la tsela ya noka le go bapa le Noka ya Boro go ralala makgobokgobo, gammogo le lefelo le le bapileng le Noka ya Boteti.<ref>[https://www.baruchsafaris.com/de/copy-of-chobe-national-park "OKAVANGO DELTA"]. ''Baruch Safaris'' (in German). Retrieved 23 June 2026.</ref> Ba-Wayeyi<ref>[https://minorityrights.org/minorities/wayeyi/ "Wayeyi"]. ''Minority Rights Group''. 19 June 2015. [https://web.archive.org/web/20210602215842/https://minorityrights.org/minorities/wayeyi/ Archived] from the original on 2 June 2021. Retrieved 2 June 2021.</ref> ba nna mo lefelong le le dikologileng Seronga ga mmogo le kwa borwa jwa makgobokgobo go dikologa Maun, ebile Ba-Wayeyi<ref>Campbell, Alexander Colin; N’teta, Doreen (March 1980). [https://dx.doi.org/10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x "The National Museum and Art Gallery, Gaborone, Botswana"]. ''Museum International''. '''32''' (1–2): 61–66. [[Doi:10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x|doi:10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x]]. [https://search.worldcat.org/issn/1350-0775 ISSN 1350-0775.] [https://web.archive.org/web/20230906044710/https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x Archived] from the original on 6 September 2023. Retrieved 2 June 2021.</ref> ba le mmalwa ba nna mo legaeng la bone le go tsewang e le la borraabonemogolo kwa Caprivi Strip. Mo dingwageng tse 20 tse di fetileng batho ba le bantsi go tswa mo kgaolong ya Okavango ba ne ba fudugela kwa Maun, kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa bo1960 le mo masimologong a dingwaga tsa bo1970, batshabi ba Ba-Hambukushu ba feta 4000 go tswa kwa Angola ba ne ba fiwa bonno mo lefelong le le dikologileng Etsha kwa bophirima jwa tsela ya noka. Makgobokgobo a Okavango e ntse e le ka fa tlase ga taolo (ya semolao) ya Batawana (setshaba sa Batswana) fa e sale kwa bokhutlong jwa ''ngwagakgolo'' wa bo 18 (1700s).<ref>Segolodi, Moanaphuti (1940). [https://www.academia.edu/12170767 "Ditso Tsa Batawana"]. [https://web.archive.org/web/20230306233801/https://www.academia.edu/12170767 Archived] from the original on 6 March 2023. Retrieved 1 May 2015.</ref> Ba eteletswe pele ke ba ntlo ya ga Mathiba I, yo e neng e le moeteledipele wa setlhopha sa Ba-Bangwato se se neng sa tswa mo go se segolo, Batawana ba ne ba nna le taolo e e feletseng mo makgobokgobong ka dingwaga tsa bo1850 fa kgwebo ya dinaka tsa tlou ya mo kgaolong e gola thata.<ref>Morton, Barry (1997). "The Hunting Trade and the Reconstruction of Northern Tswana Societies after the Difaqane, 1838–1880". ''South African Historical Journal''. '''36''': 220–239. [[Doi:10.1080/02582479708671276.|doi:10.1080/02582479708671276.]]</ref> Le fa go ntse jalo, Ba-Batawana ba le bantsi ba ntse ba nna fa thoko/kwa bofelong jwa makgobokgobo, ka ntlha ya go bo ntsi ya tsetse e le motlhabetsi/borai mo dikgomong tsa bone. Ka nako ya dingwaga tsa phudugo di ka nna 40, ntsi ya tsetse ya boela morago mme bontsi jwa Ba-Batawana ba ne ba nna mo mafelong a a tletseng metsi go tloga ka 1896 go fitlha kwa bofelong jwa dingwaga tsa bo1930. Fa e sa le ka nako eo, bofelelo/molelwane wa makgobokgobo bo ntse bo tlala ka batho le leruo tse dintseng di oketsega. == Bojanala == Naga ya Makgobokgobo a Okavango le diphologolo tsa lone tsa naga di ngoka bajanala ba le dikete-kete le makgolokgolo ka ngwaga le ngwaga, ebile toropo ya Maun ke 'kgoro' ya go tsena mo kgaolong e.<ref>[https://whc.unesco.org/document/208817 Okavango Delta Management Plan 2021–2028](Report). Ministry of Environment, Natural Resources, Conservation and Tourism. July 2021. Retrieved 12 May 2026.</ref> Bojanala jwa segompieno jwa safari bo simolotse go nna teng kwa bofelong jwa dingwaga tsa bo1960, fa ''dikampa'' tsa ntlha tsa segompieno tsa safari di ne di agiwa mo makgobokgobong. Mo tsamaong ya nako, tsa bojanala tsa atologa tsa akaretsa maeto matlon a baeti a safari a maemo a a kwa godimo, safari ya ''dikampa'' tse eseng tsa sennela ruri, ''kampa'' ya motho ka koloi, go lebelela dinonyane, go ya go bona diphologolo ka koloi, go fofa ka sefofane go bona mafelo a mantle, go tsamaya ka dinao o na le mokaedi, go itlosa bodutu ka go tshwara ditlhapi le maeto ka mokoro.<ref>Mbaiwa, J. E. (2005). [https://adpbotswana.pbworks.com/f/Enclave%2Btourism%2Band%2Bits%2Bsocio-economic%2Bimpacts.pdf "Enclave tourism and its socio-economic impacts in the Okavango Delta, Botswana"] (PDF). ''Tourism Management''. '''26''' (2): 157–172. [[Doi:10.1016/j.tourman.2003.11.005.|doi:10.1016/j.tourman.2003.11.005.]] Retrieved 12 May 2026.</ref> Botswana ka kakaretso e rotloetsa mokgwa wa bojanala wa tlhotlhwa e e kwa godimo, dipalo tse di kwa tlase mo kgaolong ya Okavango, o o ikaeletseng go fokotsa ditlamorago tsa tikologo ka fa o ntse o na le dituelo tse di kwa godimo tsa baeti. Pego ya UNESCO ya 2014 e ne ya fitlhela fa go na le malao a le 2129 a bajanala mo lefelong le.<ref>International Union for Conservation of Nature (April 2014). [https://whc.unesco.org/archive/2014/whc14-38com-inf8B2-en.pdf IUCN Evaluations of Nominations of Natural and Mixed Properties to the World Heritage List] (PDF)(Report). UNESCO World Heritage Centre. Retrieved 12 May 2026.</ref>Ka 2017 makgobokgobo a amogetse baeng ba le 52 638, ba le 43 363 e le bajanala ba batswakwa mme ba le 9 275 e ne e le beng-gae. Se ke karolo e nnye fela ya bajanala ba le sekete-kete (1 000 000) ba ba tswang kwa ntle ba ba etelang Botswana ngwaga le ngwaga.<ref>[https://www.statsbots.org.bw/sites/default/files/publications/Tourism%20Statistics%20Annual%20Report%202023.pdf Tourism Statistics Annual Report 2023] (PDF)(Report). Statistics Botswana. Retrieved 12 May 2026.</ref> == Melapo (water streams) == Morago ga paka ya merwalela, metsi a a kwa dikarolong tse di kwa tlase tsa makgobokgobo, gaufi le fa e simologang teng, a a fokotsega, a tlogela bongola mo mmung. Bongola jone jo bo salang bo dirisiwa go jala dijo tsa diruiwa le dijalo tse dingwe tse di kgonang go gola mo go jone. Lefelo le le itsege mo lefelong le e le molapo.<ref>kmcgee (11 June 2023). [https://overlandwithkmcgee.com/june-12-the-okavango-delta/ "June 12: The Okavango Delta - Overland Travel With KMcGee"]. Retrieved 23 June 2026.</ref> Go tloga ka 1974 go ya go 1978, merwalela e ne e le ntsi thata go feta kafa go neng go tlwaelesegile ka teng mme go ne go sa kgonege go lema tsa nako ya merwalela e kokobetse, ka jalo go ne ga nna le tlhaelo e kgolo ya dijo le dijo tsa diruiwa. Ka ntlha ya seo, go ne ga simololwa ''Molapo Development Project''. E ne ya sireletsa mafelo a molapo ka dipota go laola merwalela le go thibela merwalela e e masisi. Dipota di na le dikgoro tse di bulegang gore metsi a a bolokilweng a kgone go tswa mme go bo go simololwa go lema fa merwalela e kokobetse.<ref>Kortenhorst, L. F.; et al. (1986). ''[https://www.waterlog.info/pdf/molapos.pdf Development of flood-recession cropping in the molapo's of the Okavango Delta, Botswana]'' (PDF). Wageningen, The Netherlands: International Institute for Land Reclamation and Improvement. pp. 8–19. [https://web.archive.org/web/20170810013033/https://www.waterlog.info/pdf/molapos.pdf Archived] (PDF) from the original on 10 August 2017. Retrieved 11 August 2017. </ref> == Matshosetsi a a ka nnang teng == Nngwe ya tse di ka nnang tsa baka matshosetsi ke go dupa leokwane (oil) ga kompone ya Canada ya ReconAfrica. Diphuputso tsa ditekeletso tsa kwa tshimologong ka Moranang 2021 di senotse go nna teng ga leokwane (oil) mo matlapeng a ''sedimentary''.<ref>Ltd, Reconnaissance Energy Africa. [https://www.newswire.ca/news-releases/reconafrica-s-first-of-three-wells-confirms-a-working-petroleum-system-in-the-kavango-basin-namibia-865139500.html "ReconAfrica's First of Three Wells Confirms a Working Petroleum System in the Kavango Basin, Namibia"]. ''Newswire.ca''. Archived from the original on 20 January 2022. Retrieved 27 April 2021.</ref> Bakgathali-ka-tsa-tikologo ba tlhobaelela gore ''porojeke'' e e tla nna le ditlamorago tse di sa siamang mo tikologong le gore metsi mangwe a magolo a ka nna mo diphatseng.<ref>[https://e360.yale.edu/features/a-big-oil-project-in-africa-threatens-the-fragile-okavango-region "A Big Oil Project in Africa Threatens Fragile Okavango Region"]. ''Yale E360''. Archived from the original on 20 January 2022. Retrieved 27 April2021.</ref><ref>[https://news.mongabay.com/2021/03/growing-concern-over-okavango-oil-exploration-as-community-alleges-shutout/ "Growing concern over Okavango oil exploration as community alleges shutout"]. ''Mongabay Environmental News''. 22 March 2021. [https://web.archive.org/web/20220120055426/https://news.mongabay.com/2021/03/growing-concern-over-okavango-oil-exploration-as-community-alleges-shutout/ Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 2 June 2021.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210427143948/https://www.nationalgeographic.com/animals/article/test-drilling-oil-namibia-poses-water-risk "Test drilling for oil in Namibia's Okavango region poses toxic risk".] ''Animals''. 12 March 2021. Archived from [https://www.nationalgeographic.com/animals/article/test-drilling-oil-namibia-poses-water-risk the original] on 27 April 2021. Retrieved 27 April 2021.</ref>ReconAfrica e boletse gore, "Ditiragalo tse di rulagantsweng ga di kitla di senya tikologo."<ref>[https://reconafrica.com/operations/frequently-asked-questions/ "Frequently Asked Questions: ReconAfrica Initial Drilling Project"]. ''reconafrica.com''. [https://web.archive.org/web/20210429185250/https://reconafrica.com/operations/frequently-asked-questions/ Archived] from the original on 29 April 2021. Retrieved 30 April2021.</ref><ref>Wilson-Spath, Andreas (15 December 2020). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-12-15-paradise-is-closing-down-the-ghastly-spectre-of-oil-drilling-and-fracking-in-fragile-okavango-delta/ "OP-ED: Paradise is closing down: The ghastly spectre of oil drilling and fracking in fragile Okavango Delta"]. ''Daily Maverick''. [https://web.archive.org/web/20210602220224/https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-12-15-paradise-is-closing-down-the-ghastly-spectre-of-oil-drilling-and-fracking-in-fragile-okavango-delta/ Archived] from the original on 2 June 2021. Retrieved 2 June 2021.</ref> Puso ya Namibia e beile pele mananeo a go aga mafaratlhatlha a motlakase o fetlwang ka metsi, kwa Kgaolong ya Zambezi, se se tla laola go elela ga Okavango ka tsela nngwe. Fa batho ba ba buelelang mogopolo o ba re lenaneo le le ka nna le ditlamorago tse dinnye fela, ba ba buelelang go sirelediwa ga tikologo bone ba re lenaneo le le ka senyaka bontsi jwa diphologolo le dimela tse di mo makgobokgobong.<ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_qa5327/is_200304/ai_n21327838 "FindArticles.com - CBSi".] ''findarticles.com''. Retrieved 4 April 2018.</ref> Matshosetsi a mangwe a akaretsa go tsenelela ga batho, ba ba foo, le go ntshiwa ga metsi, ga ba ba mo kgaolong, kwa Angola le kwa Namibia.<ref>[https://web.archive.org/web/20200222105527/https://www.okavangodelta.com/general-information/threats/ "Threats - Okavango Delta"]. ''Okavangodelta.com''. Archived from [http://www.okavangodelta.com/about/threats/ the original] on 22 February 2020. Retrieved 4 April 2018.</ref><ref>[http://www.macauhub.com.mo/en/2016/03/11/chinese-angolan-project-in-angola-harvests-over-1200-tons-of-rice/ "Chinese-Angolan project in Angola harvests over 1,200 tons of rice"]. ''Macauhub English''. 11 March 2016. [https://web.archive.org/web/20161104002158/http://www.macauhub.com.mo/en/2016/03/11/chinese-angolan-project-in-angola-harvests-over-1200-tons-of-rice/ Archived] from the original on 4 November 2016. Retrieved 2 November 2016.</ref> Motlhami wa dibaesekopo wa mo Aferika Borwa e bile e le motho yo o ratang go sireletsa dilo tsa tlholego e bong Rick Lomba o ne a tlhagisa ka dingwaga tsa bo1980 ka matshosetsi a go tsenelela ga dikgomo mo lefelong le. Filimi (documentary) ya gagwe ya ''The End of Eden'' e ne e ya bontsha kafa a neng a buelela ka teng go sirelediwa ga makgobokgobo.<ref>[https://www.baruchsafaris.com/de/copy-of-chobe-national-park "OKAVANGO DELTA"]. ''Baruch Safaris'' (in German). Retrieved 23 June 2026.</ref> Kgaolo e e amogelang dipula tsa metsi a Okavango e solofetswe, mo isagong, go itemogela go fokotsega ga pula ya ngwaga le ngwaga ga mmogo le go oketsega ga mogote ka ntlha ya go gotela ga lefatshe ka bophara.<ref>ASSAR (2019). ''[http://www.assar.uct.ac.za/sites/default/files/image_tool/images/138/1point5degrees/ASSAR_Botswana_global_warming.pdf What global warming of 1.5°C and higher means for Botswana]'' (PDF). Adaptation at Scale in Semi Arid Regions (ASSAR). [https://web.archive.org/web/20210831015657/http://www.assar.uct.ac.za/sites/default/files/image_tool/images/138/1point5degrees/ASSAR_Botswana_global_warming.pdf Archived] (PDF)from the original on 31 August 2021. Retrieved 6 August 2019.</ref> Ditlamorago tsa go gotela ga lefatshe ka bophara di ka nna tsa dira gore go nne le phokotsego ya bogolo jwa mafelo a a tshabelelwang ke go nna le merwalela kwa Makgobokgobong a Okavango, se se tla nna le ditlamorago tse di seng kana ka sepe mo go nneng teng ga metsi, ga mmogo le go godisa leruo le ditiro tsa temothuo mo kgaolong e.<ref>Murray-Hudson, M.; Wolski, P.; Ringrose, S. (2006). "Scenarios of the impact of local and upstream changes in climate and water use on hydro-ecology in the Okavango Delta, Botswana". ''Journal of Hydrology''. '''331''' (1): 73–84. [[Bibcode:2006JHyd..331...73M. doi:10.1016/j.jhydrol.2006.04.041.]]</ref> Tiro ya Conservation International Botswana, ya tsa tshomarelo, mo kgaolong ya Makgobokgobo a Okavango e tsentse tsa thuto le go nna le seabe mo go tsa ditsamaiso (policy) ga mmogo le dipatlisiso le go baya-leitlho jaaka dipatlisiso tsa go leba go tswa mo loaping ga diphologolo tsa naga le tiro ya go sekaseka ka potlako, ya ditshedi.<ref>[https://botswana.conservation.org/about-us "About Conservation International Botswana"]. ''Conservation International Botswana''.</ref><ref>[https://documents1.worldbank.org/curated/en/725891468153271873/pdf/313330Delivering0Global0Public0Goods.pdf Delivering Global Public Goods Locally: Lessons Learned and Successful Approaches] (PDF)(Report). World Bank, Development Grant Facility (DGF). February 2003. p. 8.</ref> == Bona gape == * Kalahari Basin == Metswedi == <references /> njyhvzg2vymrc5vpkigqn1obyk45m2r Letamo la Glen Alpine 0 13330 51801 50789 2026-06-28T12:24:35Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51801 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Glen Alpine''' ke letamo le le ikepetsweng le le kwa [[Noka ya Mogalakwena|nokeng ya Mogalakwena]], gaufi le Ga-Mankgodi, kwa Bochum [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo]], [[Aforika Borwa|Aforika Borwa.]] Le agilwe ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borataro (1968) le agelwa go nosetsa. Kgonagalo ya borai jwa letamo le e mo maemong a a kwa godimo.<ref>[https://www.mindat.org/feature-1001785.html "Mindat.org".] ''www.mindat.org''. Retrieved 5 June 2026.</ref><ref>Department of Water Affairs and Forestry. [https://web.archive.org/web/20260605130507/https://www.dws.gov.za/ghreport/reports/2.2(677).pdf "Glen Alpine Regional Groundwater Development"] (PDF). Retrieved 5 June 2026.</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Melatswana le matamo kwa Aforika Borwa]] * [[Dinoka kwa Aforika Borwa]] == Metswedi == 3w24klxnip7vpgfuox40chswd281zda Letamo la Doorndraai 0 13332 51799 50790 2026-06-28T12:19:29Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51799 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Doorndraai''' ke letamo le le agilweng ka ditena kwa nokeng ya Sterk, kwa kgampung ya [[noka ya Mogalakwena]], le gaufi le [[Mokopane]], kwa [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo]], [[Aforika Borwa]].<ref>"[https://www.sa-venues.com/game-reserves/doorndraai-dam.php Doorndraai Dam Nature Reserve, Limpopo".] ''www.sa-venues.com''. Retrieved 5 June 2026.</ref> Le agilwe ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le makgolo a matlhano le bobedi (1952) la ntšhafadiwa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le makgolo a supa le bone (1974). Le dirisediwa madirelo le mmasepala. Borai jwa lone bo kwa godimo.<ref>Dearden, John (8 December 2020). [https://web.archive.org/web/20260605131644/https://foranglers.co.za/doorndraai-dam-limpopo-waterberg/ "Doorndraai Dam, Limpopo – Waterberg"]. ''For Anglers Digital Angling Network''. Retrieved 5 June 2026.</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Melatswana le matamo kwa Aforika Borwa]] * [[Dinoka kwa Aforika Borwa]] == Metswedi == mnkmt0sf5kn5e2z75thfcrbngsdoziu Noka ya As 0 13454 51838 50388 2026-06-28T17:33:55Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51838 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya As|image_name=Asrivier naby Saulspoortdam, Bethlehem, Vrystaat.jpg|image_map=South Africa relief location map.svg|location=[[Aforika Borwa]]}} '''Noka ya As''' e tshela kwa nokeng ya Liebenbergsvlei kwa botlhaba jwa [[Foreistata|Free State]] kwa [[Aforika Borwa]]. Fa e sale ka ngwaga wa 1968 e tshela kwa letamong la Sol Plaatje kwa e kopanang teng le noka e kwa botlhaba jwa Bethlehem. E simologa dikhilomithara di le masome mararo le botlhano kwa borwa botlhaba jwa Bethlehem, mo mekgokoloseng e e kwa bokone jwa Rooiberge, gaufi le Clarens. Fa go bulwa mosele kwa bokone wa porojeke ya [[Lesotho]] ka 1998, noka e e kileng ya bo e le molatswana e, e ne ya fetolwa go nna noka e e elelang ka mašetla.<ref name=":0">Van Wyk, Francois; du Preez, Hein (2004). ''[https://web.archive.org/web/20150924004615/http://www.ewisa.co.za/literature/files/140.pdf The environmental impact of releases from Katse Dam on the Ash and Liebenbergsvlei Rivers]'' (PDF). WISA 2004 biennial conference and exhibition of the Water Institute of Southern Africa: Water Institute of Southern Africa. pp. 304–208. [[:en:ISBN|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/1-920-01728-3|1-920-01728-3]]</bdi>. Archived from [https://ewisa.co.za/ the original] (PDF) on 24 September 2015. Retrieved 09 June 2026</ref> == Go tsamaisiwa ga metsi == [[Setshwantsho:Asrivieruitval, noord van Clarens, b.jpg|left|thumb|Go tswa ga metsi a noka ya As ya porejeke ya Lesotho e e dikhilomithara di robabongwe kwa bokone jwa Clarens, e butswe ka 1998.]] Noka ya As ke nngwe ya mafelo a a ntshetsang porojeke ya [[Lesotho]] metsi.<ref>[https://web.archive.org/web/20150215120941/http://www.golesotho.co.za/Katse%20Dam.html "The story of Katse dam"]. ''The Highlands Journey - Lesotho''. golesotho.co.za. Archived from [https://web.archive.org/web/20260529084211/https://www.sotourism-travel.com/lesotho-travel-guide.html the original] on 15 February 2015. Retrieved 09 June 2026</ref> Ka ngwaga wa 2004, metsi a bokete jwa 18 cubic meters a ne a ntshiwa mo sephatlong sa motsotso,<ref name=":0" /> go elela ga noka ga go laolwe ke dipaka.<ref name=":1">Wilkins, Blake (February 2015). "[https://web.archive.org/web/20170510103246/http://www.myvirtualpaper.com/doc/brookepattrick/aej-february-2015-digital/2015020901/21.html#20 Unique contract does it for hydro delivery]". Brooke Pattrick Publications. pp. 20–21. Archived from [http://www.myvirtualpaper.com/doc/brookepattrick/aej-february-2015-digital/2015020901/21.html#20 the original] on 10 May 2017. Retrieved 09 June 2026.</ref> Letamo la Stortemelk, le le kwa tlase, ke lengwe la ditshwetso tsa lephata la metsi go ritibatsa go ela ga metsi le go fokotsa kgothego.<ref name=":1" /> Ka ngwaga wa 2004, go ne go agilwe matamo a le mane. <ref name=":0" /> == Go fetlhiwa ga motlakase == Dipitsa tsa go fetlhiwa ga motlakase wa metsi tse pedi tsa Sol Plaatje le Merino, di ne tsa simolola go bereka ka 2009 le 2012 ka tatelano, di ntsha motlakase wa di MW di supa.<ref>[https://web.archive.org/web/20151020005407/http://bethlehemhydro.co.za/ "Introduction"]. Bethlehem Hydro. Archived from [http://www.bethlehemhydro.co.za/ the original] on 20 October 2015. Retrieved 09 June 2026</ref> Porojeke ya Stortemelk kwa letamong la Botterkloof e tla ntsha 4.4 MW go simolola ka Phukwi 2016.<ref name=":1" /><ref>[https://www.aurecongroup.com/ "Stortemelk Hydropower Project, South Africa"]. Aurecon Projects. Retrieved 09 June 2026</ref> == Ditlamorago mo tikologong == Go bulwa ga mosele wa kwa bokone ka 1998 go ne ga baka diphetogo tsa kago le metswako ya noka, jaaka metsi a oketsega le bothito jwa metsi bo ya kwa tlase, go gotlhega ga mosele wa mnoka go ne ga diragala, motlhaba wa tsena mo letamong la Saulspoort.<ref name=":0" /> Dipalo tsa ditshedi di tshwana le ditlhapi di ne tsa ya kwa tlase, mefuta e le supa ya ditlhapi e ne ya nyelela. Go boela ga ditshedi tse di senang lerepo la mokwatla go simolotse go lemogiwa dikhilomithara kwa tlase, matamo a seka a bereka fa metsi a ntshiwa ka bontsi. Le ntswa go santse go na le lefelo le le ka nniwang, bontsi jwa ditshedi tsa noka di fokoditswe ke go ya tlase ga bothito jwa metsi le kgonagalo ya kgothego.<ref name=":0" /> == Leina == Leina le gantsi ga le ranolwe sentle go tswa kwa temeng ya [[Seburu|Afrikaans]] go ya kwa Sekgoeng gotwe "Noka ya Ash". leina le, mme le raya kolotsana ya dipitse e go ya ka podi ya tsela e senyegetseng gaufi le noka e; ka jalo thanolo e e maleba e ka nna noka ya kolotsana ya dipitse eseng noka ya Ash. == Metswedi == oi56c4k9h5r1sc6vy0lkxuuauj8q41u Noka ya Makhaleng 0 13500 51848 50454 2026-06-28T18:08:31Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51848 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Makhaleng|image_name=Qoaling.jpg|image_map=Rivers of Lesoto OSM.png|caption=Diphororo tsa Qoaling kwa nokeng ya Makhaleng|map_caption=Makhaleng kwa kgaolong ya Lesotho|mouth=[[Noka ya Orange]]|origin=Dithaba tsa Maloti|elevation_m=2,230 m|mouth_elevation_m=1,390 m}} '''Noka ya Makhaleng''' ke noka e e kwa bophirima jwa [[Lesotho]].<ref>Fitzpatrick, M., Blond, B., Pitcher, G., Richmond, S., and Warren, M. (2004) ''South Africa, Lesotho and Swaziland.'' Footscray, VIC: Lonely Planet.</ref> E pagama dithaba tsa Maloti,e elelela kwa bophirima go kopana le noka ya Orange kwa molelwaneng wa [[Foreistata|Free State]] kwa [[Aforika Borwa]]. == Motsamao wa yone == Noka e,e simolola kwa bokone bophirima kwa Machache kwa dithabeng tsa Maluti kwa go leng di mithara di le dikete pedi, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi le borataro go ya kwa godimo. E elelela kwa bokone bophirima go kgabaganya dithaba tsa Lesotho go feta ditoropo le metse ya Molimo-Nthuse, makhaleng, Ramabanta le Qaba, e elelela mo nokeng ya Orange kwa molelwaneng wa mafatshefatshe wa [[Foreistata|Free State]] gaufi le borogo jwa Makhaleng.<ref name=":0">Philip's (1994). ''Atlas of the World''. Reed International. pp. 86–87. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-540-05831-9|<bdi>0-540-05831-9</bdi>.]]</ref> Molomo wa noka o kwa godimo ka dimithara di le sekete le makgolo a mane,e le lefelo le le kwa tlase thata kwa Lesotho, mme e le lefelo le le kwa godimo mo go a a kwa tlase mo mafatsheng ape fela.<ref>Alan Murphy (2007). ''Southern Africa''. Lonely Planet. p. 140. [[:en:ISBN|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-1-74059-745-6|<bdi>978-1-74059-745-6</bdi>.]]</ref> Mokgatšha wa noka o tlhama bontlha jwa ditsela tse di yang kwa dithabeng di le dintsi, bogolo jang ya God Help Me Pass le ya Gates of Paradise Pass. Diphororo tsa Qiloane ke lefelo le le kgatlhisang bojanala le le kwa godimo ga noka e. Mekgatsha e e bo kwa godimo jwa masome mararo a di mithara mme di itsege thata ka bophara jwa tsone, ka metsi a elelela go kgabaganya majwe mo diphororong tsa Bridal Veil.<ref>[https://web.archive.org/web/20260529084211/https://www.sotourism-travel.com/lesotho-travel-guide.html Tourist Website of Lesotho] [https://web.archive.org/web/20151222134935/http://www.golesotho.co.za/Other%20Pages/Qiloane%20falls.html Archived] 2015-12-22 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]</ref> Kwa Lesotho noka e kwa godimo ga e na dipoa tsa morwalela. Metsi a elela ka bonya, noka e ya kwa godimo ka bofefo morago ga dipula tse dintsi kwa dithabeng le ka nako ya go oma ga dikgakololo. Lefelo le noka e isang metsi kwa go lone le botona jwa di heketara di le dikete di le makgolo mararo, go elela ga metsi ke di mithara di le lesome le botlhano ka sephatlho sa motsotso. Ga go na melatswana e metona mo nokeng, mme go na le e e mennye le e e fa gare e e agetsweng go somarela mmu le go baya metsi. Melatswana e,e tshabelelwa ke go tlala mmu le go tsewa ke metsi.<ref>J.-P. vanden Bossche; G. M. Bernacsek (1990). ''[[iarchive:bub_gb_WLZRxM9vfXoC|Source Book for the Inland Fishery Resources of Africa]]''. Food & Agriculture Org. p. 93. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-92-5-102983-1|<bdi>978-92-5-102983-1</bdi>.]]</ref> == Dinoka tse di tshelang mo go yone == Noka ya Makhaleng e na le dinoka di le tharo tse di tshelang mo go yone, noka ya Qhoqhoane, ya Makhaleng le ya Khibiting. Tsotlhe di elelela mo go yone go tswa kwa mojeng ka di tsaya metsi kwa dithabeng tsa Maluti.<ref name=":0" /> == Metswedi == 7nohv9ajnyogyx2e9hi5qckf7fbmsx6 Letamo la Hardap 0 13606 51803 50694 2026-06-28T12:27:31Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51803 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:HardapDam.JPG|thumb|Letamo la Hardap]] '''Letamo la Hardap''' ke letamo le le gaufi le Mariental mo Kgaolong ya Hardap kwa bogare jwa Namibia. Letamo la Hardap le le neng la agiwa ka ngwaga wa sekete, le makgolo a robabobongwe le masome a marataro le boraro (1963) fa Namibia e ne e le kafa tlase ga puso ya Afrika Borwa, le ne la nna letamo le legolo go a gaisa otlhe mo nageng eo ka dingwaga di feta masome a matlhano. Fa e sena go wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi, le lesome le borobabobedi (2018), Letamo la Neckertal gaufi le Keetmanshoop le na le maatla a a fetang a Letamo la Hardap ka makgetlo a le mararo. Letamo la Hardap le thiba Noka ya Fish mme le na le diphologolo di le dintsi tsa naga tsa [[Namibia|Namibia.]] == Tlhaloso == Letamo la Hardap le le neng le rulagantswe la ntlha ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le bosupa (1897), le na le bokgoni jwa go dira dimetara tsa dikhubiki di le dimilione di le makgolo a mararo le masome a mabedi (320) (420,000,000 cu yd) le bogolo jwa dikilometara di le 25 (2,500 ha). Go agiwa ga yone go simolotse ka ngwaga wa sekete, le makgolo a robabobgwe le nasome a marataro (1960) mme ya wediwa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le boraro (1963).<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20170222110631/http://namibianwildliferesorts.com/accommodation/hardap-resort/ "Hardap Resort"]. Namibian Wildlife Resorts. Retrieved 21 February 2017.</ref> Letamo la Hardap le tlamela motse wa Mariental le metse e e mo tikologong ka metsi a a nowang. Le fa go ntse jalo, lefelo la yone le le gaufi le toropo, gape le baka kotsi ya go nna le merwalela fa dikgogedi di tshwanetse go bulwa ka botlalo ka ntlha ya dipula tse di siameng mo kgaolong ya noka ya Fish. Ditlhare tse di tlhogang mo mokgatšheng wa Noka ya Fish, di dira gore metsi a elele ka bonya e bile di oketsa kotsi ya merwalela.<ref name=":1">[http://www.namibian.com.na/51389/read/NamWater-opens-Hardap-Dam-sluices (Full information only in the print version)]</ref> Pele ga go agiwa letamo leno, Mariental e ne ya khurumediwa ke metsi ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mabedi le boraro (1923) le ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mararo le bone (1934). Merwalela e ne ya nna gone morago ga gore go agiwe letamo leno ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa le bobedi (1972), sekete ,makgolo a robabongwe le masome a supa le bone (1974), sekete ,ngwaga wa makgolo a robabongwe le masome a supa le borataro (1976), ngwaga wa dikete tse pedi (2000) le ngwaga wa dikete tse pedi le borataro (2006). Fa e sale go tloga ka nako eo, metsi a letamo a bolokilwe a le kwa godimo ga makgolo a supa (70%) ya bokgoni jwa lone go thibela go khurumela le go elela go go sa laolesegeng go tswa mo matsenong a a bulegileng ka botlalo.<ref name=":1" /> == Tlhamane == Leina la Hardap le tswa mo lefokong la Nama le le rayang "nape" kgotsa "kgapetla",<ref>[https://web.archive.org/web/20120502155437/http://www.idreamafrica.com.na/context_links/context_link_content.php?key=Hardap "IDreamAfrica"]. Archived from the original on 2012-05-02. Retrieved 2011-10-12</ref>e leng tsela e dithaba tse di kwa tlase tse di bopegileng jaaka dikhoune tse di dikologileng lefelo leno di neng di lebega ka yone mo baaging ba koo ba bogologolo. Go na le mafelo a go tshwarwang ditlhapi mo go one mo mafelong a a farologaneng mo lotshitshing lo lo kwa bokone jwa letsha leno. Ditetla le mmapa wa mafelo a go thaya ditlhapi a a letleletsweng di ka bonwa kwa ofising ya lefelo la boikhutso kgotsa kwa ofising ya magiseterata kwa Mariental. == Dimela le diphologolo == Kgaolo e ke legae la ditshukudu tse dintsho<ref name=":0" />, gemsbok, Hartmann's zebra, kudu, strutch, springbok le steenbok. <ref name=":2">[http://www.namibia-1on1.com/mariental.html "Namibia 1on1: Mariental"]</ref>Gape go na le mefuta e mentsi ya dinonyane tse di ka bonwang mo teng le go dikologa letamo leno. Great White Pelican,<ref name=":0" />cormorant, darter le spoonbill di ka bonwa mo letamong ka bolona, mmogo le ntsu ya tlhapi le palo e nnye ya osprey. Dimela tse di mo lefelong leno di bidiwa di-shrub savanna. Ditlhare tse di latelang di a tlhagelela: motlhwa wa kamela, setlhare se se nang le moriri o motala le motlhwa wa nare.<ref>[http://www.namibweb.com/hardap.htm "NambiWeb"]</ref> == Bojanala == Morago ga dingwaga di le nne tsa go tlhabololwa<ref name=":2" />mafelo a boitapoloso a letamo a ne a bulwa gape ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016). Go thuma, go tshwara ditlhapi le go lebelela dinonyane ke dingwe tsa dilo tse batho ba di dirang kwa letamong leno. Go na le resetšhurente le lebenkele.<ref name=":0" /> == Metswedi == epn7a1fn0zjgp4fi9393iffu25sojmi Letsha la R'Kiz 0 13633 51811 50724 2026-06-28T13:18:42Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51811 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:AS06-02-0938 - Apollo 6 - Apollo 6 Mission Image - Mauritania and Senegal - NARA - 16658550.jpg|thumb|Letsha la R'Kiz]] '''Letsha la R'Kiz''' kgotsa '''Rkiz,''' le le itsegeng jaaka '''Letsha la Cayor''' kgotsa '''Cayar''', <ref name=":0">Wade, Amadou, 1964, "Chronique du Walo sénégalais (1186-1855)", B. Cissé trans., V. Monteil, editor, Bulletin de l'IFAN, Series B, Vol. 26, no. 3/4, 454.</ref> ke letsha le le kwa borwa jwa [[Mauritania]] ka botona jwa 12,970 ha. [<ref name=":1">[https://dahiti.dgfi.tum.de/en/2865/ "Rkiz, Lake".] ''Database for Hydrological Time Series of Inland Waters (DAHITI)''. [[:en:Deutsches_Geodätisches_Forschungsinstitut|Deutsches Geodätisches Forschungsinstitut]]. Retrieved 19 July 2020.</ref> == Ditso == Ka kgwedi ya Ngwanatsele 1087, go ne ga nna le ntwa magareng ga moeteledipele wa [[Serer]], Amar Godomat le moeteledipele wa Ba-Almoravid, [[Abu Bakr ibn Umar]], koo wa bofelo a neng a fenngwa mme a bolawa.<ref>Diouf, Marcel Mahawa, "Lances mâles : Léopold Sédar Senghor et les traditions sérères, Centre d'études linguistiques et historiques par tradition orale", Niamey, 1996, p. 54</ref> == Tikologo == E re ka letsha leno le nowa ke metsi a a tswang mo Nokeng ya Senegal, ka paka ya dipula le ka nna le boleele jwa dikilometara di le 34 le bophara jwa dikilometara di le borobabobedi ,[2] fa metsi a lone a ka fetofetoga go fitlha go dimetara di le 4,29.[3] 1] Mo mafelong a a tletseng seretse go bapa le dintshi tsa yone, go tlhoga ditlhatshana tsa Phragmites le tsa Typha, tse di remelwang go dira bojang. Go na le mefuta e le mmalwa ya dinoga le diamusi tse dinnye tse di jaaka dinare le di-mongoose. Dikwena tse di nang le dinko tse di tshesane le tsone di a fitlhelwa. <ref name=":1" /> Letsha le ne la tlhophiwa go nna lefelo le le botlhokwa la dinonyane (IBA) ke BirdLife International ka gonne le tshegetsa palo e e botlhokwa ya dinonyane tse di sa tsadiseng tsa kwa bophirima, mmogo le dinonyane tsa garganeys le tsa kwa bokone tse di nnang mariga. <ref name=":0" /> == Itsholelo == Letsha leno le dirisetswa go tshwara ditlhapi,<ref name=":1" /> fela temothuo le yone e atile. Le fa kgaolo e bone diporojeke di le mmalwa tsa temothuo tse di ikaeletseng go thusa balemirui ka bobedi ke Islamic Development Bank le The Food Crisis Prevention Network,<ref>[https://www.isdb.org/projects/data/uid-pj0001760 R'KIZ LAKE IRRIGATION PROJECT (F.S)"]. ''IsDB Project Database''. [[:en:Islamic_Development_Bank|Islamic Development Bank.]] Retrieved 19 July 2020.</ref> jaaka gongwe le gongwe kwa Mauritania, go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017) dikarolo tse di botlhokwa tsa baagi ba selegae ba ne ba tswelela go boga ka ntlha ya maemo a botshelo a a tshwanang le bokgoba jwa segompieno. <ref>Aidara. [https://web.archive.org/web/20200719120142/https://aidara.mondoblog.org/2017/11/24/lesclavage-agricole-aux-bords-lac-rkiz/ "L'esclavage agricole aux bords du Lac R'Kiz, en Mauritanie"] [Agricultural slavery on the shores of Lake R’Kiz, Mauritania]. ''Thaqafa'' (in French). Retrieved 19 July 2020.</ref> == Metswedi == t9pa8dmkk2944r8ow24sacouvh50cmn Noka ya Kariega 0 13664 51844 50782 2026-06-28T18:00:16Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51844 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Kariega|river_name=Tyelerha, Katuiga, Karuka|image_name=Kariega River mouth.jpg|caption=Molomo wa noka kwa Kenton-on Sea|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Kariega|basin_countries=[[Aforika Borwa]]|location=[[Kapa Botlhaba]]|origin=Lewatle la indian|length=138 km}} '''Noka ya Kariega''' (ka teme ya Afrikaans: kariegarivier) e kwa kgaolong ya [[Kapa Botlhaba]] jwa [[Aforika Borwa]]. Noka e, e simologa dikhilomithara di le masome mabedi le bone kwa bophirima jwa Grahamstown, e itsagale ka go nna e elela ka dinako tsotlhe. E tshela kwa lewatleng la Indian ka letangwana.<ref>{{Cite web |url=http://www.scielo.org.za/scielo.php?pid=S1816-79502008000500009&script=sci_arttext |title=Biological responses to a resumption in river flow in a freshwater-deprived, permanently open Southern African estuary |access-date=2026-06-16 |archive-date=2026-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260307021559/https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S1816-79502008000500009 |url-status=dead }}</ref> == Tshimologo ya leina == Se leina le se rayang ga se itsege, mme le ka tswa le tswa mo puong ya Khoikhoi. Khoikhoi e ne e le bangwe ba batho bantlha go thibelela kwa kgaolong ya Kapa. Le ntswa borrabone mogolwagolwane ba santse ba nna kwa kgaolong eo, puo ya bone e buiwa mo mafelong mangwe a [[Kapa Bokone]]. Le fago ntse jalo, mafoko a mantsi a Khoiikhoi a santse a dirisiwa mo mafelong mangwe a Aforika Borwa, a akaretsa toropo ya Garden Route ya Knysna le dikgaga tsa Cango go raya dithaba tse di metsi. [[Setshwantsho:Raphicerus campestris detail head.jpg|thumb|Steenbok kgotsa tshukudu ya Kariega]] Ditshwantsho tsa dikgaga tse di bonwang gaufi le noka di supa diphologolo tsa naga tsa kgaolo eo, di akaretsa Steenbok. == Dinoka tse dingwe tsa Kariega == Kwa Kapa Botlhaba, go na le dinoka di le tharo tsa Kariega. === Matamo a Kariega le Beervlei === Noka ya Kariega e tshela kwa [[Letamo la Beervlei|letamong la Beervlei]] kwa bokone jwa Willowmore. Leina la noka e le tlhagela ka ditsela tse di farologaneng, di akaretsa Kariega le Karuka, baitseanape ba supile fa Kariega e le leina la bogologolo, le le rayang nare. Noka e e ne e bidiwa Buffels, kgotsa Buffalo, ke batho ba Yurpa ba ntlha go thibelela koo. Le fa go ntse jalo, metswedi e le mentsi e supa fa leina le raya Steenbok e se ka thuto ya mafoko mme e le ka go nna teng ga ditshukudu mo lefelong leo. === Noka ya Kariega le ya Sundays === Noka ya Kariega e tshela kwa nokeng ya Sundays.<ref>[https://www.ru.ac.za/static/institutes/iwr//wetland/data/Sundays/SUNDAYSreport.pdf Catchment N40 - The Sundays River]</ref> Mo motsamaong wa yone, e kgabaganya dikago tsa Steenbok. Go ya ka bosupi jwa tsa puo le go nna teng ga steenbok mo lefelong leo, baitseanape ba dumela fa lefoko le le raya Steenbok. === Noka ya Kariega le ya Great Fish === Noka ya Kariega, e e nang le motswedi kwa godimo dikhilomithara di le masome mabedi kwa bokone jwa Somerset East, e tshela kwa Great Fish. == Metswedi == r59hh27ej7d1od2mocp4nifradr6ruz Noka ya Ngondoma 0 13688 51853 51573 2026-06-28T18:15:41Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51853 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Ngondoma River Bridge Empress.jpg|thumb|Borogo jwa Noka ya Ngondoma]] '''Noka ya Ngondoma''' ke noka e e mo Zhombe Communal Land, Kgaolo ya Kwekwe mo porofenseng ya Midlands ya Zimbabwe.<ref>Getamap.net [http://www.getamap.net/maps/zimbabwe/zimbabwe_(general)/_ngondoma/ Ngondoma River] Retrieved 28 November 2015</ref> == Lefelo == Noka ya Ngondoma e mo porofenseng ya Midlands, le fa bangwe ba re e mo porofenseng ya Mashonaland West. Gantsi dinoka di supiwa fa di tshologelang teng, mme lefelo le Noka ya Ngondoma e elelang kwa go lone go tsena Noka ya Munyati ruri ke Mashonaland. Noka ya Munyati e dira jaaka molelwane wa bobedi, e e beilweng dimetara di le mmalwa mo letlhakoreng la Midlands.<ref>[https://web.archive.org/web/20160304085106/http://zw.tepui.org/River/Ngondoma Ngondoma is a stream, located in Mashonaland West Province] Retrieved 28 November 2015</ref>Pele fela ga e kopana le Noka ya Munyati, e feta ka Mabura Caves,<ref>[https://web.archive.org/web/20151222170434/http://www.allaboutcountries.com/latlng/3evcxu/guano-cave-latitude-longitude-midlands-zimbabwe All-about-countries Places Around Guano Cave – Ngondoma (2.5km)] Archived 22 December 2015 at the Wayback Machine Retrieved 16 December 2015</ref>e leng moepo wa bat guano mo lefelong la Somapani kwa Zhombe.<ref>Tinomuda Chakanyuka (31 May 2015) Zhombe pins hope on bat poop The Sunday Mail, Opinion & Analysis: "[http://www.sundaynews.co.zw/zhombe-pins-hope-on-bat-poop Mabura caves are believed to stretch for more than 60km to Copper Queen area in Gokwe, passing underneath Ngondoma River"], Retrieved 16 December 2015.</ref> == Ko Noka ya Ngomdoma e tlholegang teng == Noka ya Ngondoma e tlhatloga kwa bokone bophirima jwa Zhombe mo go se se neng se itsege jaaka Naga ya Korone ya Ngondoma, <ref>P Nyambara. 26 May 1997. ISS-326.pdf pp8. [http://wiredspace.wits.ac.za/bitstream/handle/10539/9604/ISS-326.pdf?sequence=1 A History Of Land Acquisition, Commercialisation Of Agriculture And Socio- economic Differentiation Among Peasant Farmers in a Frontier Region: The Gokwe District of Northwestern Zimbabwe: c 1945-1990s University of Witwatersrand | Seminar Paper] | Retrieved 5 December 2015.</ref>Le fa go le jalo, lekadiba le legolo la kgogolego ke Sekgwa sa Mapfungautsi <ref>Matose_wow4.pdf pp5 [http://www.indiana.edu/~wow4/papers/matose_wow4.pdf Mapfungautsi Forest is the source of four rivers namely Sengwa, NGONDOMA, Mbumbusi and Lutope.] Retrieved 04 December 2015</ref>mo letlhakoreng la noka ya Gokwe. E elela kwa botlhaba mme e bo e elela kwa bokone-botlhaba, koo e bopang karolo ya molelwane le Gokwe, pele e tsena mo Nokeng ya Munyati. == Dithuso == Dinoka tse dikgolo tse di tsenang mo nokeng ya Ngondoma ke: * Noka ya Ufafi [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.5917_S_31.2698_E_region:ZW_type:landmark&title=Ufafi+River 18°35′30′′S 31°16′11′′E] * Mavulamachena Noka [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.22570038_S_28.283000946_E_region:ZW_type:landmark&title=Mavulamachena+River 18°13′33′′S 28°16′59′′E] * Noka ya Chebechebe [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.47344_S_29.40874_E_region:ZW_type:landmark&title=Chebechebe+River 18°28′24′′S 29°24′31′′E] * Noka ya Nevada [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.49279976_S_29.419000626_E_region:ZW_type:landmark&title=Nevada+River 18°29′34′′S 29°25′08′′E] * Noka ya Chevecheve [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.37203_S_29.36938_E_region:ZW_type:landmark&title=Chevecheve+River 18°22′19′′S 29°22′10′′E] * Chikombera ((Sikombela) Noka [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Ngondoma_River&params=18.48629951_S_29.398599625_E_region:ZW_type:landmark&title=Chikombera+River 18°29′11′′S 29°23′55′′E] * Noka ya Mwembesi e e simololang gape kwa sekgweng sa Mafungabusi Plateau. * Noka ya Korombina e e kopanang le Noka ya Ngondoma e bopa karolo e e kwa bokone ya Ngondoma Irrigation Scheme. == Letamo la Ngondoma == Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le bosupa (1967), Letamo la Ngondoma le ne la agiwa mo nokeng dikilometara di le masome a marataro le bosupa (67) kwa bokone bophirima jwa Kwekwe le dikilometara di le masome a mathano le bone (54) kwa borwa bophirima jwa Kadoma (ka sefofane). Letamo leno le na le metsi a a fetang dikhubiki metara di le 7 000 000. <ref>FAO. Corporate Document Repository. (Zimbabwe. Section 2.3 Small Water Bodies_Table 2.3 Major Dams in Zimbabwe.) [http://www.fao.org/docrep/w7560e/w7560e02.htm Fisheries Management of small water bodies in seven Countries in Africa, Asia] FAO. Retrieved 4 December 2015.</ref>E tlamela Mmuso o o tsamaisang Ngondoma Irrigation Scheme ka 900,000 cubic metres (32,000,000 cu ft) ya metsi ka ngwaga ka 5.8-kilometre (3.6 mi) gravity-driven concrete-lined canal.<ref>Jamesm 10.1.1.196.2228.pdf Chapter 9.4.1.2. [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.196.2228&rep=rep1&type=pdf A Study to determine water demand management in Southern Africa: the Zimbabwean experience.]</ref> == Marogo == Noka ya Ngondoma e na le marogo a le mabedi a a tlhanaselang. E kgolo e mo tseleng ya Kwekwe-Gokwe Highway gaufi le Sekolo sa Fafi mme e nngwe e mo tseleng ya Gokwe-Empress Road e e ka nnang dikilometara di le supa ( 7) go tswa kwa Nokeng ya Ngondoma. == Metswedi == 1hzrvsk0n2imawu4gcgx8dj4475ojy1 Noka ya Pager 0 13723 51857 50868 2026-06-28T18:22:43Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51857 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Pager''' ke noka ya kwa lefatsheng la Uganda kwa Afrika Botlhaba. E elela go ralala karolo e e kwa bokone ya naga mme e tsenelela mo Nokeng ya Achwa. Noka eno e elela go bapa le Kitgum Matidi mo kgaolong ya Kitgum kwa Uganda. E na le sekgala sa dikilometara di le 194.79.<ref name=":0">[https://ug.geoview.info/pager_river,141321125w "Pager River, Kitgum District, Northern Region, Uganda"]. ''ug.geoview.info''. Retrieved 8 June 2024.</ref> == Tsela le kgogolego == Dithuto di tlhalosa noka ya Pager e e elelang ka Labongo Layamo, Labongo Akwang le Labongo Amida di-sub-counties le masepala wa Kitgum pele ga e kopana le noka ya Achwa, gaufi le fa noka ya Agago le yone e tsenang mo tsamaisong ya Achwa. Ditokomane tsa thulaganyo ya kgaolo ya Kitgum di tlhalosa melatswana e mentsi ya selegae e e elelang mo nokeng ya Pager, e e elelang go ya kwa bophirima go kgabaganya kgaolo go ya go kopana le Noka ya Aswa (Achwa), e e leng karolo ya noka ya Nile.<ref>[https://kitgum.go.ug/sites/default/files/Microsoft%20Word%20-%20Kitgum%20DDPIII-Final.doc.pdf "Kitgum District Development Plan III (PDF)"] (PDF). Republic of Uganda, Kitgum District Local Government. Retrieved 16 December 2025</ref> == Ditoropo == Noka eno e amana thata le toropo ya Kitgum. Patlisiso e e mabapi le tsamaiso ya kgeleloleswe le ya matlakala a a tiileng e bontsha gore Toropo ya Kitgum e mo lotshitshing lwa Noka ya Pager mme e tsaya Pager jaaka noka e kgolo ya toropo.<ref>Kinobe, J. R. (2010). "[https://sswm.info/sites/default/files/reference_attachments/KINOBE%20et%20al%202010%20Composting%20at%20households%20in%20KItgum%20Uganda.pdf Composting at households in Kitgum Town, Uganda (PDF)"] (PDF). SSWM. Retrieved 16 December 2025</ref> Patlisiso ya pele ya ditoropo e ne ya bega gore lefelo la toropo le ne le dikologilwe ka matlhakore a le mararo ke Noka ya Pager.<ref>Ocitti, J. P. (1966). [https://journals.co.za/doi/pdf/10.10520/AJA19376812_54 "Kitgum: an urban study".] ''Journal for Contemporary History''. Retrieved 16 December 2025</ref> == Merwalela le dikotsi tsa yone == Porofaele ya bosetšhaba ya kotsi ya Kitgum e bega merwalela ya ka bonako mo mafelong a a kwa tlase a a golagantsweng le Noka ya Pager mme e kwala ka tiragalo ya ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bongwe (2011) fa merwalela ya ka bonako e kgoreleditse sephethephethe ka nakwana kwa Pager Bridge kwa Khanseleng ya Toropo ya Kitgum.<ref>[https://web.archive.org/web/20251028093751/http://www.necoc.opm.go.ug/HzNorthern/Kitgum%20%20District%20HRV%20Profile.pdf "Kitgum District Hazard, Risk, and Vulnerability Profile (PDF)"] (PDF). Office of the Prime Minister (Uganda), NECOC. 2016. Retrieved 16 December 2025</ref> Dipego tsa metswedi ya dikgang le tsona di tlhalositse merwalela morago ga gore noka e phatloge mo dintshing tsa yone kwa Masepaleng wa Kitgum, e nwetsa ditshingwana tse di gaufi le matamo a ditlhapi kwa dikgaolong tsa Pager le Central (ka kgwedi ya Phukwi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020).<ref>[https://ugandaradionetwork.net/story/floods-hit-kitgum-municipality-as-river-pager-burst-banks?districtId=559 "Floods Hit Kitgum Municipality as R. Pager Bursts Banks".] ''Uganda Radio Network''. 31 July 2020. Retrieved 16 December 2025</ref> Tikologo le tiriso ya lefatshe Ditokomane tsa thulaganyo ya kgaolo di supa mmu o o sa kgweediwang sentle (di-gleysol) go bapa le noka ya Pager mo Kgaolong ya Kitgum.<ref name=":0" /> Mmasepala wa Kitgum le ditheo tsa bosetšhaba di tsere dikgato tse di ikaegileng ka tshireletso ya noka. Uganda Radio Network e begile ditshitshinyo tsa go gatisa di-buffer zone tsa Noka ya Pager mo National Wetland Atlas ya Uganda, e golaganngwa le go tsenelela le ditiro tse di nyatsegang jaaka meepo ya motlhaba, go dira ditena, go fula, go tlhatswa dikoloi, temothuo le go aga go bapa le mabopo.<ref>[https://ugandaradionetwork.net/story/river-pager-buffer-zones-added-to-national-wetland-atlas-?districtId=559 "River Pager Buffer Zones Added to National Wetland Atlas".] ''Uganda Radio Network''. Retrieved 16 December 2025.</ref> Ka kgwedi ya Ferekgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le botlhano (2025), The Independent e ne ya bega ka taelo ya masepala e e neng e tlhoka balemirui go tswa mo kgaolong ya noka ya Pager mo Mmasepaleng wa Kitgum, ba bua ka tiragatso ya molao wa bosetšhaba wa tikologo mo dikhukung tsa noka.<ref>[https://www.independent.co.ug/kitgum-municipal-council-sets-deadline-for-farmers-to-leave-pager-buffer-zone/ "Kitgum municipal council sets deadline for farmers to leave Pager buffer zone".] ''The Independent (Uganda)''. 12 January 2025. Retrieved 16 December 2025.</ref> == Boleng jwa metsi == Thutopatlisiso e e sekasekilweng ke balekane e begile gore dikarolo tsa Noka ya Pager le gaufi le Masepala wa Kitgum di amiwa ke kgatelelo ya kgotlelo e e golaganngwang le dikago tse di kitlaneng le go latlhelwa ga matlakala, mme e sekasekile dikotsi tsa kgotlelo ya tshipi e e botlhole go tswa go go kopana le metsi a noka le go a nwa. <ref>Onen, P. (2023). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10594420 "Health Risks from Intake and Contact with Toxic Metal-Contaminated Water from Pager River, Uganda"]. ''Journal of Xenobiotics''. '''13''' (4): 544–559.</ref> == Metswedi == 73kgey4cye0hsjnkv7gs1h2ei8vqupl Letamo la Nairobi 0 13731 51804 50880 2026-06-28T12:42:11Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51804 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Nairobi''' ke letamo le leikagetsweng kwa nokeng ya [[Nairobi]] kwa Nairobi, [[Kenya]].<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20121014131546/http://www.unep.org/roa/Nairobi_River_Basin/Downloads/Assessments/PollutionChapters/PollutionMonitoringNETWAS_Chap5.pdf "Nairobi Dam"] (PDF). Retrieved 18 June 2026</ref> == Tsa pele == Letamo le le agilweng ka ngwaga wa 1953<ref name=":1">[https://www.kbc.co.ke/news.asp?nid=72443 "Govt to rehabilitate Nairobi Dam".] 14 September 2011.</ref> le na le letangwana la seelo sa dimithara di le dikete di le masome a robabongwe le borobabobedi le bophara jwa dimithara di le dikete di le makgolo a mararo le masome a matlhano. Ke lekadiba le le seng boteng, boteng jwa lone ke dimithara di le pedi fela.<ref name=":0" /> Le tshelwa ke noka ya Motoine, pula le metsi a a leswe go tswa kwa legaeng la [[Kibera]]. Metsi a tswa mo go lone ka go tsewa ke phefo le letsatsi le go tshela kwa nokeng ya Ngong.<ref name=":0" /> Letamo le, le tsena motlhaba o montsi, mafelo a a gautshwane a dirisiwa mo go tsa temo thuo ka go latlha matlakala. Setlhatshana sa metsi se tlwaelesegile thata ka se thibela go pagama mekoro le go tshwara ditlhapi.<ref name=":0" /> == Popego == Seretse se se kwa tlase ga letamo se na le majwe a a tshwang mo mokgatsheng wa Kerichwa.<ref name=":0" /> == Diporojeke tsa go tsosolosa letamo == Tonakgolo [[Raila Odinga]] o ne a itsise ka lenaneo la go tsosolosa letamo fa a kopane le lekgotla la letamo la Nairobi ka Lwetse a le lesome le bone ngwaga wa 2011.<ref name=":1" /> O ne a kopa gore le diriwe bontlha jwa porojeke ya kgampu ya Noka ya Nairobi e e ntshediwang madi ke lenaneo la United Nations la tikologo<ref>[https://www.bbc.co.uk/worldservice/specials/1454_urbansolutions/page2.shtml "BBC: Nairobi River Basin initiative"]. February 2003.</ref> ka maikaelelo a go ntsha setlhatshana sa metsi le leswe la majwe go busulosetsa ditlhapi mo metsing.<ref name=":1" /> Go ipaa fela mo lefelong leo le gone go tlaa tlhoka gore magae a o a ntshiwe (Kibera ke lefelo la bo maipaafela la bobedi ka botona mo [[Aferika|Aforika]], ka banni ba ka nna dikete di le makgolo a supa)<ref>[https://www.bbc.co.uk/worldservice/specials/1454_urbansolutions/page3.shtml "BBC:bringing water to Nairobi's Kibera slum"]. February 2003.</ref> madi a a akanyediwang a tlaa dirisiwa ke didikadike tsa madi a disheleng tsa Kenya di le makgolo a supa.<ref name=":1" /> == Metswedi == b377760yglep9lyg5db1y3fcbzvz2ec Letamo la Akosombo 0 13745 51797 51036 2026-06-28T12:09:35Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51797 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Akosombo''', le le itsegeng gape ka leina la '''letamo la Volta''', ke letamo le go fetlhiwang motlakase mo go lone kwa [[Noka ya Volta|nokeng ya Volta]] kwa borwa-botlhaba jwa [[Ghana]] kwa mokgatsheng wa Akosombo le bontlha jwa Volta River Authority.<ref>Mensah-Ayettey, Eric (17 May 2021). [https://www.myjoyonline.com/akosombo-dam-could-serve-ghana-for-another-50-years-if-well-maintained-kweku-awotwi/ "Akosombo Dam could serve Ghana for another 50 years if well maintained – Kweku Awotwi".]</ref> Kago ya letamo e ne ya baka morwalela kwa bontlheng jwa kgampu ya [[noka ya Volta]] se sa baka [[lekadiba la Volta]]. Lekadiba la Volta ke lone lekadiba le letona le le iteretsweng mo lefatsheng ka bophara. Le bophara jwa dikhilomithara di le dikete di robabobedi, makgolo a matlhano le bobedi, mo e leng 3.6% wa lefatshe la Ghana, se se le dira lekadiba le le itiretsweng le letona go fetisa a mangwe otlhe mo lefatsheng ka bophara.<ref>[https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-man-made-lakes-in-the-world.html "The Largest Human-Made Lakes In The World"]</ref> Ka seelo sa dikhilomithara di le lekgolo, masome a mane le borobabobedi, lekadiba la Volta ke la boraro ka seelo le le itiretsweng o lefatsheng lotlhe; le letona go a fetisa otlhe ke [[lekadiba la Kariba]] le le tshwarang metsi a dikhilomithara di le lekgolo, masome a robabobedi le botlhano.<ref name=":2">Fobil, J.N., D.K. Attaquayefio, and Volta Basin Research Project [VBRP]. 2003. ''[https://web.archive.org/web/20061231122711/http://www.solutions-site.org/artman/publish/article_53.shtml Remediation of the environmental impacts of the Akosombo and Kpong dams]''. HORIZON Solutions Site: Public Health. Yale University Department of Biology: HORIZON International.</ref> Tirisokgolo ya letamo la Akosombo e ne e le go fetlhela madirelo a aluminiamo motlakase.<ref name=":3">Zakhary, K. 1997. [https://web.archive.org/web/20040827193052/http://www.med.mcgill.ca/mjm/v03n02/v03p093/v03p093.pdf ''Factors affecting the prevalence of schistosomiasis in the Volta region of Ghana''.] McGill Journal of Medicine 3: 93–101.</ref> Letamo la Akosombo le ne le bidiwa peletso e tona go fetisa tse dingwe mo tlhabololong ya Ghana.<ref name=":0">[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/history/akosombo_dam.php "History of Akosombo dam"]. Ghana Home Page. [https://web.archive.org/web/20110516134942/http://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/history/akosombo_dam.php Archived] from the original on 16 May 2011. Retrieved 18 June 2026</ref> Letamo le mosola mo go direleng mafatshe a [[Togo]] le [[Benin]] motlakase, le ntswa kago ya letamo la Adjarala (kwa nokeng e e nosi ya Togo) go solofetsa go fokotsa go ikaega ka motlakase o o rekilweng ga mafatshe a.<ref>Europa Publications (2014). ''Africa South of the Sahara 2014''. [[:en:Routledge|Routledge]]. p. 112. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/9781857436983|<bdi>9781857436983</bdi>.]]</ref> Letamo le pele le ne le ntsha motlakase wa dimegawatts di le makgolo a robabongwe, lesome le bobedi, o o neng wa tokafadiwa go nna dimegawatts di le seke le masome a mabedi mo porojekeng e e feditsweng ka 2006.<ref>[https://web.archive.org/web/20070808064226/http://www.vra.com/Power/retrofit.html "Akosombo Hydro Power Plant Retrofit".] Volta River Authority. Archived from [http://www.vra.com/Power/retrofit.html the original] on 8 August 2007. Retrieved 18 June 2026</ref> Morwalela o o neng wa baka lekadiba la Volta o ne wa baka phudugo ya batho ba le bantsi gape o ne wa nna le ditlamorago tse di bonalang mo tikologong,<ref name=":4">Gyau-Boakye, P. 2001. ''[https://link.springer.com/article/10.1023/A:1011402116047 Environmental impacts of the akosombo dam and effects of climate change on the lake levels]''. Environment, Development and Sustainability 3(1): 17–29.</ref> di akaretsa tiragalo e e bakileng kgothego ya lotshitshi;phetogo mo motsamaong wa metsi e bakile diphetogo mo seemong sa loapi ka pula e e sa neng ka bontsi le bothito jo bo kwa godimo. Mmu o o dikaganyeditseng lekadiba ga o a nona jaaka o o kwa tlase ga lone, tiriso ya tsa temothuo e tlhoka tiriso ya dinontshane, mo go bakileng gore di kgobokane golo go le gongwe mo lekadibeng, mo go bakileng,mo go tse dingwe go gola thata ga mohero o o dirang gore go tsamaya mo metsing go nne thata, gape go bakile malwetsi a metsi a tshwana le bilharzia, bofofu jwa noka le malaria. Go batlela ba ba fudusitsweng magae a masha go ne go le thata, dinako tse dingwe go sa kgonege gotlhelele; go lema ga tlwaelo go ne ga nyelela lehuma la oketsega. == Moalo == Letamo le simolotswe ka 1915 ke moitseanape wa majwe Albert Kitson, mme ga goa ke ga diriwa maano ape go fitlhelela ka dingwaga tsa 1940.<ref>[https://1library.net/document/q042d0gz-guide-to-electric-power-in-ghana.html "Guide to Electric Power in Ghana".] ''1Library.net''. Retrieved 18 June 2026</ref><ref>Okoampa-Ahoofe, Kwame (16 July 2009). [https://thestatesmanonline.com/pages/news_detail.php?newsid=8696&section=1 "The False Ghanaian History of Paa Kwesi Nduom".] ''The Statesman''. [https://web.archive.org/web/20110930095101/http://www.thestatesmanonline.com/pages/news_detail.php?newsid=8696&section=1 Archived] from the original on 30 September 2011. Retrieved 18 June 2026</ref> Go tlhamiwa ga kgampu ya noka ya Volta go akanyeditswe ka 1949, mme ka madi a ne a sa lekana, kompone ya America ya Volta Aluminum Company e ne ya adimisa lefatshe la Ghana madi gore letamo le kgone go agiwa. Tautona Kwame Nkrumah o ne a tsaya porojeke ya go fetlha motlakase kwa nokeng ya Volta ya nna mo bookameding jwa gagwe,<ref name=":0" /> a thapa motshwantshi wa kwa Australia Keneth Scott go mo direla lefelo la bonno kwa a kgonang go lebelela letamo teng.<ref>Aidoo, Kwame (9 March 2018). [https://web.archive.org/web/20241201192820/https://theculturetrip.com/africa/ghana/articles/ghanas-most-impressive-buildings "Ghana's Most Impressive Buildings".] ''Culture Trip''. Archived from [https://theculturetrip.com/africa/ghana/articles/ghanas-most-impressive-buildings the original] on 1 December 2024. Retrieved 18 June 2026</ref> Letamo le boleele jwa dimithara di le makgolo a marataro le masome a marataro, le bo kwa godimo jwa dimithara di le lekgolo, lesome le bone, le na le letangwana le le agilweng ka majwe. Kwa tlase le bophara jwa dimithara di le makgolo a mararo, masome a mararo le borataro le selekanyo sa didkadike di supa, dikete di le makgoloa robabongwe. Lekadiba le le dirilweng ke letamo la Volta, le na le selekanyo sa dikhilomithara di le lekgolo, masome a mane le borobabobedi le bophara jwa dikete di robabobedi, makgolo a matlhano le bobedi ka boleele. Seelo sa lekadiba le tletse ke dimithara di le masome a robabobedi le bone, mme fa le sa tlala le na le seelo sa masome a supa le boraro.<ref name=":1">[http://www.vra.com/our_mandate/akosombo_hydro_plant.php "Akosombo Hydro Power Plant".] Volta River Authority. [https://web.archive.org/web/20131213155156/http://www.vra.com/our_mandate/akosombo_hydro_plant.php Archived] from the original on 21 April 2007. Retrieved 18 June 2026</ref> Kwa botlhaba jwa letamo ke ditselana tse di tshololang metsi a dimithara di le dikete di le masome a mararo le bone. Tselana nngwe le nngwe e na le dikgoro di le thataro tse di bophara jwa dimithara di le lesome le motso, le boleele jwa dimithara di le lesome le boraro.<ref>[https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:ickZ1oH93YYJ:www.vra.com/Publications/akobrochure.pdf+akosombo+dam+spillway+cubic+meters&hl=en&pid=bl&srcid=ADGEESi6Tt-YHv0BX-4PMqnu2nC0uYqIClyDQ-5-vhlPSHDUkYLu8cqzSpSSdP6uXXtdVZkBtnPOM2GoZgw27GSiZZ00AjSMIc05vo-LUR_Vr2ZkfWlk-FR5am1TPlo0cZmqbM742KjQ&sig=AHIEtbS-Hu03H0CR92EIB0LFfiCpOMQGrQ "Akosombo Dam Brochure"]. Volta River Authority. Retrieved 18 June 2026</ref><ref>[https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:YrnEXgzACScJ:www2.alterra.wur.nl/Internet/webdocs/ilri-publicaties/publicaties/Pub45v2/pub45v2-h3.pdf+akosombo+dam+spillway+m3+second&hl=en&pid=bl&srcid=ADGEESg7nsHhRD-TQ6aq7Stoy2tdE5OnQWmWiE6gfN-T12Ps-EwstJdTqHcB250hKvAmmPDqKeyRPlbVbggFDecQxToMDyGfSLxk0qkknuspVaT6134fVziWxcOvQCwaS0mbmW1e1P6H&sig=AHIEtbQB-r5WNRxae8QFaHJQrYHb4m_l2A "Annex 3".] Alterra. p. 46. Retrieved 18 June 2026</ref> Madirelo a motlakase a letamo le a na le difetlhamotlakase tsa dimegawatts di le lekgolo le bosupa, di le thataro. Lefatlhamotlakase lengwe le lengwe le tshelwa metsi ka diphaepe tsa di mithara di le lekgolo, lesome le bobedi ka boleele, le bophara jwa dimithara di le supa le bobedi.<ref name=":1" /> Moalo wa bofelo o ne o supa kago ya go nyerolosa aluminamo kwa Tema, letamo le agilwe kwa Akosombo go direla motshine o o nyerolosang motlakase, le mafaratlhatlha a megala ya motlakase a tsentswe kwa borwa jwa Ghana. Motshine o o nyerolosang aluminiamo o ne o solofetswe go ntsha dipoelo tse di tlhokafalang go ka tlhama meepo ya bauxite, mo go tlaa letlang go dira alominiamo kwa ntle le go reka alumina. Go tlhamiwa ga madirelo a alominiamo mo Ghana go ne go ikaegile ka motlakase wa metsi o o neng o akantswe.<ref name=":0" /> Motshine o o nyerolosang alominiamo o ne o tlhokometswe ke kompone ya kwa America ya Kaiser Aluminum, o dirisiwa ke valco. Motshine o, o ne wa amogela madi go tswa kwa ba ba tshwaraganetseng Valco, ka kemo nokeng ya banka ya theko le thekiso ya kwa United States. le fa go ntse jalo, Valco ga e a beeletsa ntle le go batla ditsholofetso mo pusong ya Ghana, di tshwana le go sa duele lekgetho ga kompone eo le go reka motlakase ka ditlhwatlhwa tse di kwa tlase. Madi a a dirisetsweng mo porojekeng a akanyediwa a ka nna didkadike di le makgolo a mabedi, masome a matlhano le borobabobedi jwa di dolara.<ref name=":0" /> == Kago == [[Setshwantsho:Akosombo Dam is spilling water, Ghana.JPG|left|thumb|Letamo la Aksombo le butswe ditsela tse di tshololang metsi]] Ka Motsheganong 1960, puso ya Ghana e ne ya re dikompone di supe kgatlhego mo kagong ya letamo le la motlakase. Ka ngwaga wa 1961, kompone ya kwa Italy ya Imprelifo e e neng e sa tswa go fetsa letamo la Kariba, e ne ya fenya konteraka. Ka ngwaga wa 1961, Volta River Authority e ne ya tlhamiwa ke palamente ya Ghana ka go fetisa molao wa tlhabololo noka ya Volta. Lekgotla le, le ne le bereka ka maloko a lekgotla la bookamedi a le marataro, Nkrumah e le modulasetilo wa lone. Tiro e tona ya VRA e ne e le go okamela tlhabololo ya kgampu ya noka ya Volta, e e neng e akaretsa kago le go okamela letamo, go fetlha motlakase le mafaratlhatlha a go isa motlakase. VRA e okametse lekadiba le le dirilweng ke letamo, go tshwara ditlhapi mo lekadibeng, go tsamaya ka dikepe kgotsa mekoro mo go lone, ditlhaeletsanyo, le go nna sentle ga ba ba dikologileng lekadiba.<ref name=":2" /> Letamo le agilwe ka dingwaga tsa 1961 go tsena 1965.<ref name=":1" /> Kago ya lone e ne e diriwa ke puso ya Ghana, ka thuso ya 25% ya madi go tswa kwa bankeng ya mafatshefatshe ya kago le ditlhabololo kwa World Bank, [[USA|United States]] le [[United Kingdom]].<ref>[https://web.archive.org/web/20030120203142/http://commonwealth.ednet.ns.ca/africa/Ghana/Rivers/riversetc.html "Commonwealth Education".] Archived from [http://commonwealth.ednet.ns.ca/africa/Ghana/Rivers/riversetc.html the original] on 1 February 2002. Retrieved 18 June 2026</ref> Impreligo e ne ya gopa metsi kwa moalong wa noka le go ntsha metsi mo meseleng, ya fetsa letamo kgwedi pele ga nako e e neng e beilwe le ntswa go nnile le morwalela wa noka ya Volta k 1963 mo go neng ga diya tiro ka dikgwedi di feta tharo. Ka ngwaga wa 1961 go stena 1966, babereki ba le masome mabedi le borobabobedi ba Impreligo ba ne ba tlhokafala ka nako ya kago ya letamo. Go beilwe difikantswe kwa Akosombo le kereke ya St Barbara Catholic e le segopotso sa bone. Kago ya letamo la Akosombo e ne ya baka morwalela kwa kgampung ya noka ya Volta le masimo a yone, le go dira lekadiba la Volta le le apesang 3.6% wa lefatshe lotlhe la Ghana.<ref name=":2" /> Lekadiba la Volta le tlhamilwe ka dingwag tsa 1962 go tsena 1966 la gwetlha phuduso ya batho ba le dikete di le masome arobabobedi, ba ba neng ba emetse 1% wa batho botlhe ba lefatshe leo.<ref>Matthew Davis (30 May 2003). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/2947420.stm "Eyewitness: Waking up to water crisis".] BBC.</ref> Batho ba metse e le makgolo a supa ba ne ba fudusiwa go isiwa kwa metsing e le masome a matlhano le bobedi dingwaga di le pedi pele ga letamo le fediwa; lenaneo la phuduso le ne le le mo ketelelong pele ya VRA.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>Jackson, Iain; [[:en:Ola_Uduku|Uduku, Ola]]; Addo, Irene Appeaning; Opong, Rexford Assasie (19 May 2019). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13602365.2019.1643389 "The Volta River Project: planning, housing and resettlement in Ghana, 1950–1965]". ''The Journal of Architecture''. '''24''' (4): 512–548. doi:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13602365.2019.1643389 10.1080/13602365.2019.1643389]. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:1360-2365 1360-2365.]</ref> 2% wa batho ba ba fudusitsweng e ne e le batshwara ditlhapi, bontsi e le balemi barui.<ref name=":3" /> Kgaolo e e kwa botlhaba jwa Ghana le batho ba ba tsentsweng mo dikgaolong tseoke bone ba ba neng ba amilwe thata ke ditlamorago tsa porojeke.<ref name=":5">Suave, N., A. Dzokoto, B. Opare et al. 2002. [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11917246/ ''The price of development: HIV infection in a semiurban community of Ghana''.] Journal of Acquired Immune Deficiency Syndromes [JAIDS] 20(4): 402–408.</ref> == Go fetlha motlakase == [[Setshwantsho:1 Ghana Cedi.png|left|thumb|Letamo la Akosombo kwa morago ga madi a cedi e le nngwe ya 2007]] Letamo le isa motlakase kwa Ghana le mafatshe a bophirima jwa Aforika a a mabapi jaaka a Togo le Benin.<ref name=":5" /> Pele 20% ya motlakase wa letamo la Akosombo o ne o neelwa banni ba Ghana, 80% o neelwa Valco. Puso ya Ghana e ne ya gwetlhega ka konteraka go duelela 50% ya tlhwatlhwa ya kago ya Akosombo, mme lefatshe le ne le letlelelwa 20% fela wa motlakase o o fetlhiwang. Baakgedi bangwe ba tshwenyegile ka gore se ke sekai sa kgatelelo ya lefatshe mo go le lengwe. Mo dingwageng tse di fetileng, motlakase o o tswang mo pitseng ya Valco o ile tlase go letla seelo se se kwa Akosombo go dirisiwa go fitlhelela letlhoko la mo gae.<ref>Kwame Okoampa-Ahoofe (28 August 2007). [https://web.archive.org/web/20121113003925/http://www.thestatesmanonline.com/pages/news_detail.php?section=11&newsid=4580 "NPP cuts sod for Bui Dam".] Statesman online. Retrieved 18 June 2026</ref> Pele, kgonagalo ya go fetlha motlakase e ne e feta letlhoko go menagane; fa letlhoko fa e sale letamo le simologa le bakile go oketsega gabedi ga motlakase o o fetlhiwang.<ref name=":6">Van De Giesen, N., M. Andreini, A. Van Edig and P. Vlek. 2001. [https://web.archive.org/web/20170829081952/http://www.glowa.org/de/literaturliste/dateien/competition_in_volta_basin.pdf ''Competition for water resources of the Volta basin''.] Regional Management of Water Resources. IAHS Publ. no. 268: 199–205.</ref> Go atologa ga madirelo le itsholelo ya Ghana go ne ga baka letlhoko le le kwa godimo la motlakase, go feta selekanyo se se ka kgongwang ke pitsa ya Akosombo. Ka ngwaga wa 1981, letangwana le ne la agiwa kwa Kpong, kwa tlase ga Akosombo, tlhabololo ya Aksombo e ne ya tlhokega go tshegetsa motlakase o o fetlhiwang koo.<ref name=":2" /> Go oketsega ga batho ba ba tlhokang motlakase go ne go feta o o ka ntshiwang ke kago e e teng. Letlhoko la motlakase, ga mmogo le diemo tse di sa solofelwang, di bakile go simololwa ga mananeo a kgaolo motlakase.<ref name=":2" /><ref name=":7">Van De Giesen, N., M. Andreini, A. Van Edig and P. Vlek. 2001. [https://web.archive.org/web/20170829081952/http://www.glowa.org/de/literaturliste/dateien/competition_in_volta_basin.pdf ''Competition for water resources of the Volta basin''.] Regional Management of Water Resources. IAHS Publ. no. 268: 199–205.</ref> Seelo se se kwa tlase sa makadiba se itemogetswe, ka dinako tse dingwe a le kwa tlase ga seelo se se tlhokafalang.<ref name=":6" /> Kwa tshimologong ya ngwaga wa 2007, matshwenyego a ne a nna teng ka go fetlhiwa ga motlakase kwa letamong ka ntlha ya seelo se se kwa tlase sa metsi kwa lekadibeng ya Volta.<ref name=":7" /> Ka sephatlo sa bofelo sa ngwaga wa 2007, matshwenyego a, a ne a tokafala fa pula e na ka bontsi kwa lefelong la noka ya Volta.<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/artikel.php?ID=129773 "Flood destroys farmlands in Bongo District"]. 29 August 2007.</ref> Ka ngwaga wa 2010, go ne ga gatisiwa seelo se se kwa godimo go gaisa se se kileng sa gatisiwa pele kwa letamong leo. Se se ne sa gwetlha go bulwa ga dikgoro tsa morwalela kwa seelong sa lekadiba sa dimithara di le masome a robabobedi le bone dibeke di le mmalwa, metsi a ne a tshololwa mo lekadibeng, mo go neng ga baka morwalela kwa tlase.<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/business/artikel.php?ID=198319 "VRA ends spillage from Volta Dam"]. GhanaWeb. 30 November 2001. Retrieved 18 June 2026</ref> == Ditlamorago == [[Setshwantsho:Akosombo Dam hydroelectric plant.jpg|left|thumb|Se fetlha motlakase mo lekadibeng la Volta]] Letamo la Akosombo le boetswe ke ditirelo tsa madirelo le itsholelo mo go simolodiseng mekoro mo lekadibeng, koketsego ya go tshwara ditlhapi, ditirelo tse disha tsa temothuo mo lotshitshing, ga mmog le bojanala.<ref name=":4" /> === Tikologo ya ditshedi === [[Setshwantsho:Volta lake.jpg|thumb|Setshwantsho sa lekadiba la Volta fa le lebilwe kwa godimo]] Morago ga kago ya letamo, go nnile le kwelo tlase ya dipoelo tsa temothuo gaufi le lekadiba le dinoka tsa di amanng le lone.<ref name=":4" /> Lefatshe le le dikaganyeditseng lekadiba la Volta ga le a nona jaaka lefatshe la pele le le neng le tlhagotswe mme jaanong le le kwa tlase ga lekadiba, ditiro tse di masetla tsa temothuo di feditse mmu o o neng o ntse o sa lekana. Mafaratlhatlha a tsa temothuo a latlhegelwa ke mmu o o nonneng ka ntlha ya go tlhoka go nna teng ga merwalela ya gangwe le gape e e eneng e tsisa menontshane mo mmung pele ga go elela ga metsi ga tlhogelo go emisiwa ke letamo.<ref name=":8">Van De Giesen, N., M. Andreini, A. Van Edig and P. Vlek. 2001. [https://web.archive.org/web/20170829081952/http://www.glowa.org/de/literaturliste/dateien/competition_in_volta_basin.pdf ''Competition for water resources of the Volta basin''.] Regional Management of Water Resources. IAHS Publ. no. 268: 199–205.</ref> Go gola ga temothuo ya thekiso go dirile gore menontshane e elelele mo nokeng. Se, ga mmogo le leswe la dikgomo le kgotlhelesego ya metsi a a leswe, go bakile go kgobokana ga menontshane mo metsing a noka.<ref name=":4" /> Go nna gontsi ga menontshane, le go tlhoka go elela thata ga metsi, go bakile go gola thata ga mehero. Mehero e, e bakile bothata mo go tsamaeng mo metsing le dipalamo tsa metsi.<ref name=":2" /> === Pabalesego ya batho === Go nna teng ga mohero mo lotshitshing lwa lekadiba le mo dinokeng tse di tshelang mo go lone go bakile mathata a mantsi mo botsogong jwa batho. Mohero o dira gore go nne le ntshi e ntsho, monang le dikgopa, tse di bakang malwetsi a metsi a tshwana le bilharzia, bofofu jwa metsi le malaria.<ref name=":4" /><ref name=":8" /> Fa e sale letamo le agiwa, malwetsi a,a a oketsegile thata. Metse e batho ba fuduseditsweng kwa go yone e supile koketsego ya malwetsi fa e sale go simololwa lekadiba la Volta, kgonagalo ya go amiwa ke bolwetse ya motse e tsamaelana le gore motse o o o gaufi go le kae le lekadiba.<ref name=":3" /> Bana le batshwara ditlhapii segolo jang ba amilwe thata ke go oketsega ga malwetsi.<ref name=":3" /> Fa godimo ga foo, go amega ga bonno mo metsing go bakile kwelo tlase ya ditlhapi tsa shrimp le clam.<ref name=":2" /> Botsogo jwa batho ba magae bo nyeleditswe ke go tlhoka ditlhapi tse, ka di ne di ntsha motswedi wa poroteini e e tlhokegang mo dijong. Ka mo go tshwanang, itsholelo ya magae le madirelo e itemogetse kwelo tlase ka ntlha ya go ya tlase ga temothuo e e amanang le metsi.<ref name=":4" /> Go oketsega ga phudugo ya batho mo lefelong le go bakiwa ke lehuma le mafelo a a sa nnang sentle a ba fuduseditsweng mo go one.<ref name=":4" /><ref name=":6" /> Phudugo e e okeditse kanamo ya mogare wa HIV kwa ditshabeng tsa kgampu ya Volta.<ref name=":5" /> Dikgaolo tsa Manya Krobo le Yilo Krobo, tse di mo kgaolong e e kwa borwa bophirima jwa kgampu ya Volta, ke ditshaba tsa koo di na le kanamo e e kwa godimo ya HIV,<ref name=":5" /> se se supa ka fa diemo di amileng dikgaolo tse ka teng. Thekiso ya mmele e ne ya golela pele e le go tsibogela dikete tsa babereki ba borre ba ba neng ba le mo lefelong leo go aga letamo.<ref name=":5" /> Lesome mo lekgolong la batho ba bomme ba dingwaga tsa pelegi go tswa mo dikgaolong tse pedi tse ba fudugetse kwa ntle ga dikgaolo ka nako eo.<ref name=":5" /> Ka ngwaga wa 1986, 90% ya batswasetlhabelo ba AIDA kwa Ghana e ne e le bomme, 96% ya bone ba ne ba sa tswa go nna kwa ntle ga lefatshe.<ref name=":5" /> === Tsa itsholelo === Tatlhegelo ya lefatshe ga batho ba ba dikete di le masome a robabobedi ba ba neng ba fudusitswe ka dikgoka go ne go raya tatlhegelo ya ditirelo tsa bone tsa itsholelo tsa go tshwara ditlhapi le temothuo, tatlhegelo ya mabitla a malwpaa a bone, tatlhegelo ya go itshetlela ga setshaba, le tatlhegelo ya ditshetlana tsa botshelo.<ref name=":4" /> Lenaneno la phuduso le ne le supa dikgwetlho tse di tlang le go tlhama ditshaba tse di tshwaraganeng.<ref name=":4" /> Go tlhoka go rulaganya sentle go ne ga baka phuduso ya ditshaba go ya mafelong a a sa tsamaelaneng le botshelo jwa bone jwa pele le ngwao.<ref name=":4" /> Tatlhegelo ya mmu o o nonneng kwa tlase ga lekadiba la Volta go ne ga ama ditsela tsa temo tsa ngwao.<ref name=":4" /> Diemo tse di kwa tlase tsa botshelo tse di neng di le kwa metseng e ba neng ba fuduseditswe kwa go yone di supagala mo phokotsegong ya palo ya batho fa e sale ba fudusiwa. Motse mongwe o batho ba neng ba fuduseditswe kwa go one o ne wa itemogela kwalo tlase ya palo ya batho ka 50% mo dingwageng tse di masome mabedi le boraro morago ga phuduso.<ref name=":4" /> Go ya kwa godimo ga borai jwa itsholelo le maitemogelo a lehuma di amanngwa le metse e e amilweng thata ke tlhabololo ya noka ya Volta.<ref name=":2" /> Phudugo ya batho le go ya tlase ga ditsa tlholego kwa kgampung ya Volta go bakile lehuma le le amangwang le kgatelelo mo bathong.<ref name=":6" /> === Tikologo === Go supilwe ga fo na le thoromo tsa lefatshe kwa lekadibeng la Volta ka ntlha ya gore metsi a mantsi mo lekadibeng a imela lefatshe.<ref name=":4" /> Go na le phudugo ya molomo wa noka go ya botlhaba ka ntlha ya diphetogo tse di dirilweng mo molomongwa noka, se se bakile kgothego e e tsweletseng ya lotshitshi. Diphetogo mo metsing a noka di fetotse bothitho mo go bakileng diphetogo tsa seemo sa loapi jaaka go fokotsega ga pula le bothitho jo bo kwa godimo kgwedi le kgwedi. Ditlamorago tse tsotlhe tsa tikologo di dira dikgoreletsego mo ditirelong tsa itsholelo le seemo sa botshelo jwa batho.<ref name=":4" /> Patlsiiso ka basekaseki ba mafatshefatshe e ne ya supa fa letamo le nnile le ditlamorago tse di bonalang mo kgothegong ya lotshitshi lwa sekganedi se se farologanyang Keta Lagoon le lewatle. Dr. Isaac Boateng o baleletse phokotso ya seretse go tswa kwa didkadikeng di le masome a supa le motso ka ngwaga wa go nna didikadike di supa fela ka ngwaga.<ref>Boateng, Isaac (2010). ''Spatial Planning in Coastal Regions: Facing the Impact of Climate Change''. Copenhagen: International Federation of Surveyors.</ref> == Go tshologa == [[Setshwantsho:Akosombo dam spilling water.JPG|thumb|Letamo la Akosombo le tsholola metsi]] Go fitlhelela ka ngwaga wa 2023, la bofelo batho ba ba nnang fa letamong la Akosombo ba itemogela morwalela ka ntlha ya go tlhatsa mo go laolwang ga letamo ke ka ngwaga wa 2010.<ref>[https://www.myjoyonline.com/volta-floods-will-the-spillage-end-soon/ "Volta floods: Will the spillage end soon? - MyJoyOnline".] ''www.myjoyonline.com''. 19 October 2023. Retrieved 19 June 2026</ref> Ka Lwetse a le lesome le botlhano ngwaga wa 2023, lekgotla la bookamedi jwa noka ya Volta le ne la simolodisa go tsholola metsi mo go laolwang mo letamong la Akosombo le Kpong kwa kgaolong e e kwa botlhaba. Go tsholola mo go laolwang mo go ne ga baka morwalela kwa metseng e e kwa kgampung ya Volta mo go neng ga kgoreletsa motlakase. Batswa setlhabelo ba le bantsi ba ne ba latlhegelwa ke dithoto le matshelo ka ntlha ya merwalela e.<ref name=":9">GTonline (13 October 2023). [https://ghanaiantimes.com.gh/akosombo-dam-spillage-7-districts-hit-by-floods-farmlands-houses-other-properties-affected-in-greater-accra-eastern-volta-regions/ "Akosombo Dam spillage: 7 districts hit by floods …farmlands, houses, other properties affected in Greater Accra, Eastern, Volta regions".] ''Ghanaian Times''. Accra, Ghana. Retrieved 19 June 2026</ref> Ditatlhegelo di ne di akaretsa masimo, matlo le dithoto tse di neng di sentswe ke merwalela.<ref name=":9" /> == Metswedi == 1uivn32avhebu1x0qz4367yzz7am4u7 Noka ya Lamia 0 13764 51846 51081 2026-06-28T18:07:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51846 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Lamia''' ke noka kwa bophirima jwa lefatshe la Uganda kwa Kgaolong ya Bundibugyo. E elela gaufi le Semuliki National Park.<ref>[https://web.archive.org/web/20150402110602/http://www.visituganda.com/beta/menu/category/what-to-see/water_bodies/lamia-river "Lamia River - Visit Uganda"]. Archived from the original on 2 April 2015. Retrieved 15 March 2015.</ref> == Tsela le kgogolego == '''Noka ya Lamia''' le ya Lower Semuliki drainage e elela go ya kwa bophirima go tswa kwa Rwenzori snowfields go ya kwa lefelong la Lower Semuliki.<ref name=":0">[https://kudos.dfo.no/documents/15967/files/16137.pdf Semliki River Catchment Management Project: Final Evaluation Report] (PDF) (Report). WWF. 2012. p. 16. Retrieved 16 December 2025</ref> Tlhaloso ya melelwane mo Molaotheong wa [[Uganda]] (1967) e baya molelwane wa boditšhabatšhaba go bapa le thalweg ya Noka ya Lamia kwa tlase ga noka go ya kwa go kopanngwang le Noka ya Semuliki, go tswa foo go bapa le Noka ya Semuliki go ya kwa Letsheng la Albert.<ref>[https://worldstatesmen.org/Uganda-Constitution1967.pdf The Constitution of Uganda, 1967 (as amended)] (PDF) (Report). WorldStatesmen.org. Retrieved 16 December 2025</ref> Go ya ka kgaolo ya Semuliki, Noka ya Lamia le karolo e e kwa tlase ya Semuliki ke karolo ya molelwane wa boditšhabatšhaba magareng ga Uganda le DRC. == Mafelo a a Sireleditsweng le Tikologo == Serapa sa Bosetšhaba sa Semuliki se mo Mokgatšheng wa Semuliki, mme Noka ya Semuliki e dira molelwane wa boditšhabatšhaba go ya kwa bokone, mme Noka ya Lamia e kgabaganya serapa go ya kwa bophirima.<ref>Forbes, Scott (2018-05-21). [https://web.archive.org/web/20251219041837/https://www.metamorphosis.org.za/articlesPDF/1459/2018.05.21%20Metamorphosis%2029_14-21%20Forbes.pdf "The butterflies (Lepidoptera: Papilionoidia) of Semuliki National Park, western Uganda"] (PDF). ''Metamorphosis''. '''29''': 14–21. Retrieved 16 December 2025</ref> Ditshwantsho tsa National Forestry Authority tsa serapa sa diphologolo di tlhalosa Serapa sa diphologolo sa Semuliki sa Bosetšhaba jaaka se se mo molelwaneng wa dinoka tsa Semliki le Lamia.<ref>[https://web.archive.org/web/20260619161207/https://www.nfa.org.ug/national-parks/semuliki-national-park/ "Semuliki National Park". ''National Forestry Authority''] ''(Uganda)''. Retrieved 16 December 2025</ref> == Go laola metswedi ya metsi == Porojeke e e tshegediwang ke WWF ya Semuliki River Catchment and Water Resources Management Project e ne ya supa noka ya Lamia le kgaolo ya Lower Semuliki jaaka karolo e e botlhokwa ya go tshwara metsi ka nako ya go lekola go tsenelela ga metsi. <ref name=":0" /> == Metswedi == d88xkz1nsseznmrqsajb4op1gs4a2dq Letsha la Wemmer Pan 0 13781 51813 51531 2026-06-28T13:25:55Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51813 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Dawn sculler.jpg|thumb|Letsha la Wemmer Pan]] '''Wemmer Pan''' ke letsha le lefelo la boitapoloso kwa [[Johannesburg]], [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]]. E kwa borwa jwa bogare jwa toropo, kwa motsesetoropong wa [[La Rochelle.]] == DitsoP- == "Pan" ke lefoko la Se-Afrikaans le la Seesemane sa Afrika Borwa le le rayang letsha le le seng boteng. Pan ya Wemmer e ne ya reelelwa ka Sam Wemmer. Kwa tshimologong e ne e le moepo, mme moragonyana e ne ya tsewa ke City Deep Mine e e neng e tlhoka metsi go dira meepo. <ref>[https://web.archive.org/web/20140819102721/http://www.wemmer.org.za/Documents/Wemmer-History-1911-1939.pdf "The History of Wemmer Pan Rowing Club"] (PDF). Archived from [http://www.wemmer.org.za/Documents/Wemmer-History-1911-1939.pdf the original] (PDF) on 2014-08-19. Retrieved 2014-08-18.</ref> Wemmer Pan ke karolo ya Pioneers' Park, e e neng ya agiwa mo masimologong a lekgolo la bo masome mabedi la dingwaga. Pioneers' Park e ne ya bulwa semmuso ka kgwedi ya Moranang e le masome a mabedi le borataro ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a mabedi le bone (1924) ke Mmusi-Kakaretso, Earl wa Athlone, mo lefatsheng le le neng le rekilwe ke Khansele ya Toropo. Phaka e reeletswe ka ba ba simolotseng toropo ya Johannesburg le indaseteri ya moepo wa gauta e e leng bogare jwa yone. <ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20111005063910/www.jhbcityparks.com/index.php?option=com_content&task=view&id=51&Itemid=282 "Wemmer Pan/Pioneer Park]". Archived from the original on 2011-10-05.</ref> == Ditirelo == Wemmer Pan ke legae la ditlelapa di le mmalwa tsa go kgweetsa, go akaretsa le Wemmer Pan Rowing Club<ref>[https://web.archive.org/web/20240622221110/https://wemmer.org.za/ "Home"]. ''WPRC | #WemmerBlues''.</ref> (e e tlhomilweng ka 1911),<ref>[https://web.archive.org/web/20140819085719/http://www.wemmer.org.za/history.html "Wemmer History".] Archived from [http://www.wemmer.org.za/history.html the original] on 2014-08-19. Retrieved 2014-08-18.</ref> le go tshwara palo ya dikgaisano tsa mabelo aWS makhutshwane, go akaretsa le Wemmer Sprint Regatta ya ngwaga le ngwaga.<ref>[https://web.archive.org/web/20140819084408/http://www.wemmer.org.za/Sprint.html "Wemmer Sprint 2011 - 100 years at the Pan!"]. Archived from [http://www.wemmer.org.za/Sprint.html 1] on 2014-08-19. Retrieved 2014-08-18.</ref>Gape ke legae la ngwaga le ngwaga la Dragon Boat Corporate Spring Festival Regatta. Phaka e na le mafelo a go tsamayatsamaya le go dira ditiro tsa metsi, mme gape e na le metswedi ya mmino e e nang le dipone. <ref>{{Cite web |url=http://www.joburgnews.co.za/oct_2002/oct11_wemmer.stm |title="Joburgnews.co.za" |access-date=2026-06-20 |archive-date=2022-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621152802/http://www.joburgnews.co.za/oct_2002/oct11_wemmer.stm |url-status=dead }}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20160303205925/http://www.iolproperty.co.za/roller/news/entry/wemmer_pan_s_musical_fountains "Wemmer Pan's musical fountains brought back to life : Property News from Property360".] ''www.iolproperty.co.za''. Retrieved 2021-09-01.</ref> Lebala la Metshameko la Turffontein lakwa Johannesburg le fa pele ga Wemmer Pan. Mo lotshitshing lwa letsha leno go na le Santarama Miniland, e e nang le dimotlelara di ka nna masome a robabobedi tsa dikago tse di tlhomologileng le mafelo a a mo Afrika Borwa, ka selekanyo sa 1:25. Tseno di akaretsa sekaelo sa Robben Island, koo Nelson Mandela a neng a tshwerwe teng, Dikago tsa Union le Hillbrow Tower. Setshwantsho se se feletseng sa sekepe sa ga Jan van Riebeeck, e leng Dromedarus, se isa baeti kwa mosepeleng wa mahala wa mokoro mo letsheng. Gape go akareditswe le lebala la go tshameka kolofo e nnye, seporo se sennye, boemakepe jo sennye le tsela ya megala. <ref>[https://joburg.co.za/santarama-miniland-broken-lilliput-south/ "Santarama Miniland – The broken Lilliput of the South".] 16 September 2016. Retrieved 2023-11-04.</ref><ref name=":0" /> Ntlo e e fa thoko ga yone ke James Hall Transport Museum, e leng musiamo o mogolo go gaisa otlhe wa dipalangwa mo Afrika. E tlhomilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le bone ke Jimmie Hall, mme e boloka le go rotloetsa ditso tsa dingwaga tse di fetang makgolo a mane tsa dipalangwa mo Aforika Borwa ka mo go kgethegileng le Aforika ka kakaretso. Setlhopha seno se akaretsa mefuta e e farologaneng ya dipalangwa tsa mo lefatsheng tse di nang le dingwaga tse di fetang makgolo a mane, go simolola ka dikoloi tse di tsamayang ka mowa wa metsi, diterena, diterama le dibese tsa teroli go ya go dikolotsana tse di gogwang ke diphologolo, dibaesekele tsa bogologolo le dikoloi. Lolwapa lo na le dikoloi di le mmalwa tse di tsamayang ka diphefo, tse dingwe tsa tsone di sa ntse di bereka. <ref>[http://www.jhmt.org.za/ "Home"]. ''jhmt.org.za''</ref> == Ditiragalo tse dingwe == [[Cedric Maake]], mmolai yo o bolayang batho ka go latelana, yo o bolaileng batho ba ka nna masome a mabedi le bosupa ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borataro le ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bosupa , o ne a itsege e le Mmolai wa Wemmer Pan ka gonne batho ba le bantsi ba a neng a ba bolaya ba ne ba fitlhelwa mo lefelong leo. == Metswedi == 15xqd1dxycno2k1mije8y1zrqetorwz Letsha la Zoo 0 13785 51814 51164 2026-06-28T13:28:48Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51814 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Zoo Lake, Johannesburg 2.jpg|thumb|Letsha la Zoo]] '''Letsha la Zoo''' ke letsha le le itsegeng le phaka ya botlhe kwa [[Johannesburg|Johannesburg,]] [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]]. Ke karolo ya Hermann Eckstein Park mme e lebagane le [[Johannesburg Zoo]]. Letsha la Zoo le na le matamo a le mabedi, letamo le le fa godimo le letamo le le kwa tlase le le kgolwanyane, a a agilweng ka bobedi mo lefelong la tlhago le le nang le matsha le le nosediwang ke Parktown Spruit. == Ditso == Lefatshe le kwa tshimologong e ne e le karolo ya polase ya Braamfontein, mme le ne la rekwa ke motlamedi wa banka le mogwebi wa meepo [[Hermann Eckstein]] ka ntlha ya go dirisa diminerale tse di ka nnang teng. <ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20160123021634/http://www.sapra.org.za/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=225 "SAPRA History: Origins of Saxonwold & Parkwood"]. ''Saxonwold & Parkwood Residents Association of Johannesburg''. Archived from [http://www.sapra.org.za/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=225 the original] on 23 January 2016. Retrieved 19 September 2015.</ref>Fa maikaelelo a a ne a retelelwa, Eckstein o ne a e tlhoma jaaka tshimo ya dikgong mme a e bitsa Sachsenwald, ka leina la setsha sa ga [[Otto von Bismarck]] kwa Jeremane.<ref name=":0" /> Go ne ga simololwa go lema ditlhare tseno ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le bongwe , mme go ne ga jalwa ditlhare di ka nna dimilione di le tharo mo lefelong leno. Sekgwa seno se ne sa nna lefelo le le rategang la boitapoloso la beng ba dikgosi ba ba humileng le ba malapa a bone. Mo e ka nnang dingwaga di le lesome morago ga loso lwa ga Eckstein, ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le boraro, Ratoropo wa Johannesburg, W. St. John Carr, o ne a amogela lekwalo le le neng le tswa kwa bathong ba a neng a dirisana le bone mo kgwebong (ba khampani ya Messrs. Wernher Beit & Co le Max Michaelis) ka go neelana ka diheketara di le makgolo a mabedi tsa lefatshe le le leng mo diatleng tsa Khansele ya Toropo ya Johannesburg go aga Johannesburg Zoo le Herman Eckstein Park.<ref name=":1">Shorten, John R. (1970). ''The Johannesburg Saga''. Johannesburg: John R. Shorten Pty Ltd. p. 1159.</ref> Mpho ya lefatshe e ne e akaretsa kgobokanyo e nnye ya diphologolo. diheketara di le masome amabedi tsa lefatshe le le neetsweng le ne le tshwanetse go dirisiwa ke Imperial Light Horse Regiment, mme jaanong ke lefelo la War Museum le Rand Regiments Memorial. <ref name=":1" />: 650 Karolo e e setseng ya lefatshe la Sachsenwald e ne ya tlhabololwa go nna mafelo a gompieno a kwa Johannesburg a Saxonwold le Forest Town. Letsha la maitirelo le ne la tsenngwa mo Parakeng ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le borobabobedi . Gape e ikgantsha ka Coronation Fountain, "sediba sa mmino" le letshwao la ngwaoboswa ya Johannesburg, e e agilweng ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a mararo le bosupa go gopola go bewa ga Kgosi George VI le Kgosigadi Elizabeth.<ref>[http://www.footprint.co.za/zoolake.htm Zoo Lake Users Committee] [https://web.archive.org/web/20100625023025/http://www.footprint.co.za/zoolake.htm Archived] June 25, 2010, at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]] ''footprint.co.za''</ref>Fa Johannesburg e ne e keteka dingwaga di le masome a supa ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a matlhano le borataro , jaaka karolo ya moletlo wa toropo Margot Fonteyn o ne a bina Swan Lake ka letsha e le lefelo le le neng le le kwa morago. Mpho ya lefatshe e ne ya dirwa ka fa tlase ga maemo a gore mafelo ano a tshwanetse go nna a bulegetse batho ba merafe yotlhe, e leng selo se se neng se sa tlwaelega mo Afrika Borwa ya Bokolone.<ref>[https://web.archive.org/web/20160205043118/http://www.joburg.org.za/index.php?option=com_content&task=view&id=2038&Itemid=168 "Finding a green heaven in Joburg"]. ''City of Johannesburg''. Archived from [http://www.joburg.org.za/index.php?option=com_content&task=view&id=2038&Itemid=168 the original] on 5 February 2016. Retrieved 30 January 2016.</ref> <ref>[https://web.archive.org/web/20160208225249/http://www.jhbcityparks.com/index.php/2015-04-29-12-30-27/find-a-park-contents-64?task=view&id=53 "Johannesburg City Parks and Zoo"]. Archived from [http://www.jhbcityparks.com/index.php?option=com_content&task=view&id=53&Itemid=28 the original] on 2016-02-08.</ref><ref name=":2">[https://web.archive.org/web/20240518042906/https://www.joburgnews.co.za/nov_2002/nov4_zoolake.stm Zoo Lake: The park that defied apartheid] ''Joburg News Archives 2001-2007''</ref>Go nna le merafe e mentsi go ne ga tswelela go ralala paka ya tlhaolele. Moragonyana Wernher, Beit le kompone ba ne ba tla aba lefatshe le le oketsegileng go dira tsela ya dikoloi go dikologa phaka, go kgweetsa dikoloi kgotsa go tsamaya mme mebila eo e ne e tla itsege jaaka Upper le Lower Park Drives. 3]: 650 == Ditirelo == Zoo Lake ke lefelo le le rategang thata la go ya go iphokisa phefo, go tsamayatsamaya le dintša, go taboga le go tsamaya ka mokoro. Gape go na le mekoro e mennye e e ka hirisiwang. <ref name=":2" /> Zoo Lake e na le dintšhe le dinonyane tse dingwe tsa metsi, tse di nnang mo setlhaketlhakeng se se mo gare ga letsha, mme go fepa dinonyane tseno (le fa semmuso go sa kgothalediwe) ke tiro e e tlwaelegileng ya lelapa. Le fa go ntse jalo, metsi ano a tsena mo Letsha leno fa a sena go feta mo lefelong la Zoo e e fa gaufi, mme gone jaanong a kgotletswe thata mo go ka se kgonegeng go tshwara ditlhapi kgotsa go thuma mo go lone. Go ntse go dirwa maiteko a go tsenya tirisong thulaganyo ya go phepafatsa e e sireletsang tikologo. Phaka e na le diresetšhurente, mme ke lefelo la ngwaga le ngwaga la moletlo wa Jazz on the Lake, Carols by Candlelight le dipontsho tsa bonono tsa open air tsa Artists under the Sun. <ref name=":3">[http://www.sa-venues.com/attractionsga/zoo-lake.htm Zoo Lake] Gauteng tourist attractions</ref> Lefelo le akaretsa Zoo Lake Bowling Club, Zoo Lake Swimming Pool le Zoo Lake Sports Club, mme e gaufi le South African National Museum of Military History. <ref name=":3" /><ref>[http://www.myparks.co.za/content/history-zoo-lake-%28hermann-eckstein-park%29 A history of Zoo Lake (Hermann Eckstein Park)] Archived February 10, 2012, at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]] ''myparks.co.za''</ref> == Metswedi == crccy6zl35ic07fz01nn6ylhbzxtod6 Noka ya Mupfure 0 13790 51851 51171 2026-06-28T18:15:01Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51851 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mupfure''' ke noka kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] e e simololang kwa motsaneng wa Mashonaland East mme e tsenelela kwa motsaneng wa Mashonaland West. E kopana le noka ya Sanyati e e elelang go ya kwa bokone mme e elela mo [[nokeng ya Zambezi]]. Noka eno ke lefelo le go epiwang gauta mo go lone.<ref>[https://www.newzimbabwe.com/alluvial-gold-miners-cause-massive-environmental-damage-along-major-rivers-province-escalates-fight-against-plunder/ "Alluvial gold miners cause massive environmental damage along major rivers; Province escalates fight against plunder".] ''NewZimbabwe.com''. 12 October 2024. Retrieved 24 June 2025.</ref> Noka ya Mupfure e ile ya nna lefelo la dikotsi di le mmalwa le la go nwela. Ka kgwedi ya Phatwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), dikoloi tse pedi tse di neng di tsamaya mo tseleng e kgolo ya Harare-Masvingo di ne tsa nna le kotsi mme tsa wela mo nokeng.<ref>[https://www.zimeye.net/2022/08/03/police-retrieve-mupfure-river-accident-victims/ "Police Retrieve Mupfure River Accident Victims".] ''ZimEye''. 3 August 2022. Retrieved 24 June 2025.</ref> Batho ba le batlhano ba ba neng ba le mo teng ga dikoloi ba ne ba nwela fa ba sena go wela mo nokeng.<ref>Machaya, Prince (31 July 2022). [https://www.zimlive.com/5-drown-after-haulage-truck-excavator-collide-on-bridge-and-plunge-into-river/ "5 drown after haulage truck, excavator collide on bridge and plunge into river"]. ''Zimbabwe News Now''. Retrieved 24 June 2025.</ref> Ka kgwedi ya Moranang ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), monna mongwe yo o neng a tshaba mapodise o ne a itatlhela mo nokeng gore a tshabe. Moragonyana o ne a fitlhelwa a kgangwa ke banni ba lefelo leo.<ref>Zibowa, Theresa (16 April 2024). [https://web.archive.org/web/20251219210559/https://masvingomirror.com/harare-man-drowns-while-escaping-arrest/ "Harare man drowns while escaping arrest »".] ''Masvingo Mirror''. Retrieved 24 June 2025</ref> == Metswedi == egzexmaiu8pfd6ufgcqbto2onbyi6j6 Noka ya Gwayi 0 13791 51843 51173 2026-06-28T17:56:43Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51843 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Gwayi Basin OSM.svg|thumb|Gwayi Basin]] '''Noka ya Gwayi''' ke noka ya kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]]. E kwa Matabeleland. E dira molelwane magareng ga dikgaolo tsa [[Tsholotsho]] le Lupane, mo metsaneng ya Matebeleland Bokone ya [[Zimbabwe|Zimbabwe.]] Letamo le le mo nokeng, Letamo la Gwayi-Shangani, le ntse le agiwa go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004). <ref>Mandivengerei, Paidashe (12 May 2025)[https://www.newzimbabwe.com/gwayi-shangani-dam-completion-target-in-doubt-again/ . "Gwayi- Shangani Dam completion target in doubt, again".] ''NewZimbabwe.com''. Retrieved 30 June 2025</ref>Letamo le le rulaganyeditswe go tlamela metsi kwa toropong ya [[Bulawayo]] mme le akaretsa karolo ya Porojeke ya Metsi ya Matabeleland Zambezi.<ref>[https://www.newsday.co.zw/southerneye/local/article/200042834/gwayi-shangani-dam-project-to-miss-december-deadline "Gwayi-Shangani Dam project to miss December deadline".] ''Southern Eye''. 13 June 2025. Retrieved 30 June 2025.</ref> Noka eno e baka dikotsi di le mmalwa mo baaging ba lefelo leno. Go ne ga nna le dintsho tsa go kgangwa ke metsi ka nako ya dipula.<ref>Sibanda, Thomas (8 February 2021). [https://www.zimlive.com/drowned-womans-body-found-after-all-night-prayer-on-riverbank/ "Drowned woman's body found after all-night prayer on riverbank"]. ''Zimbabwe News Now''. Retrieved 30 June 2025.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20241004172953/https://www.thezimbabwemail.com/zimbabwe/four-people-drown-in-flooded-rivers/ "Four people drown in flooded rivers"]. ''The Zimbabwe Mail''. 31 January 2021. Retrieved 30 June 2025</ref>Noka ya Gwayi gape ke legae la dikwena, tse di tshosetsang banni ba selegae. == Metswedi == 77528u4gavthv7kscuhtlddzkp1gyts Letsha la Cyohoha North 0 13805 51806 51196 2026-06-28T13:02:30Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51806 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:ISS012-E-17842 - View of Burundi (cropped Lake Cyohoha North).jpg|thumb|Setshwantsho sa letsha la Cyohoha North se se tserweng ka sathalaete]] '''Letsha la Cyohoha North''' le le itsegeng gape jaaka '''Letsha la Cyohoha''' le kwa Kgaolong ya Bugesera, kwa motsaneng wa Botlhaba ya [[Rwanda]]. <ref>[https://rw.geoview.info/lac_cyohoha_nord,202320 "Lac Cyohoha Nord lake, Eastern Province, Rwanda".] ''rw.geoview.info''. Retrieved 6 April 2026.</ref> == Dipopego tsa lefatshe == Letsha la Cyohoha Bokone le kwa bokone jwa Letsha la Cyohoha Borwa (Letsha la Cohoha). Metsi a elela go tsena mo letsheng go tswa kwa Murago Wetlands mme a elela go ya kwa bophirima go tsena mo Nokeng ya Akanyaru.<ref name=":0">Hughes, R. H.; Hughes, J. S. (1992). ''[https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/1992-007.pdf A Directory of African Wetlands]'' (PDF). [[:en:IUCN|IUCN.]] pp. 199–210. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/2-88032-949-3|2-88032-949-3]]</bdi>. Retrieved 6 April 2026.</ref> <ref>[https://www.dw.com/fr/burundi-s%C3%A9curit%C3%A9-alimentaire-et-r%C3%A9conciliation/a-15639531 "Burundi : sécurité alimentaire et réconciliation – DW – 01/01/2012".] ''dw.com'' (in French). Retrieved 6 April 2026.</ref><ref>[https://africafantastic.bi/index.php/explore/12-lac-cohoha "Lac Cohoha"]. ''africafantastic.bi''. Retrieved 6 April 2026.</ref> Le fa go ntse jalo, metsi a letsha la Cyohoha North a fokotsegile thata, mo e leng gore fa e sa le ka ngwaga wa dikete tse pedi, letsha leno ga le tlhole le na le metsi. Bogodimo jwa metsi a a setseng ke 0.56 km2.<ref>Vanden Bossche, J.P.; Bernacsek, G.M. (1990). "Rwanda"[https://www.fao.org/3/T0473E/T0473E07.htm#ch15 . ''Source book for the inland fishery resources of Africa: 1''.] CIFA Technical Paper. Vol. 18. Rome: [[:en:Food_and_Agriculture_Organization|Food and Agriculture Organization.]] ISBN <bdi>92-5-102983-0</bdi>. Retrieved 6 April 2026.</ref><ref>[https://waterportal.rwb.rw/index.php/catchment-level-1/25 "Akanyaru Catchment (NAKN)"]. ''Rwanda Water Portal''. Retrieved 6 April 2026.</ref>Pele ga moo, ka nako ya merwalela, e ne e le 12 km2. Letsha leno le le seng boteng le ne le le boleele jwa dikilometara di le lesome le bobedi le bophara jwa kilometara di le nngwe. <ref name=":0" /><ref>[https://fr.getamap.net/cartes/rwanda/kigali/_cyohohanord_lac/ "Lac Cyohoha Nord (Cyohohanord Lac) Carte (Plan), Photos et la meteo - (Rwanda): lac - Latitude:-2.24444 and Longitude:30.1283".] ''fr.getamap.net''. Retrieved 6 April 2026.</ref> == Dimela le diphologolo == Mefuta ya dimela tse di tlhaselang tse di fitlhelwang mo letsheng di akaretsa hornwort (Ceratophyllum demersum), curled pondweed (Potamogeton crispus) le lotus ya naledi (Nymphaea nouchali). Water hyacinth gape e bakile mathata a a masisi a tikologo mo letsheng, e ama ditiro tsa go thaya ditlhapi le selekanyo sa metsi.<ref>[https://web.archive.org/web/20240215223507/https://www.rema.gov.rw/fileadmin/user_upload/Effectiveness_and_Sustainability_of_Aquatic_Invasive_Plants_Management_in_Lake_Cyohoha_North.pdf "Effectiveness and Sustainability of Aquatic Invasive Plants Management in Lake Cyohoha North"] (PDF). ''Rwanda Environment Management Authority''. December 2021. Retrieved 6 April 2026.</ref><ref>[https://www.earthisland.org/journal/index.php/articles/entry/rwanda_launches_project_to_rid_its_freshwater_lakes_of_suffocating_weed/ "Rwanda launches project to rid its freshwater lakes of suffocating weed".] ''Earth Island Journal''. Retrieved 6 April 2026.</ref> Ditlhapi tsa teng di akaretsa tilapia, catfish ya Afrika e e nang le meno a a bogale le lungfish ya Afrika. == Go tsosolosa tikologo == fa gare ga ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone le ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi , Rwanda Environment Management Authority (REMA) e ne ya tsenya tirisong tiro ya go tlosa water hyacinth e e neng e lebagane le diheketara di le lekgolo le masome a mabedi le borataro tsa letsha mo kgatong ya ntlha. Maiteko a a tsosoloso e ne e le karolo ya maiteko a magolo go samagana le dimela tsa metsi tse di tlhaselang tse di neng di hupetsa ditikologo tsa metsi a a foreshe go ralala Rwanda. <ref>[https://www.earthisland.org/journal/index.php/articles/entry/rwanda_launches_project_to_rid_its_freshwater_lakes_of_suffocating_weed/ "Rwanda launches project to rid its freshwater lakes of suffocating weed"]. ''Earth Island Journal''. Retrieved 6 April 2026.</ref> Letsha le ntse le le ka fa tlase ga ditiro tsa tirisanommogo ya boditšhabatšhaba le Burundi tse di neng di netefaditswe mo go tsosoloseng letsha le go itshokelana le maemo a bosa, go lemoga botlhokwa jwa tikologo ya kwa moseja ga melelwane. <ref>[https://web.archive.org/web/20240613042105/https://www.gwp.org/globalassets/global/toolbox/case-studies/africa/wacdep-lake-cyohoha-case-study.pdf "Lake Cyohoha North Case Study"] (PDF). ''Global Water Partnership''. Retrieved 6 April 2026.</ref> Dithuto tsa bosheng tsa go lekola boleng jwa metsi di dirilwe go lekola boitekanelo jwa tikologo ya letsha le mafelo a mangwe a a bongola kwa botlhaba jwa Rwanda. <ref>[https://www.researchgate.net/publication/383017813_Measurement_of_Eastern_Rwanda's_Wetlands_to_Assess_the_Water_Quality_Case_of_Lake_Cyohoha_North "Measurement of Eastern Rwanda's Wetlands to Assess the Water Quality Case of Lake Cyohoha North"]. ''ResearchGate''. 2024. Retrieved 6 April 2026.</ref> == Metswedi == 4n47r6pc4es6zdrgmnrsm1b7zljuqyr Noka ya Changane 0 13813 51840 51564 2026-06-28T17:47:32Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51840 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Changane''' (Rio Changane) ke noka kwa lefatsheng la Mozambique, e e leng karolo ya Noka ya Limpopo e e kopanelang gaufi le lotshitshi, fela morago ga toropo ya Chibuto. Ke karolo ya molelwane wa botlhaba wa motse wa Gaza. Noka ya Changane ke nngwe ya dinoka tse di kafa botlhaba jwa [[Noka ya Limpopo]], e tsena mo go yone go tswa ka fa molemeng gaufi le molomo wa yone kwa Lewatleng la lefatshe la India. == Dipopego tsa lefatshe == Noka ya Changane le melatswana ya yone e e kgolo e tlhatlogela gaufi le molelwane le Zimbabwe.<ref name=":0">M. Chilundo; P. Kelderman; J. H. O´Keeffe. [https://web.archive.org/web/20120425071443/http://www.bscw.ihe.nl/pub/bscw.cgi/d2606993/Chilundo.pdf "Design of a Water Quality Monitoring Network for the Limpopo River Basin in Mozambique"] (PDF). Archived from the original (PDF) on 2012-04-25. Retrieved 2011-10-16</ref> Noka e elela go ya kwa borwa go bapa le 34°E ya longitude go tswa go 22°S go ya go 24°S ya latitude.<ref name=":1">[https://www.worldwildlife.org/ecoregions/at0908 "Zambezian halophytics".] ''Terrestrial Ecoregions''. World Wildlife Fund. Retrieved 2011-10-16.</ref>Noka eno e elela metsi a a mo mafelong a a bongola a Banhine National Park.<ref name=":2">[http://www.krugerpark.co.za/krugerpark-times-3-19-banhine-23758.html "Banhine In The Grip Of Drought"]. Siyabona Africa. Retrieved 2011-10-16.</ref>Mokgatsha o akaretsa diheketara tse 6,557,055 (25,316.93 sq mi), kgotsa e ka nna 15.9% ya Mokgatsha wa Limpopo.<ref>[https://web.archive.org/web/20250119115153/http://www.limpoporak.com/en/river/sub-basin+summaries/Changane.aspx "Changane Sub-Basin"]. Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit. Retrieved 2011-10-16</ref>Noka eno e elela thata mo kgaolong e e omileng. Mo teng ga naga, pula ya ngwaga le ngwaga e kwa tlase ka makgolo a mane (400 mm (16 in), e tlhatlogela go makgolo a robabobedi (800 mm (31 in) gaufi le lotshitshi. Mokgatšha wa Noka ya Changane o gaufi le bogodimo jwa lewatle, mme e kile ya bo e le molelwane wa lewatle.<ref>[http://www.fao.org/docrep/008/y5744e/y5744e05.htm#bm05.2.1 "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin: Biophysical characteristics"]. FAO. 2004. Retrieved 2011-10-16</ref>Noka ya Changane e na le coefficient e e kwa tlase thata ya go elela le dipaka tse di telele tse go sa tshololweng sepe mo go tsone.<ref>[http://www.fao.org/docrep/008/y5744e/y5744e07.htm "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin: Water Resources".] FAO. 2004. Retrieved 2011-10-16.</ref> == Tikologo == Molapo wa Changane o na le mafelo a a tletseng letswai a a nang le metsi a mantsi le a a nang le bojang jo bo nang le ditlhaketlhake tsa Acacia nilotica kraussiana. Ka tlwaelo ke naga e e omileng, mme kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robaongwe (1990) pula e ne ya oketsega thata, mme ya baka merwalela e e neng ya baka tshenyo e e seng kana ka sepe. Mafelo a a tletseng metsi gantsi a na le letswai le lentsi. Di laolwa ke bojang jo bo itshokelang letswai le mafelo a magolo a a se nang sepe.<ref name=":1" /> Mefuta e le lesome le borobabobedi ya ditlhapi e fitlhetswe kwa Banhine National Park go ela kwa bokone jwa mokgatšha ono. Ditlhapi tsa Afrika tsa makgwafo, mefuta e mebedi ya ditlhapi tsa killifish le mefuta e mebedi ya Barbel di dirile ditsela tsa go samagana le komelelo, ka ge mafelo a a bongola ka dinako tse dingwe a omile gotlhelele kwa godimo. <ref name=":2" />Banhine National Park e kile ya bo e le legae la dinare, sable, tsessebe, hartebeest, dipitse tsa naga le di-gnu. Bontsi jwa diphologolo tseno di ne tsa senngwa ka nako ya dintwa tsa selegae tsa dingwaga tsa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) le tsa kwa tshimologong ya sekete , makgolo a robabongwe le masome a robaongwe(1990). Le fa go ntse jalo, serapa seno sa diphologolo se sa ntse se na le dinonyane tse di bidiwang di-wattled cranes tse di leng mo kotsing ya go nyelela le dinonyane tse dintsi tse di fudugang. Dipholo tsa patlisiso ya sefofane ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004) di bontshitse gore phaka e na le dipalo tse di itekanetseng tsa nonyane, kudu, impala, reedbuck, duiker, steenbok, porcupine, warthog le oribi.<ref>[http://www.awf.org/content/headline/detail/1232 "AWF CONDUCTS AERIAL SURVEY IN BANHINE NATIONAL PARK".] AWF. Dec 15, 2004. Retrieved 2011-10-15.</ref> == Ditiro tsa batho == Helikopotara e fofa fa godimo ga metsi a a neng a khurumeditse Mozambique Bogare ka ngwaga wa dikete tse pedi (2000). Batho ba lefelo leo ba ile ba lebana le ntwa ya selegae e e tsereng lobaka lo loleele, mme gape ba tshwanelwa ke go itshokela komelelo le merwalela e e senyang ka dinako tse dingwe. Go na le palo e nnye ya batho kwa Banhine Park. Ba ntse ba senya tikologo ka go jala mmidi, sorghum, cassava le mmidi ka go di rema le go di fisa. Fa go nna le komelelo, dijalo di a senyega mme batho ba boela gape mo go tsomeng le mo go tshwareng ditlhapi, e leng se se dirang gore diphologolo di nne le mathata. Mmuso o rotloetsa batho go tswa mo phakeng ka go aga metswedi ya metsi ya leruri kwa ntle ga lefelo la tshireletso le go fa ba ba fudugang dikgothatso.<ref name=":2" /> Kgaolo ya Chibuto e kwa dipoeng tsa Noka ya Changane gaufi le toropo ya Chibuto. Mo karolong eno ya noka, palogare ya pula e e nang e ka nna dimilimetara di le makgolo a mabedi ka nako ya mariga le paka ya komelelo go tloga ka kgwedi ya Moranang go fitlha ka kgwedi ya Lwetse, le dimilimetara di ka nna makgolo a matlhano le bosupa ka nako ya selemo e e mogote le e e bongola go tloga ka kgwedi ya Phalane go fitlha ka Mopitlwe. Batho ba koo ba humanegile, mme diperesente di le masome a matlhano tsa bone ba humanegile thata. Ba itshedisa thata ka go lema, ba lema merogo, dipanana, mmidi le reise. Gape ba fudisa dikgomo e bile ba dirisa lotlhaka le bojang jwa lefelo leo go dira ditlhale. Metswedi ya metsi a a foreshe mo lefelong le le bongola e dirisediwa go nosetsa le go dirisiwa mo malapeng.<ref name=":3">Nidhi Nagabhatla; Francisco Saimone; Dinis Juízo; Mutsa Masiyandima. [https://web.archive.org/web/20120406110517/http://www.worldfishcenter.org/resource_centre/WF_2106.pdf "Seasonality dynamics for investigating wetland-agriculture nexus and its ecosystems service values in Chibuto, Mozambique"] (PDF). WorldFish Center. Retrieved 2011-10-16.</ref> Dimmapa tsa tiriso ya lefatshe di bontsha gore fa gare ga ngwaga wa dikete tse pedi le motso (2001) le ka ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa(2007) bontsi jwa mafelo a a nang le ditlhatshana a a nang le ditlhatshana kwa Chibuto a ile a fetolwa ka iketlo gore a dirisiwe mo temothuong ka dipaka tse di omileng le tse di metsi. Lebaka le lengwe e ka nna ya bo e le maemo a a sa tlwaelegang a komelelo mo nakong eno. Balemirui ba lefelo leo le bone ba bega gore dikgomo di oketsega ka tsela e e sa kgonegeng. Babokelli ba lehlaka ba tlaleha hore lehlaka le a tjheswa ho lokolla mobu bakeng sa temo, e leng se ka nnang sa ba le tshusumetso e mpe ya nako e telele tikolohong.<ref name=":3" /> Patlisiso nngwe e e dirilweng magareng ga kgwedi ya Ngwanatsele ka ngwaga wa dikete tse pedi le borataro (2006) le ka kgwedi ya Ferikgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa (2007) e fitlhetse gore metsi a noka eno ga a dumalane le dikaelo tsa Mokgatlho wa Lefatshe Lotlhe wa Boitekanelo malebana le boleng jwa metsi a a nowang. Seno se ka tswa se bakilwe ka tsela nngwe ke go bo noka eno e na le mafelo a a nang le metsi a mantsi le ka ntlha ya tsela e noka eno e nang le ione e ntsi ka teng ka ntlha ya tsela e e neng e le ka teng mo lefelong leo. Le fa go ntse jalo, kgotlelo ka di-coliforms (e e kwa godimo go gaisa mo toropong ya Chibuto) e ne e le ka ntlha ya matlakala a mo ditoropong.<ref name=":0" /> == Metswedi == fmhtti3ow5ugsd8stkbicsqa3l6ims4 Letamo la Calueque 0 13877 51798 51290 2026-06-28T12:17:21Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51798 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Calueque''', ke letamo le le dirisiwang ke batho ba le bantsi go kgabaganya Noka ya Kunene, kwa motsaneng wa Kunene, kwa borwabophirima jwa lefatshe la [[Angola]]. Letamo leno le boloka metsi a a tla dirisediwang Seteishene sa Motlakase wa Metsi sa Ruacana sa 347 MW (465,000 hp), se se kwa lefatsheng la Namibia. Metsi a yone a dirisiwa gape go nosetsa masimo, kwa lefatsheng la Angola le lefatsheng la Namibia.<ref name=":0">Kunene River Awareness Kit (2010). [https://web.archive.org/web/20211020091611/http://www.kunene.riverawarenesskit.com/KUNENERAK_COM/EN/MANAGEMENT/WATER_INFRASTRUCTURE/DAMS_AND_INFRASTRUCTURE/THE_KUNENE_RIVER_SCHEME.HTM "The Kunene River Scheme: Calueque Dam"]. Luanda: Kunene River Awareness Kit. Archived from the original on 20 October 2021. Retrieved 16 April 2021</ref> == Lefelo == Letamo le kwa toropong ya Calueque, gaufi le molelwane wa boditšhabatšhaba le Namibia, mo e ka nnang dikilometara di le lekgolo le masome a robabongwe le borataro (122 mi), ka tsela, borwabophirima jwa toropo ya Ondjiva, motsemogolo wa porofense.<ref>[https://www.google.com/maps/dir/Calueque,+Angola/Ondjiva,+Angola/@-17.0359077,14.5602251,9z/data=!3m1!4b1!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x1b96c68264b4c0a9:0x305dfb7f05c3a237!2m2!1d14.56626!2d-17.264866!1m5!1m1!1s0x1b94608ca5346713:0x68e9520a3cc127c0!2m2!1d15.7028457!2d-17.0627088!3e0 "Road Distance Between Ondjiva, Angola And Calueque, Angola"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 16 April 2021</ref> Letamo le ka nna sekete, makgolo a mabedi le masome a robabobedi le bobedi (1,282 kilometres (797 mi), ka tsela, borwa jwa Luanda, motsemoshate wa Angola.<ref>[https://www.google.com/maps/dir/Calueque,+Angola/Luanda,+Angola/@-9.9601508,5.4230663,4.75z/data=!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x1b96c68264b4c0a9:0x305dfb7f05c3a237!2m2!1d14.56626!2d-17.264866!1m5!1m1!1s0x1a51f15cdc8d2c7d:0x850c1c5c5ecc5a92!2m2!1d13.2301756!2d-8.8146556!3e0 "Road Distance Between Luanda, Angola And Calueque, Angola"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 16 April 2021.</ref>Dikhuduthamaga tsa lefatshe tsa Calueque Dam ke 17°16'22.0"S, 14°32'40.0"E (Latitude:-17.272778; Longitude:14.544444).<ref>[https://www.google.com/maps/place/17%C2%B016'22.0%22S+14%C2%B032'40.0%22E/@-17.2181103,14.1048756,79620m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d-17.2727778!4d14.5444444 "Location of Calueque Dam, Angola"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 16 April 2021.</ref> == Ditso == Ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le bone(1964), baemedi ba puso ya lefatshe la Portugal le puso ya Afrika Borwa ba ne ba kopana kwa Lisbon, kwa lefatsheng la Portugal mme ba saena ditumalano tse di amanang le go agiwa ga matamo mo Nokeng ya Kunene, ka go dira jalo ba laola selekanyo se noka e elelang ka sone le go oketsa motlakase o o ntshiwang ke matamo ano. Gape ditumalano tseno di ne di amana le go dira gore go nne le metsi a a lekaneng gore batho le diphologolo ba a dirise kwa Angola le kwa Afrika Borwa Bophirima (e jaanong e bidiwang Namibia). Ditumalano di ne di tlhalosa gore ke mang yo o neng a na le eng le gore ke mang yo o neng a tla aga, a dira le go duelela (a) Letamo la Gove (b) Letamo la Calueque le Seteišene sa Motlakase sa Motlakase sa Gove le Seteišene sa Motlakase sa Ruacana.<ref name=":0" /><ref>Food and Agriculture Organization (21 January 1969). [http://www.fao.org/3/w7414b/w7414b11.htm "Agreement between the government of the Republic of South Africa and the government of Portugal in regard to the first phase of development of the water resources of the Cunene river basin Lisbon, 21 January 1969"] (FAO Quoting: Portugal, Dario do Governo. No. 250, 28 October 1970, p. 1589). Rome, Italy: Food and Agriculture Organization. Retrieved 16 April 2021</ref> Go agiwa ga Letamo la Calueque go simolotse ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a supa le bobedi (1972). Tiro ya go aga letamo leno e ne ya emisiwa ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a supa le borataro (1976) ka ntlha ya Ntwa ya Selegae ya kwa Angola. Ka nako ya fa tiro ya go aga e ne e emisiwa ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a supa le borataro (1976), mo e ka nnang diperesente di le masome a supa tsa ditiro tsa go aga di ne di weditswe mme letamo leno le ne le kgona go tlamela batho le diphologolo ka metsi. Ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabobedi (1988), "tlhaselo" e ne ya senya thata kago e e neng e ise e fele.<ref name=":0" /><ref>Bernard E. Trainor (30 June 1988). [https://www.nytimes.com/1988/06/30/world/pretoria-says-angola-raid-is-threat-to-talks-on-peace.html "Pretoria Says Angola Raid Is Threat to Talks on Peace"]. ''The New York Times''. Retrieved 16 April 2021.</ref> == Go baakanya le go tokafatsa == Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012), go ne ga simololwa go baakanngwa le go tsosolosa letamo leno le le neng le sa felela gotlhelele. Tiro ya go baakanya e ne ya wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015).<ref>P. C. Blersch, W. van Wyk, R. Steenkamp (2015). [https://www.ancold.org.au/?product=2015-rehabilitation-of-calueque-dam-challenges-and-successes "2015–Rehabilitation of Calueque Dam: Challenges And Successes".] Hobart, Tasmania, Australia: The Australian National Committee on Large Dams Incorporated (ANCOLD Inc). Retrieved 16 April 2021.</ref>Tiro e nngwe ya go tokafatsa e akaretsa go tsosolosa mosele o o tsamaisang metsi go dirisiwa ke batho le diphologolo, go tswa kwa letamong kwa Calueque, [[Angola]] go ya kwa Oshakati, Namibia, e e boleele jwa dikilometara di le lekgolo le masome a matlhano.<ref>Inès Magoum (16 February 2021). [https://web.archive.org/web/20241218184933/https://www.afrik21.africa/en/namibia-namwater-launches-the-rehabilitation-of-the-calueque-oshakati-canal/ "Namibia: NamWater Launches The Rehabilitation of the Calueque-Oshakati Canal".] Paris, France: Afrik21.africa. Retrieved 16 April 2021.</ref> == Metswedi == 6mi1dgmp30r11akznqnmagh9idp8wf3 Letamo la Grand Poubara 0 13930 51802 51355 2026-06-28T12:24:37Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51802 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Grand Poubara''' ke letamo la kgogedi mo Nokeng ya Ogooué, dikilometara di ka nna lesome le botlhano kwa borwa jwa Franceville kwa Gabon. Maikaelelo a matona a letamo le ke go dira motlakase ka metsi, mme le tshegetsa seteišene sa motlakase sa dimekawate di le lekgolo le masome a marataro (160 (210 000 hp). == Ditso == Puso ya Gabon e ne ya saena kadimo ya diranta di le dimilione di le masome a robabobedi le bone le China ka ngwaga wa dikete tse pedi le boferabobedi (2008) go duelela go aga letamo leno. Maikaelelo e ne e le go tlhama motswedi o mongwe wa maatla go na le Letamo la Kongou Falls la mafelo a go ntsha tshipi a le one a neng a dirisiwa ke Ba-China kwa Belinga.<ref>[https://www.internationalrivers.org/sites/default/files/attached-files/africa_dams_briefing_.pdf African Dams Briefing 2015], ''Internationalrivers.org'', 2015</ref> Kago ya porojeke e simolotse ka kgwedi ya Ngwanatsele ka ngwaga wa dikete tse pedi le boferabobedi (2008), noka e ne ya faposiwa ka ngwaga wa Ngwanatseleka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome(2010), mme seteišene sa motlakase se ne sa simololwa ka kgwedi ya Phatwe e le botlhano ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013). Letamo leno le faposa noka go dikologa Poubara Falls kwa go nang le dijenereitara di le nne tsa Francis tsa maatla a 40-megawatt (54,000 hp). Bontsi jwa letamo le seteišene sa motlakase di ne di tlamelwa ke puso ya China mme porojeke e ne ya agiwa ke Sinohydro.<ref>[http://arquivo.pt/wayback/20090719000622/http%3A//www.industcards.com/hydro%2Dafrica%2Dw.htm "Hydroelectric Power Plants in West Africa".] IndustCards. Archived from the original on 19 July 2009. Retrieved 25 March 2014.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140325205839/http://eng.sinohydro.com/index.php?m=content&c=index&a=show&catid=42&id=131 "Gabon, Grand Poubara Hydropower Station".] Sinohydro. Archived from the original on 25 March 2014. Retrieved 25 March 2014.</ref><ref>[http://www.hydroworld.com/articles/2013/09/gabon-s-160-mw-grand-poubara-enters-full-operation.html "Gabon's 160-MW Grand Poubara hydroelectric plant enters full operation".] Hydro World. 5 September 2013. Retrieved 25 March 2014</ref> Go simolola ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015), Letamo le legolo la Poubara le naya Lefelo la Ditshipi la Moanda maatla, e leng polante ya ntlha mo nageng e e dirang manganese.<ref>[https://web.archive.org/web/20240714185907/https://www.miningreview.com/top-stories/gabon-engages-in-the-local-processing-of-manganese/ Gabon engages in the local processing of manganese,] ''Miningreview.com'', 12 June 2015</ref> == Metswedi == 3k7j5kgrody15k6j8lw21kdxsc4l5i7 Letsha la Kibwera 0 13945 51807 51373 2026-06-28T13:08:51Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51807 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Kibwera''' ke letsha la Uganda le le mo Phakeng ya Bosetšhaba ya Queen Elizabeth kwa Bophirima jwa Uganda. Letsha le le na le mefuta e e farologaneng ya ditlhapi tse di ratwang ke baagi ba ba mo tikologong ya lone.<ref>[https://www.monitor.co.ug/uganda/lifestyle/travel/mystical-52-crater-lakes-valley-of-the-dead-of-bunyaruguru-1655932 "Mystical 52 crater lakes, valley of the dead of Bunyaruguru".] ''Monitor''. 2021-01-05. Retrieved 2024-06-26.</ref><ref>[https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/uwa-maps-out-crocodile-areas-1613974 "UWA maps out crocodile areas"]. ''Monitor''. 2021-01-19. Retrieved 2024-06-26.</ref> Letsha le gape le itsege jaaka bonno jwa dikwena tse di fudusitsweng go tswa kwa makadibeng a a gaufi jaaka Letsha la George ka gonne di tshosetsa botshelo jwa batho.<ref>Makanga, Samuel (2015-06-10)[https://www.primeugandasafaris.com/residents-around-lake-george-relieved-following-the-relocation-of-a-man-eating-crocodile-uganda-safari-news/ . "Residents around Lake George relieved following the relocation of a man eating crocodile – Uganda safari news".] ''Prime Uganda Safaris''. Retrieved 2024-06-26.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20240626091953/https://www.kfm.co.ug/news/uganda-wildlife-authority-maps-crocodile-territory.html "Uganda Wildlife Authority maps Crocodile territory".] ''93.3 KFM''. 2015-06-09. Retrieved 2024-06-26.</ref>Letsha la Kibwera ke lefelo le le sireleditsweng le le laolwang ke Bothati jwa Diphologolo tsa Naga jwa Uganda (UWA) le Lepatla la Bojanala, Diphologolo tsa Naga le Dilo tsa Bogologolo.<ref>[https://www.tourism.go.ug/ "Tourism Uganda | Ministry of Tourism Wildlife and Antiquities | Kampala".] ''tourismuganda''. Retrieved 2024-06-26.</ref><ref>[https://ugandawildlife.org/ "Uganda Wildlife Authority - UWA".] ''ugandawildlife.org''. 2022-04-30. Retrieved 2024-06-26.</ref> == Metswedi == cukal8ng2f2b5fpw7lpb32dfit6jefa Letsha la Mburo 0 13996 51808 51434 2026-06-28T13:11:11Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51808 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Canoe on Lake Mburo in Lake Mburo National Park.jpg|thumb|Letsha la Mburo]] '''Letsha la Mburo''' ke letsha la metsi a a foreshe le le kwa bophirima jwa Uganda, le le mo Lake Mburo National Park. Ke lefelo le le itsegeng thata mo kgaolong eno, le le itsegeng ka bontle jwa lone le mefutafuta ya ditshedi. <ref>[https://www.lakemburo.com/ "Lake Mburo National Park".] ''Lake Mburo National Park | Lake Mburo | wildlife tours''. Retrieved 2023-06-15.</ref> == Thutafatshe le popego == Letsha la Mburo le kwa kgaolong ya Ankole kwa Uganda, gaufi le toropo ya Mbarara. Ke letsha le le seng boteng le le nang le boteng jwa dimetara di ka nna tlhano. Letsha leno le na le bogolo jwa disekwerekilometara di le makgolo a mabedi le masome a marataro mme le dikologilwe ke dithaba, mafulo a a bulegileng le sekgwa. <ref>[https://web.archive.org/web/20220725130844/https://www.utb.go.ug/news-and-views/lake-mburo-park-domestic-tourist "LAKE MBURO: A PARK FOR DOMESTIC TOURIST | Uganda Tourism Board"]. ''utb.go.ug''. Retrieved 2023-06-15.</ref>E bokgakala jwa dikilometara di le masome a mararao le bongwe kwa botlhaba jwa Mbarara le dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a mane kwa bophirima jwa Kampala. Letsha leno le na le diphologolo tse di farologaneng tsa naga, tse di akaretsang dipitse tsa naga, di-impala, dinare, ditshukudu, di-warthogs le mefuta e e fetang makgolo a mararo ya dinonyane. Gape ke lefelo le le rategang la go lebelela dinonyane, go tshwara ditlhapi le go palama mekoro. Letsha leno le ne la simololwa go nna lefelo le le laolwang la go tsoma ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le boraro, mme la tokafadiwa go nna lefelo le le sireleditsweng la go tsoma ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le boraro. Kgabagare e ne ya dirwa serapa sa diphologolo ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le boraro. Phaka e tsamaisiwa ke Uganda Wildlife Authority (UWA). <ref>[https://ugandawildlife.org/ "Uganda Wildlife Authority - UWA".] ''ugandawildlife.org''. 2022-04-30. Retrieved 2023-06-15.</ref> == Mefutafuta ya Ditshedi == Letsha leno le tikologo ya lone di na le mefuta e e farologaneng ya dimela le diphologolo. Letsha la Mburo le itsege thata ka dinonyane tsa lone tse di fetang makgolo a mararo tse go begilweng gore di nna mo lefelong leno. Mefuta e e sa tlwaelegang ya ditshedi e e jaaka finfoot ya Afrika le phokojwe e e bidiwang shoebill e fitlhelwa mo lefelong leno. Letsha leno gape le na le dinonyane tsa naga, dikwena le mefuta e e farologaneng ya ditlhapi, e leng se se dirang gore letsha leno le nne botlhokwa mo tikologong. <ref>[https://www.lakemburoparkuganda.com/ "Lake Mburo National Park".] ''Lake Mburo National Park''. Retrieved 2023-06-15.</ref> == Ditšhaba tsa selegae le botlhokwa jwa setso == Letsha la Mburo le dikologilwe ke batho ba bontsi jwa bone e leng ba morafe wa Banyankole. Baagi bano ba dira temothuo, go tshwara ditlhapi le go rua diruiwa e le ditiro tsa bone tsa konokono tsa itsholelo. Letsha leno le didirisiwa tsa lone di botlhokwa thata mo setsong le mo go tsa ikonomi mo baaging ba lefelo leno, di bopa dingwao tsa bone le tsela e ba tshelang ka yone. == Ditlhapi le ditiro tsa itsholelo == Go tshwara ditlhapi go na le seabe se setona mo matshelong a batho ba ba nnang gaufi le Letsha la Mburo. Batshwaraditlhapi ba lefelo leno ba ikaegile ka letsha leno gore ba kgone go itshedisa le go bona lotseno. Go na le mefuta e e farologaneng ya ditlhapi mo letsheng leno, go akaretsa le tilapia, lungfish, mudfish le catfish. Mekgwa ya go thaya ditlhapi e farologana go tswa go mekgwa ya setso ya go dirisa matloa le dikgoge go ya go ditiro tsa kgwebo tse dinnye. == Boitlosobodutu le bojanala == Letsha la Mburo le ngoka baeti ba ba tswang mo lefatsheng lotlhe ba ba tlang go tla go bona bontle jwa lone jwa tlholego le diphologolo tsa lone tsa naga. Letsha leno le na le dilo tse dintsi tse batho ba ka di dirang go itlosa bodutu, tse di akaretsang go tsamaya ka mokoro, go tshwara ditlhapi le go tsamaya le batho ba ba eteletsweng pele. Ditiro tse di neela bajanala tshono ya go itumelela tikologo e ntle le go lebelela diphologolo tsa naga tse di farologaneng tse di nnang mo lefelong leno. <ref>[https://ugandawildlife.org/national-parks/lake-mburo/ "Lake Mburo".] ''ugandawildlife.org''. 2022-05-04. Retrieved 2023-06-15.</ref> == Go di boloka le dikgwetlho == Letsha la Mburo le tikologo ya lone e lebane le dikgwetlho tse di farologaneng tsa go le sireletsa, tse di akaretsang go latlhegelwa ke lefelo la bonno, dikgotlhang tsa batho le diphologolo tsa naga le go tsoma ka dikgoka. Go dirwa maiteko a go rarabolola mathata ano ka maiteko a a jaaka go dira gore baagi ba nne le seabe, go ruta le go dira gore molao o diragadiwe. Serapa sa Bosetšhaba sa Letsha la Mburo se na le seabe se segolo mo go sireletseng letsha leno le mefutafuta ya ditshedi tsa lone == Metswedi == 0miyvp2b7zqf0lnfh2sj520fpjepk7j Letsha la Nshenyi 0 14008 51810 51447 2026-06-28T13:14:12Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51810 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Nshenyi''' ke letsha la kwa [[Uganda]] le le kwa [[kgaolong ya Rubirizi]]. Lekadiba leno le bogodimo jwa dimetara di le sekete le borataro<ref>[https://ug.geoview.info/lake_nshenyi,227684 "Lake Nshenyi crater lake, Western Region, Uganda".] ''ug.geoview.info''. Retrieved 2024-06-25.</ref>. Letsha le ke lefelo la go nna la di-Flamingo tse di fudugileng go tswa kwa Letsha la Nakuru kwa Kenya. <ref>[https://www.monitor.co.ug/uganda/lifestyle/travel/mystical-52-crater-lakes-valley-of-the-dead-of-bunyaruguru-1655932 "Mystical 52 crater lakes, valley of the dead of Bunyaruguru".] ''Monitor''. 2021-01-05. Retrieved 2024-06-25.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20250124223305/http://www.africaimagelibrary.com/media/56793405-9667-4593-93cc-f8a35f495a0a-walking-safari-at-nshenyi-crater-lake-in-kyambura-wildlife-rese "Photos and pictures of: Walking safari at Nshenyi Crater Lake in Kyambura Wildlife Reserve, Queen Elizabeth National Park, Uganda".] ''The Africa Image Library''. Retrieved 2024-06-25.</ref><ref>[https://www.getamap.net/maps/uganda/uganda_(general)/_lake_nshenyi/ "Lake Nshenyi (Nshenyi Lake) Map, Weather and Photos - Uganda: crater lake - Lat:-0.15 and Long:30.1667"]. ''www.getamap.net''. Retrieved 2024-06-25.</ref> == Metswedi == 6ahd2ogczzdzkhf564axxv4b6gtp49a Letamo la Sidi el Barrak 0 14022 51805 51463 2026-06-28T12:46:45Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51805 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Barrage Sidi El Barraq.jpg|thumb|Senepe sa Barrage sidi ]] '''Letamo la Sidi El Barrak''' ke letamo le le dikologilweng ka lesome le borobabobedi (18 km (11 mi) bokone-botlhaba jwa Tabarka le 2 km (1 mi) go tswa kwa Lewatleng la Mediterranean mo nokeng ya Oued Zouara kwa Beja Governorate, [[Tunisia|Tunisia.]] E agilwe magareng ga ngwaga wa sekete, makgolo a robabonge le masome a robabongwe le bone (1994) le wa ngwaga wa dikete tse pedi (2000), maikaelelo magolo a letamo ke go tlamela metsi.<ref>[http://www.hidrotehnika.rs/en/tunisie/sidi-el-barrak/ "Sidi el Barrak"]. Hidrotehnika-Hidroenergetika. Retrieved 22 August 2011.</ref>Jaaka karolo ya porojeke ya Sidi el Barrak Development, metsi a a bolokilweng mo lekadibeng a pompiwa go ya kwa lekadibeng la Seyjame, ka selekanyo sa 265,000,000 m3 (214,839 acre⋅ft) ngwaga le ngwaga. Metsi ano a romelwa kwa Tunis, Cap Bon le kwa Sahel go akaretsa le Sfax gore di dirisiwe ke masepala le mo temothuong. Porojeke yotlhe e weditswe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002).<ref>[https://web.archive.org/web/20120320054153/http://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Project-and-Operations/ADB-BD-IF-2004-111-EN-TUNISIA-SIDI-EL-BARRAK-DAM-CONSTRUCTION-PCR-DEC.PDF "Sidi el Barrak Dam Completion Report"] (PDF). African Development Bank. November 2002. Retrieved 22 August 2011</ref> == Metswedi == sm1a6hfteygi4lis6ixay79pqfbqax6 Letsha la Sango Bay 0 14028 51812 51487 2026-06-28T13:22:26Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51812 wikitext text/x-wiki Sango Bay ke lefelo le le kwa borwa jwa Central Region ya [[Uganda]]. <ref>Ivan Kimbowa (28 May 2018). [https://www.monitor.co.ug/News/National/Sango-Bay-landing-site-defilers-get-away-crime/688334-4583042-jwgppjz/index.html "Sango Bay Landing Site Where Defilers Get Away With Crime".] ''[[:en:Daily_Monitor|Daily Monitor]]''. Kampala. Retrieved 26 April 2020.</ref> == Lefelo == Sango Bay e kwa Sango Bay Parish, Kakuuto Sub-County, [[kgaolong ya Kyotera]] , kwa Buganda Region ya Uganda. E bokgakala jwa dikilometara di le 56,5 (35 mi), ka tsela, borwabotlhaba jwa Kyotera, kwa ntlokgolo ya kgaolo e leng teng. <ref>[https://www.google.com/maps/dir/Kyotera/Sango+Bay/@-0.7163806,31.4440945,9z/data=!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x19d9d74e1f2b544d:0xc3ee133684e8b757!2m2!1d31.5455637!2d-0.6358988!1m5!1m1!1s0x19d75a03a84f8cb9:0x75544a813329e16d!2m2!1d31.722973!2d-0.8944 "Distance Between Kyotera, Uganda And Sango Bay, Uganda"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 26 April 2020.</ref>Sango Bay e dikilometara di ka nna masome a matlhano le bosupa (35 mi), ka tsela, bokone-botlhaba jwa toropo ya Mutukula, Uganda, mo molelwaneng wa boditšhabatšhaba le [[Tanzania|Tanzania.]] <ref>[https://www.google.com/maps/dir/MUTUKULA+FOREX+BUREAU+LTD,+Masaka+-+Kakuto+Rd,+Lukoma/Sango+Bay/@-0.883742,31.506312,9.5z/data=!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x19d9f70a2a727c71:0x6df998f7efee48e!2m2!1d31.4171354!2d-0.9991981!1m5!1m1!1s0x19d75a03a84f8cb9:0x75544a813329e16d!2m2!1d31.722973!2d-0.8944668!3e0 "Distance Between Mutukula, Uganda And Sango Bay, Uganda"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 26 April 2020.</ref> Dikhuduthamaga tsa Sango Bay ke:00°53'38.0"S, 31°43'22.0"E (Latitude:-0.893889; Longitude:31.722778).<ref>[https://www.google.com/maps/place/0%C2%B053'38.0%22S+31%C2%B043'22.0%22E/@-0.8938889,31.7227778,392m/data=!3m2!1e3!4b1!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d-0.8938889!4d31.7227778 "Location of Sango Bay, Uganda"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 26 April 2020.</ref>Sango Bay e kwa bogodimong jwa 1,145 metres (3,757 ft) ka fa godimo ga lewatle. <ref>Get A Map (26 April 2020)[http://www.getamap.net/maps/uganda/uganda_(general)/_sangobay/ . "Elevation of Sango Bay, Uganda".] Getamap.net. Retrieved 26 April 2020.</ref> == Kakaretso == [[Setshwantsho:Temnora griseata ugandae, male, upperside. Uganda, Sango Bay, Katera, Masaka.jpg|thumb|Nonyane e tonanyana ya Temnora griseata e e bonweng kwa Sango Bay kwa Kyotera Masaka]] Sango Bay ke motsana wa batshwari ba ditlhapi, o o nang le Letsha la Nalubaale mo sekgaleng sa go tsamaya go ya kwa botlhaba jwa Sango Bay. Kgaolo e e nang le lefelo la bonno e itsege jaaka Sango Bay Conservation Area, e kgabagantswe ke molelwane wa Tanzania kwa borwa, Letsha la Nalubaale kwa botlhaba, Tsela ya Masaka ⁇ Mutukula kwa bophirima le Letsha la Nabugabo Conservation Area kwa bokone. <ref name=":0">BirdLife International (26 April 2020). [http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/sango-bay-area-iba-uganda "BirdLife International: Sango Bay Area"]. Cambridge, United Kingdom: [[:en:BirdLife_International|BirdLife International.]] Retrieved 26 April 2020.</ref> Dimela di fitlhelwa mo mafelong a a nang le metsi, a a nang le bojang le a a nang le dikgwa. Go ne ga begwa gore go na le Chlidonias leucopterus e e fetang dikete tse makgolo a mararo mo lefelong leno go fitlha ka 1994. Ardeola ralloides, Pelecanus onocrotalus, Pelecanus rufescens le Hirundo atrocaerulea di bonwe mo lefelong leno. <ref name=":0" /> Lefelo leno gape e ne e le lefelo le go neng go nna kampa ya go fudusetsa batho kwa Sango Bay. Kampa e ne ya tlhongwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro , go tshola batho ba ba fetang dikete tse tlhano ba ba neng ba lelekilwe kwa Tanzania ka ntlha ya go tsena mo nageng ka tsela e e seng ka fa molaong ke moporesidente wa nako eo, Jakaya Kikwete. Ba ne ba akaretsa Ba-Uganda, Ba-Rwanda, Ba-Congo, Ba-Burundi, le batho ba ba se nang boagi. Go tloga ka kgwedi ya Seetebosigo e le dikete tse pedi le lesome le borataro , kampa e ne ya tlosiwa mme batshabi ba fudusediwa kwa dikampeng tse dingwe kwa Uganda. <ref>Davis Buyondo (29 June 2016). [https://ugandaradionetwork.net/story/last-batch-of-refugees-leaves-sango-bay-camp "Last Batch of Refugees Leave Sango Bay Camp".] Kampala: [[:en:Uganda_Radio_Network|Uganda Radio Network]]. Retrieved 26 April 2020.</ref><ref>Ivan Kimbowa & Issa Aliga (28 June 2016). [https://web.archive.org/web/20181104195024/http://www.monitor.co.ug/News/National/Government-closes-Sango-bay-camp--shifts--refugees-/688334-3270184-vthjgv/index.html "Government Closes Sango Bay Camp, Shifts Refugees"]. [[:en:Daily_Monitor|''Daily Monitor''.]] Kampala. Retrieved 26 April 2020.</ref> Kgaolo ya Sango Bay gape ke lefelo la Sango Bay Estates Limited, motlhami wa sukiri yo o tlhomilweng ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a mararo.<ref>David Muwanga (26 February 2004). [https://allafrica.com/stories/200402260552.html "Uganda: Sango Bay Estates Set for Massive Overhaul"] (via AllAfrica.com). [[:en:New_Vision|''New Vision''.]] Kampala. Retrieved 26 April 2020.</ref><ref>Mike Ibrahim Okumu (12 May 2017). [https://www.monitor.co.ug/OpEd/Commentary/Here-s-what-the-Sugar-Bill-should-address/689364-3923442-format-xhtml-2phxkg/monitor.co.ug "Here's what the Sugar Bill should address".] ''Daily Monitor''. Kampala.</ref> Kereke ya Jubilee Revival Church e kwa Sango Bay. <ref>Michael Edison Hayden (November 2015). [http://1.droppdf.com/files/zYiVn/national-geographic-november-2015-usa.pdf "Power to the People"] (PDF). ''[[:en:National_Geographic_(magazine)|National Geographic Magazine]]''. p. 82. Retrieved 26 April 2020.</ref> == Metswedi == tbkgg5gyi57bmwrrnttj8tvjc03n5eh Letsha la Nabugabo 0 14033 51809 51493 2026-06-28T13:11:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51809 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Lake Nabugabo.jpg|thumb|Letsha la Nabugabo]] '''Letsha la Nabugabo''' ke letsha le lennye la metsi a a letswai le le kwa [[Uganda|Uganda.]] == Lefelo == Letsha le kwa Masaka District, Central Region ya Uganda, e e ka nnang dikilometara di le masome a mabedi le boraro (14 mi), ka tsela, kwa botlhaba jwa toropo ya [[Masaka]]. <ref>[http://distancecalculator.globefeed.com/Uganda_Distance_Result.asp?fromplace=Masaka%20(Masaka)&toplace=Lake%20Nabugabo%20(Masaka)&fromlat=-0.3127778&tolat=-0.3358333&fromlng=31.7130556&tolng=31.8747222 Road distance between Masaka and Lake Nabugabo with Map]</ref> == Kakaretso == Letsha la Nabugabo ke letsha la sathalaete la [[Letsha la Victoria]], le le dikilometara di le 4 fela go tswa mo dintshing tsa lone. Lefelo leno le ne la tlhophiwa go nna [[lefelo la Ramsar]] (le le sireleditsweng) ka ntlha ya botlhokwa jwa lone mo bathong le diphologolo. <ref>Sayer, Catherine A.; Máiz-Tomé, Laura; Darwall, William R.T. (2018-04-30). ''Freshwater biodiversity in the Lake Victoria Basin: Guidance for species conservation, site protection, climate resilience and sustainable livelihoods''. IUCN, International Union for Conservation of Nature. doi:[[doi:10.2305/iucn.ch.2018.ra.2.en|10.2305/iucn.ch.2018.ra.2.en.]] ISBN [[:en:Special:BookSources/978-2-8317-1896-5|<bdi>978-2-8317-1896-5</bdi>.]]</ref> Go nna le batho ba bantsi le go ikaega ka temothuo go bontsha gore batho ba ba nnang gaufi le letsha ba ikaegile thata ka tikologo ya lone. Mekgwa e e sa siamang ya temothuo e ama boleng jwa metsi le go dirwa ga dijo. <ref>[https://web.archive.org/web/20120513155118/http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 "About Lake Nabugabo"]. Archived from [http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 the original] on 2012-05-13. Retrieved 2009-08-18.</ref> == Ditso == Letsha la Nabugabo le ne la bopega ka ntlha ya dithotana tsa motlhaba tse di neng tsa nna gone ka ntlha ya diphefo tse di maatla. Letsha leno le kgaogantswe le Letsha la Victoria ke moshawa. Tshekatsheko ya sediment core ya boleele jwa dimetara di le dikete tse pedi le masome a supa e e kgobokantsweng gaufi le bogare jwa letsha e bontshitse gore Letsha la Nabugabo le ne le kgaogane le Letsha la Victoria dingwaga di ka nna dikete tse tlhano tse di fetileng.<ref>[https://web.archive.org/web/20120513155118/http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 "History of Lake Nabugabo".] Archived from [https://web.archive.org/web/20120513155118/http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 the original] on 2012-05-13. Retrieved 2009-08-18.</ref> == Dimela le diphologolo == Go na le mefuta e ka nna makgolo a mararo 300 ya dimela e e ileng ya begiwa. Lefelo leno le na le dimela di le pedi tse di thunyang tse di sa bonweng gope go sele, mme go na le mefuta e le lesome le bone ya dimela tse di fitlhelwang fela mo lefelong leno. Sebopego se se kgatlhisang thata sa dimela tse di sa tlwaelegang tsa Nabugabo ke go rena ga dimela tse di jang nama. <ref>[https://web.archive.org/web/20220303133712/https://www.globalnature.org/35627/Living-Lakes/National-Networks/Network-East-Africa/Nabugabo/resindex.aspx "GNF - Lake Nabugabo".] ''www.globalnature.org''. Archived from [https://www.globalnature.org/35627/Living-Lakes/National-Networks/Network-East-Africa/Nabugabo/resindex.aspx the original] on 2022-03-03. Retrieved 2022-03-03.</ref><ref><code><nowiki>{{cite journal}}</nowiki></code>: Cite journal requires <code>|journal=</code> (help)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20220127064959/http://lake-nabugabo.net/nabugabo.htm "The Lake"]. ''www.lake-nabugabo.net''. Archived from [http://www.lake-nabugabo.net/nabugabo.htm the original] on 2022-01-27. Retrieved 2022-03-03.</ref><ref>[https://www.newvision.co.ug/articledetails/1099968 "Nabugabo declared Ramsar wetland".] ''New Vision''. Retrieved 2022-03-03.</ref><ref>[https://www.newvision.co.ug/articledetails/1069128 "Lake Has Meat Eating Plants".] ''New Vision''. Retrieved 2022-03-03.</ref> [[Setshwantsho:Mirror-like water during Lake Nabugabo sunrise.jpg|thumb|Metsi a a tshwanang le seipone fa letsatsi le tlhaba mo Letsheng la Nabugabo]] Tikologo ya diphologolo e na le mefuta e mentsi ya diphologolo tsa botlhokwa. Go fitlhelwa di-hippopotamus le di-sitatunga. Mo gare ga dinonyane, dinonyane tse dingwe tse di fitlhelwang ke di-kingfisher le di-grey crowned crane. <ref>[https://web.archive.org/web/20120513155118/http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 "The Flora and Fauna of Lake Nabugabo".] Archived from [https://web.archive.org/web/20120513155118/http://www.globalnature.org/docs/02_vorlage.asp?id=29837&domid=1011&sp=E&addlastid=&m1=11089&m2=28219&m3=29372&m4=29837 the original] on 2012-05-13. Retrieved 2009-08-18.</ref> Letsha la Nabugabo ke lefelo le le botlhokwa le dinonyane di le mmalwa tse di fudugang di emang mo go lone == Ditlhapi == [[Setshwantsho:Monkey gymnastics.jpg|thumb]] Letša la Nabugabo, le le akaretsang letsha le legolo le matsha a a amanang le lone a Kayanja, Kayugi le Manywa (tsotlhe di kgaogantswe le Letsha la Nabugabo ke matsha), le na le ditlhapi tse dintsi, segolobogolo mefuta e le robedi ya di-haplochromine cichlids: di-Haplochromis annectidens, H. beadlei, H. simpsoni, H. velifer le H. venator, fa H. nubilus, Astatoreochromis alluaudi le Pseudocrenilabrus multicolor le tsone di fitlhelwa mo matsheng a mangwe a kgaolo ya Great Lakes. <ref name=":0">Mwanja, W.W.; A.S. Armoudlian; S.B. Wandera; L. Kaufman; L. Wu; G.C. Booton; P.A. Fuerst (2001). "The bounty of minor lakes: the role of small satellite water bodies in evolution and conservation of fishes in the Lake Victoria Region, East Africa". ''Hydrobiologia''. '''458''' (1): 55–62. doi:[[doi:10.1023/A:1013167725047|10.1023/A:1013167725047.]] S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:6439470 6439470.]</ref> <ref name=":1">Namulemo, G.; D. Mbabazi (2005). "Nabugabo lakes and their current conservation status". In H. Busulwa; P.G. Mafabi; L.M. Ndawula (eds.). ''A compilation of scientific information on Nabugabo Ramsar Site, Uganda''. Kampala, Uganda, Wetlands Inspection Division. pp. 76–84.</ref><ref>Genner, M.J.; P. Nichols; G.R. Carvalho; R.L. Robinson; P.W. Shaw; A. Smith; G.F. Turner (2007). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2287380 "Evolution of a cichlid fish in a Lake Malawi satellite lake".] ''Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences''. '''274''' (1623): 2249–2257. doi:[[doi:10.1098/rspb.2007.0619|10.1098/rspb.2007.0619]]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2287380 2287380.] PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17623644 17623644.]</ref>Fela jaaka kwa Letsheng la Victoria, Noka ya Nile e e jang diphologolo tse dintsi e ile ya tsenngwa mo Nabugabo. Le fa go ntse jalo, le fa bontsi jwa di-haplokromine tsa letsha la Victoria di nyeletse, di-haplokromine tsa letsha la Nabugabo tsone di sa ntse di le teng, mme di tsewa di le mo kotsing. <ref name=":1" /><ref name=":1" /> H. annectidens le H. venator di setse di bonwa sewelo, mme go lebega fa ya bofelo e nyeletse go tswa kwa Letsheng la Nabugabo ka bolone, le fa gone e tshela mo matsheng a Kayanja le Kayugi.<ref name=":1" /> Nile perch ga e ise e tsenngwe mo matsheng a Kayanja, Kayugi le Manywa, mme di botlhokwa mo go faloleng ga di-haplochromine tse di sa tlwaelegang.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Gape di tshegetsa dipalo tsa Singida tilapia e e tshosediwang, e e nyeletseng go tswa kwa Nabugabo le matsha a mangwe a le mmalwa mo kgaolong ya Great Lakes.<ref name=":1" /> Mefuta e mengwe e mebedi ya ditshedi tsa kwa Great Lakes, Bagrus docmak e e anameng thata le Victoria tilapia e e mo kotsing ya go nyelela, e kile ya bo e le teng kwa Letsheng la Nabugabo mme e ne e tshegetsa ditlhapi tse di botlhokwa mo hisitoring. Go lebega di nyeletse go tswa kwa Letsheng la Nabugabo mme ga go itsiwe gore di teng kwa mafelong a mangwe mo Nabugabo lake system. Go na le ditlhapi di le mmalwa tse di tlholegang kwa Letsheng la Nabugabo mme di sa ntse di tshela koo, go akaretsa marble lungfish, Mastacembelus frenatus, Enteromius barbs, Sadler's robber tetra, silver butter catfish, Fischer's Victoria squeaker, longnose stonebasher, Victoria stonebasher le Petrocephalus catostoma.<ref name=":1" /> Mo godimo ga Nile perch, blue-spotted tilapia, Nile tilapia, redbreast tilapia le redbelly tilapia di ne tsa tsenngwa.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Metswedi == mu9pyj3q3cvz17qejo9vyb5hfr8xlkk Noka ya Malagarasi 0 14062 51849 51557 2026-06-28T18:08:33Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51849 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Malagarasi River in Mganza Ward.jpg|thumb|Noka ya Malagarasi]] '''Noka ya Malagarasi''' ke noka e e mo bophirima jwa [[Tanzania|Tanzania,]] e elela mo Kgaolong ya Kigoma, le fa e le gore nngwe ya dinoka tsa yone e tswa kwa borwabotlhaba jwa [[Burundi]]. Noka eno gape e bopa molelwane wa bophirima wa Kgaolo ya Tabora, molelwane wa borwa wa Kgaolo ya Kagera le molelwane wa borwabophirima wa Kgaolo ya Geita. Ke noka ya bobedi e telele go gaisa kwa Tanzania morago ga Rufiji ⁇ Great Ruaha, mme e na le metsi a magolo go gaisa noka epe e e elelang mo Letsheng la Tanganyika. <ref name=":0">Shick, Kate; Flaccus, Kathy. [https://web.archive.org/web/20100814155954/http://www.geo.arizona.edu/nyanza/pdf/ShickFlaccus.pdf "Malagarasi River Delta Sedimentology: Evidence of Lake Level Changes in Lake Tanganyika"] (PDF). Geology Department of the [[:en:University_of_Arizona|University of Arizona]]. Retrieved 30 May 2012.</ref>'''Malagarasi-Muyovozi Wetlands''' ke [[lefelo la Ramsar]]. Ditso tsa lefelo leo di bitsa Malagarasi di re ke "noka ya meya e e bosula". == Dipopego tsa lefatshe == Malagarasi ke noka ya bobedi e telele go gaisa kwa Tanzania, ka dikilometara di le makgolo a mane le masome a supa le botlhano. <ref name=":1">Kisangani, Emizet F.; Bobb, F. Scott (2010). [https://books.google.com/books?id=FvAWPTaRvFYC&pg=PA299 ''Historical Dictionary of the Democratic Republic of the Congo''.] Scarecrow Press. p. 299. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8108-5761-2|978-0-8108-5761-2]]</bdi>. Retrieved 30 May 2012.</ref><ref>Elf-Aquitaine (Company) (1992). ''[https://books.google.com/books?id=A3QcAQAAMAAJ Bulletin des centres de recherches exploration-production Elf-Aquitaine]''. Société nationale Elf-Aquitaine (Production). Retrieved 30 May 2012.</ref> Motswedi wa noka eno o gaufi le molelwane wa Tanzania le Burundi.<ref name=":0" /> Dikilometara tsa ntlha tse masome a robabobedi (50 mi) tsa noka di dira molelwane wa boditšhabatšhaba magareng ga Tanzania le Burundi. Dinoka di le mmalwa tse di elelang go tswa kwa dithabeng tsa Burundi di tsena mo lobopong lwa yone lo lo kafa mojeng. Morago ga go kopana le Noka ya Lumpungu, Malagarasi e tsena mo Tanzania, e dira sediko e bo e tshologela kwa ntlheng ya botlhaba jwa Letsha la Tanganyika dikilometara di le masome a mane kwa borwa jwa Kigoma, gaufi le Ilagala. <ref>''Maps'' (Map). [[:en:Google_Maps|Google Maps.]]</ref> Ke nngwe ya metswedi e megolo ya metsi e e tsenang mo letsheng leno. Noka ya Moyowosi ke yone e e tsenang mo go yone, mmogo le noka ya Nikongo;<ref>Hughes, R. H.; Hughes, J. S. (1992). ''[https://books.google.com/books?id=VLjafeXa3gMC&pg=PA244 A Directory of African Wetlands]''. IUCN. pp. 244–. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-2-88032-949-5|<bdi>978-2-88032-949-5</bdi>.]] Retrieved 28 May 2012.</ref> dinoka tse dingwe di akaretsa Noka ya Ugalla, Noka ya Gombe, Noka ya Ruchugi, [[Noka ya Lumpungu]],<ref>Brownlie, Ian; Burns, Ian R. (1979). [https://books.google.com/books?id=A8Du4k0udx4C&pg=PA748 ''African Boundaries: A Legal and Diplomatic Encyclopaedia''.] C. Hurst. p. 748. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-903983-87-7|<bdi>978-0-903983-87-7</bdi>.]] Retrieved 30 May 2012.</ref> le Noka ya Nguya. Ke noka e e nang le melatswana e e kwa tlase,<ref>Klerkx, J.; Imanackunov, Beishen (1 January 2003). [https://books.google.com/books?id=2TT9q-vcN8IC&pg=PA231 ''Lake Issyk-Kul: Its Natural Environment''.] Springer. pp. 231–. ISBN <bdi>9[[:en:Special:BookSources/978-1-4020-0900-6|78-1-4020-0900-6]]</bdi>. Retrieved 28 May 2012.</ref>mme metsi a yone a na le mafelo a le mane a botshelo: mafelo a a ditlhatshana, melatswana ya dinoka, noka e e elelang e e nang le melatswana e se kae, le delta e kgolo e e nang le makala a mabedi.<ref>Thieme, Michele L. (5 April 2005). ''[https://books.google.com/books?id=3nkL9NqqlscC&pg=PA197 Freshwater Ecoregions of Africa and Madagascar: A Conservation Assessment]''. Island Press. pp. 197–. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-1-55963-365-9|<bdi>978-1-55963-365-9</bdi>.]] Retrieved 28 May 2012.</ref> Go elela ga noka go farologana thata magareng ga modikologo wa ngwaga le ngwaga wa dipaka tse di metsi le tse di omileng, mme ka dinako tse dingwe go ka nna ga nna le merwalela kgotsa go fokotsega go nna molatswana o monnye; go elela gape go amiwa ke temothuo ya selegae le go rengwa ga dikgwa tse di oketsang selekanyo sa matlakala mo nokeng. <ref name=":0" /> Kwa Mberagule, metsi a noka a lekanyeditswe go nna 6,9 dikhubikilometara ka ngwaga. <ref name=":1" /> <ref name=":0" />Mo e ka nnang dikilometara di le masome a robabobedi go tswa mo molomong wa yone, noka e elela go kgabaganya mafelo a a nang le metsi a mantsi a Moyowosi, lefelo le le nang le "maru a magolo le mafelo a a nang le metsi a mantsi" le "marshy labyrinth". <ref>Kamukala, G. L.; Crafter, S. A. (1993). ''[https://books.google.com/books?id=kbLsJa81gpgC&pg=PA34 Wetlands of Tanzania: Proceedings of a Seminar on the Wetlands of Tanzania, Morogoro, Tanzania, 27-29 November, 1991]''. IUCN Wetlands Programme. p. 34. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-2-8317-0185-1|978-2-8317-0185-1]]</bdi>. Retrieved 30 May 2012.</ref><ref>Lambrecht, Frank L. (1991). [https://books.google.com/books?id=_TWftBeiEFEC&pg=PA217 ''In the Shade of an Acacia Tree: Memoirs of a Health Officer in Africa, 1945-1959''.] American Philosophical Society. p. 217. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-87169-194-1|<bdi>978-0-87169-194-1</bdi>.]] Retrieved 30 May 2012.</ref>E feta ka Dodoma Belt, lefelo la thutafatshe la Archaean le Proterozoic age Precambrian crystalline rocks.<ref name=":0" /> == Kgaolo ya metsi == Ka kgaolo ya noka ya 130,000 square kilometres (50,000 sq mi), Malagarasi e na le metsi a magolo go gaisa dinoka tsotlhe tse di elelang mo Letsheng la Tanganyika. <ref name=":0" />Lefelo la metsi la Malagarasi le dira 30% ya lefelo la metsi a letsha la Tanganyika.<ref>Director of Wildlife, Wildlife Division of the United Republic of Tanzania (1999). "The Malagarasi-Muyovozi Wetlands". Information Sheet on Ramsar Wetlands, 21-08-1999. Accessed 18 September 2019. [https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/TZ1024RIS.pdf <nowiki>[1]</nowiki>]</ref> Lefelo la metsi la Malagarasi le kgabagantswe kwa bokone ke letsha la Victoria, kwa botlhaba ke lekadiba le le tswaletsweng la Southern Eastern Rift, kwa borwa ke lekadiba le le tswaletsweng la Letsha la Rukwa, le kwa botlhaba ke Letsha la Tanganyika. <ref>"Malagarasi-Moyowosi". Freshwater Ecoregions of the World (FEOW). Accessed 18 September 2019. [http://www.feow.org/ecoregions/details/543 <nowiki>[2]</nowiki>]</ref> Bontsi jwa kgaolo e ke sekgwa sa miombo, mme ditlhare tsa Brachystegia spiciformis le Julbernardia globiflora ke tsone tse di leng kwa godimo. Go na le mafelo a mantsi a a tletseng ka metsi a a tletseng ka bojang mo bogareng jwa Malagarasi-Moyowosi basin, le go bapa le noka ya Ugalla go ya kwa borwabophirima. <ref>"Zambezian Flooded Grasslands". WWF ecoregion profile, accessed 18 September 2019. [https://www.worldwildlife.org/ecoregions/at0907 <nowiki>[4]</nowiki>]</ref> == Ditso == Go ya ka moithutatlholego Rosemary Lowe-McConnell, "Malagarasi le Noka ya Rungwa go tsewa gore ke metswedi ya metsi a a tswang kwa pele ga lekgwamolelo la Zaire". Malagarasi e simolotse pele ga Letšha la Tanganyika mme e ne e le karolo ya Noka ya Congo go ya kwa bophirima. Go tloga ka nako eo go ne ga bolelwa gore Letsha la Tanganyika le ne la "fetoga le bo la boela morago, le ne la ntsha matlapana a masha, la fetola noka ya delta, le go fetola tsela e noka e elelang ka yone".<ref name=":0" /> Go ralala ditso tsa yone, bogodimo jwa letsha bo fetogile thata magareng ga dimetara di le lekgolo le makgolo a mabedi (330 le 660 ft); dipego tsa hisetori tsa kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa lesome le borobongwe di supa gore e ne e le bogodimo jwa dimetara di le lesome (33 ft) go feta gompieno.<ref name=":0" /> == Setso == Ditso tsa lefelo leo di bitsa Malagarasi di re ke "noka ya meya e e bosula". Kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le borobabobgwe , batho ba Wavinza, ba ba neng ba tsamaisa tirelo ya mokoro wa noka go tswa kwa lobopong lo lo kafa molemeng, ba ne ba tila go kopanngwa le batho ba Wanyamwezi ka ntlha ya sekgoreletsi sa tlholego se se dirilweng ke Malagarasi. 17] Gape kwa lobopong lo longwe e ne e le Wangoni (Watutu Zulu).[ 18] Henry Morton Stanley, yo o neng a tsaya barongwa ba le botlhokwa mo "tirong ya tlhabologo" ya Afrika, o ne a bolela gore barongwa ba ne ba ka latela Malagarasi mme ba tsaya karolo mo "maetong a go sokololela kwa Uvinza, Uha, le Ugala". 19] == Metswedi == bmaplojm5pygom9aru6nte7xj30cwwn Noka ya Daga 0 14071 51842 51577 2026-06-28T17:47:46Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51842 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:South Sudan topographic map.svg|thumb|Lefelo le molomo wa noka o leng kwa go lone kwa South Sudan]] '''Noka ya Daga''' (kgotsa Khor Daga) ke noka ya kwa [[South Sudan]]. E tlhoga kwa dithabeng tsa Mirab Welega Zone kwa [[Ethiopia]], kwa botlhaba jwa molelwane wa South Sudan-Ethiopia, koo e itsegeng jaaka Deqe Sonka Shet. <ref>[https://web.archive.org/web/20110929152905/http://www.cde.unibe.ch/sudan/maps/south/statemaps/jonglei_highweb.JPG Topographical map of Jonglei] Archived 2011-09-29 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]</ref>E elela kwa bophirima go feta toropo ya Daga Post mme e elela mo Machar Marshes.<ref>page 112</ref> == Metswedi == e1gh62oxag06yctzr59fh34g189x941 Noka ya Manafwa 0 14074 51850 51585 2026-06-28T18:09:25Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51850 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Manafwa|image_name=River Manafwa in Bududa District.jpg|caption=Noka ya Manafwa kwa kgaolong ya Bududa|image_map=Uganda relief map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Manafwa|basin_countries=[[Uganda]]|location=Botlhaba jwa Uganda|mouth=Noka ya Mpologoma|river_system=Mafaratlhatlha a noka ya Mopologoma}} '''Noka ya Manafwa''' ke noka ya tlholego e e kwa botlhaba jwa [[Uganda]]. Noka e e simologa kwa thabeng ya Elgon kwa botlhaba jwa Uganda,<ref name=":0">[https://www.loveugandasafaris.com/river-manafwa.html "River Manafwa in Eastern Uganda-Love Uganda Safaris"]. ''Uganda Safaris & Tours - Uganda Holiday Tours - Uganda safari Tour''. Retrieved 2026-06-25</ref><ref name=":1">[https://www.newvision.co.ug/news/1495557/elgon-lost-rivers-saving "Why Elgon's lost rivers need saving".] ''www.newvision.co.ug''. Retrieved 2026-06-25</ref><ref name=":2">Richard Schuhmann. Massachusetts Institute of Technology. Department of Civil and Environmental Engineering. Massachusetts Institute of Technology. Department of Civil and Environmental Engineering. Bingwa, Fidele (2013-11-18). ''[https://search.worldcat.org/title/867482572 A quantitative analysis of the impact of land use changes on floods in the Manafwa River Basin]''. Massachusetts Institute of Technology. OCLC [https://search.worldcat.org/title/867482572 867482572.]</ref> e ralale dikgaolo tsa Bufuba, Manafwa, Mbale le Butaleja. E kopana le noka ya Mpologoma e e tshelang kwa [[Letsha la Kyoga|letsheng la Kyoga]].<ref name=":0" /><ref>[https://ug.geoview.info/river_manafwa,167978839w "River Manafwa, Uganda"]. ''ug.geoview.info''. Retrieved 2026-06-25</ref> Kgampu ya noka e tshabelelwa ke go tlala metsi, mo go kganelang dipalamo tsa mesepele fa gare ga dikgaolo tsa Bududa le Manafwa, metsi a, a bakile tshenyego mo dikgaong le dintsho.<ref>[https://eagle.co.ug/2019/12/03/river-manafwa-disrupts-traffic-flow-as-it-bursts-banks/ "River Manafwa disrupts traffic flow as it bursts banks".] ''Eagle Online''. 2019-12-03. Retrieved 2026-06-25</ref><ref name=":2" /><ref>Atuyambe, Lynn M; Ediau, Michael; Orach, Christopher G; Musenero, Monica; Bazeyo, William (December 2011). [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3118126/ "Land slide disaster in eastern Uganda: rapid assessment of water, sanitation and hygiene situation in Bulucheke camp, Bududa district".] ''Environmental Health''. '''10''' (1): 38. doi:10.1186/1476-069X-10-38. ISSN 1476-069X. PMC 3118126. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21569594/ 21569594.]</ref><ref>admin. [https://web.archive.org/web/20230320160422/https://necjogha.com/2019/11/23/river-manafwa-bursts-banks-sweeping-away-homes-and-gardens/ "River Manafwa bursts its banks sweeping away homes and gardens – NECJOGHA"]. Retrieved 2026-06-25</ref><ref>[https://reliefweb.int/report/uganda/hundreds-displaced-floods-ravage-butaleja "Hundreds displaced as floods ravage Butaleja - Uganda".] ''ReliefWeb''. Retrieved 2026-06-25</ref><ref>[https://chimpreports.com/4-dead-as-river-manafwa-bursts-banks/ "4 Dead as River Manafwa Bursts Banks".] ''ChimpReports''. 2019-12-03. Retrieved 2026-06-25</ref><ref>[https://www.aljazeera.com/news/2018/10/13/death-toll-in-ugandas-landslide-rises-as-more-bodies-recovered/ "Death toll in Uganda's landslide rises as more bodies recovered"]. ''www.aljazeera.com''. Retrieved 2026-06-25</ref> Dikgampu tsa noka ya Manafwa di tswa bogologolong di le botlhokwa mo itsholelong ya batho ba kgaolo eo.<ref name=":2" /><ref>Osuret, Jimmy; Atuyambe, Lynn M; Mayega, Roy William; Ssentongo, Julius; Tumuhamye, Nathan; Mongo Bua, Grace; Tuhebwe, Doreen; Bazeyo, William (2016). [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4956487/ "Coping Strategies for Landslide and Flood Disasters: A Qualitative Study of Mt. Elgon Region, Uganda".] ''PLOS Currents''. '''8'''. doi:10.1371/currents.dis.4250a225860babf3601a18e33e172d8b. ISSN 2157-3999. PMC 4956487. <nowiki>PMID 27500012</nowiki>.</ref> Lefelo la noka le na le masalela a phosphate le iron go na le dikwari mo tikologong ya noka.<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20220122230108/https://www.necoc-opm.go.ug/ "NECOC - Home".] ''necoc-opm.go.ug''. Retrieved 2026-06-25</ref> Dikwari tse ke motswedi wa dipoelo mo beng gae ba ba dirang majwe a konkereiti, le go epa motlhaba mo lotshitshing lwa noka mo mohameng wa kago.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Noka e gape ke motswedi wa metsi mo dikgaolong tse di mabapi.<ref name=":1" /> == Lefelo == [[Setshwantsho:River Manafwa in Bududa District.jpg|thumb|Noka ya Manafwa kwa kgaolong ya Bududa]] Noka ya Manafwa e elela mo molelwaneng wa Uganda le Kenya kwa kgaolong ya Manafwa. == Ka modikologo wa metsi == Noka ya Manafwa e wela ka fa tlase ga bookamedi jwa metsi jwa kwa Kyoga, e amogela pula go tswa ka Moranang go tsena Seetebosigo, le Phate go tsena Ngwanatsele, merwalela e mentsi e baka go tshologa ga metsi.<ref>[https://manafwa.go.ug/dept/natural-resources "Natural Resources | Manafwa District".] ''manafwa.go.ug''. Retrieved 2026-06-25</ref> Noka e gape e na le seretse se sentsi ka lefelo le le mo tikologong le latlhegetswe ke dijalo mo go bakileng kgothego ya mmu.<ref>Erima, Godwin; Gidudu, Anthony; Bamutaze, Yazidhi; Egeru, Anthony; Kabenge, Isa (2024-05-03). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00330124.2023.2275317?utm_source=researchgate.net "Spatiotemporal Analysis of the Hydrological Responses to Land-Use Land-Cover Changes in the Manafwa Catchment, Eastern Uganda".] ''The Professional Geographer''.</ref><ref name=":4">Matembu, Gerald. [https://nilepost.co.ug/news/248453/govt-launches-save-river-manafwa-drive "Govt Launches 'Save River Manafwa' Drive".] ''Nilepost News''. Retrieved 2026-06-25</ref> == Botlhokwa == Noka ya Manfwa e botlhokwa mo go tsa itsholelo le selegae. E ntsha metsi a a nowang, a a nosetsang, a a agang ditena, moepo wa motlhaba, le go dirisediwa bojanala.<ref>[https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/govt-organises-marathon-to-save-river-manafwa-in-bugisu-4959634 "Govt organises marathon to save River Manafwa in Bugisu".] ''Monitor''. 2025-03-11. Retrieved 2026-06-25</ref><ref>Reporter, Vision. [https://www.newvision.co.ug/news/1532554/butaleja-devastated-river-manafwa-flooding "Butaleja devastated by River Manafwa flooding".] ''New Vision''. Retrieved 2026-06-25</ref> == Dikgwetlho == [[Setshwantsho:Manafwa water fall in Bududa District.jpg|thumb|Diphororo tsa Manafwa]] [[Setshwantsho:Weather along Mpologoma River.jpg|thumb|Noka ya Mpologoma e e kopanang le Manafwa go tshela kwa letsheng la Kyoga]] Noka e itemogela dikgwetlho di le dintsi tse di tsamaelanang le go senyega ga tikologo jaaka kgotlhelesego, go tsena ga motlhaba mo metsing, seetse. Mathata a ke ka ntlha ya ditiro tsa batho tse di tshwanang le go kgaola ditlhare le phetogo ya seemo sa loapi.<ref name=":4" /><ref>Ladu, Novie Allens. [https://explorer.co.ug/manafwa-river-a-lifeline-for-manafwa-district-residents/ "Manafwa River: A Lifeline for Manafwa District Residents - Explorer Uganda".] ''explorer.co.ug''. Retrieved 2026-06-25</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Letsha la Kyoga]] * [[Thaba ya Elgon]] * [[Kgaolo a Butaleja|Kgaolo ya Butaleja]] == Metswedi == mesn6mmboq50clbndmmdme93246jrmy Noka ya Oued Zouzfana 0 14091 51856 51611 2026-06-28T18:20:36Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51856 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:BASA-3K-7-350-43-Zouzfana.jpg|thumb|Noka ya Oued Zouzfana]] '''Oued Zouzfana''' ke noka e e kgabaganyang, kgotsa wadi, e e elelang mo kgaolong ya Botlhaba kwa borwabotlhaba jwa lefatshe la [[Morocco]] le kwa metsaneng ya Béchar<ref>Rand McNally, ''The New International Atlas'', [[:en:Oued_Zouzfana#cite_note-1|1993]]</ref><ref>[http://www.lib.utexas.edu/maps/ams/africa/txu-pclmaps-oclc-6589746-sheet_2.jpg Defense Mapping Agency, 1981]</ref>kwa borwabophirima jwa lefatshe la [[Algeria]].<ref>Merzougui, Touhami. "[https://web.archive.org/web/20160304071904/http://www.naturevivante.org/documents/beni_abbes.pdf L'eau dans l'oasis de Béni Abbés : un patrimoine essentiel (Vallée de la Saoura, Sud Ouest algérien)"] (PDF). Nature Vivante. Retrieved 21 February 2013.</ref>. == Metswedi == drnu1el3ifkjmo7wh9yszhavq7d9b88 Noka ya Benue 0 14107 51839 51628 2026-06-28T17:38:10Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51839 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Benue 10.38241E 8.69279N.jpg|thumb|Noka ya Benue]] Noka ya Benue (French: la Bénoué), e e neng e itsege jaaka Noka ya Chadda kgotsa Tchadda, ke noka e kgolo ya [[Noka ya Niger]] gape ke noka ya bobedi e telele go gaisa kwa Nigeria. <ref>[https://www.britannica.com/place/Benue-River "Benue River | Nigeria, Cameroon, Chad | Britannica".]</ref>Bogolo jwa kgaolo ya yone ya metsi ke 319,000 km2. <ref>[https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6d389bc-ec44-4404-baa1-d6ab33c458c8/content/x5524e04.htm "3. The hydrological cycle and its components".]</ref><ref>[https://cgspace.cgiar.org/server/api/core/bitstreams/88e59f9a-8a9a-4cb3-8ee8-d25f313c7987/content <nowiki>[1]</nowiki>](PDF; 845,82  KB)</ref> Mo e ka nnang boleele jwa yone jotlhe jwa dikilometara di le sekete le makgolo a mane (870 mi) e kgona go tsamaisiwa ka dikepe mo dikgweding tsa selemo.<ref>Babangida, Abdulkareem Mojeed, Mohammed (December 16, 2022). [https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/570687-special-report-how-poor-infrastructure-worsened-flood-disasters-in-states-across-nigeria.html "SPECIAL REPORT: How poor infrastructure worsened flood disasters in states across Nigeria".] ''[[:en:Premium_Times|Premium Times]]''. Retrieved July 4, 2023.</ref>Ka ntlha ya se, ke tsela e e botlhokwa ya dipalangwa mo dikgaolong tse e elelang ka tsone.<ref>[https://www.worldatlas.com/rivers/benue-river.html "Benue River".] ''WorldAtlas''. April 5, 2023. Retrieved July 3, 2023.</ref> Leina la Benue le tswa mo go bernor, le le rayang 'noka kgotsa letsha la dinonyane tsa noka' mo [[Tiv]].<ref>Benue Wikipedia, Martin Zachary (1969). ''[https://eprints.soas.ac.uk/29268/1/10731363.pdf THE RISE AND FALL OF FULANI RULE IN ADAMAWA 1809 - 1901]'' (PDF). University of London. p. 13.</ref> == Dipopego tsa lefatshe == Noka ya Benue e tswa kwa Plateau ya Adamawa kwa bokone jwa [[Cameroon]], e elela kwa bophirima, e ralala toropo ya Garoua le Lagdo Reservoir, e tsena kwa [[Nigeria]] kwa borwa jwa dithaba tsa Mandara, e ralala Jimeta, Ibi le Makurdi pele e kopana le [[Noka ya Niger]] kwa [[Lokoja]]. <ref>[https://www.britannica.com/place/Benue-River "Benue River | Nigeria, Cameroon, Chad | Britannica".]</ref> Dinoka tse dikgolo tse di e tsenang ke [[Faro]], [[Gongola]] le [[Mayo Kébbi]], tse di e golaganyang le Logone (karolo ya letsha la Chad) ka nako ya merwalela. Dinoka tse dingwe di akaretsa Taraba, Donga le Katsina Ala. <ref>[https://www.britannica.com/place/Katsina-Ala-River "Katsina Ala River | river, western Africa | Britannica".] ''www.britannica.com''. Retrieved July 3, 2023.</ref> Fa noka eno e kopana le noka ya Benue, metsi a yone a feta a noka ya [[Niger]]. Bogare jwa metsi pele ga sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro e ne e le 3,400 m3/s (120,000 cu ft/s) ya Benue le 3,000 m3/s (110,000 cu ft/s) ya Niger. <ref>[ https://documents1.worldbank.org/curated/en/187941468097179065/pdf/345180PAPER0NR1Basin01OFFICIAL0USE1<nowiki>.pdf](PDF; 5,39  MB)</nowiki></ref> == Maemo a Bosa == Naga ya Benue e na le tlelaemete ya kwa dithabeng tsa boboatsatsi. E bothitho kgwedi nngwe le nngwe ya ngwaga ka dipaka tse di bothito le tse di omileng. Themphoritšhara ya ngwaga le ngwaga ke 34 °C mme go na le pula e e ka nnang di inches tse makgolo a mabedi le le masome a mane le bone inches ka ngwaga. <ref>[https://web.archive.org/web/20231101061854/https://www.besttravelmonths.com/nigeria/benue-4042927/ "Benue weather and climate ☀️ Best time to visit 🌡️ Temperature".] ''www.besttravelmonths.com''. Retrieved September 20, 2023.</ref>Mmuso o na le bongola jwa palogare ya 61%, ntlha ya monyo ya 25 °C, UV-index ya bosupa mme e omme thata ka malatsi a le lekgolo le masome a marataro le borobabongwe ka ngwaga. <ref>[https://www.timeanddate.com/weather/nigeria/makurdi "Weather for Makurdi, Benue, Nigeria".] ''www.timeanddate.com''. Retrieved September 20, 2023.</ref> == Merwalela e megolo == National Emergency Management Agency (NEMA) ya kwa Nigeria, e ne ya dira "tlhotlhomiso ya go laola dikotsi tsa masetlapelo" mme ya gakolola Ditona, Mafapha le Mekgatlho (MDAs) go tsaya dikgato tse di ka fokotsang ditlamorago tsa go fetoga ga tlelaemete. Setheo seno se ne sa gakolola gore metsi a a mo dikgaolong dingwe a tshwanetse go ntshiwa letswai le go epelwa ka metlha gore go nne le metsi a a ka dirisediwang dilo tse di farologaneng. Setheo se ne sa rotloetsa ditheo tse di maleba go dira tshekatsheko ya tlwaelo ya matamo le mebele ya metsi go netefatsa gore molawana wa bone wa tiragatso wa matamo o a obamelwa. <ref>Nseyen, Nsikak (September 19, 2022). [https://dailypost.ng/2022/09/19/flooding-nema-issues-warning-to-adamawa-taraba-benue-others/ "Flooding: NEMA issues warning to Adamawa, Taraba, Benue, others"]. ''[[:en:Daily_Post_(Nigeria)|Daily Post]]''. Lagos, Nigeria. Retrieved July 4, 2023.</ref> === Morwalela wa 2022 === Ka kgwedi ya Phatwe ele masome a mabedi le boraro,ngwaga wa diketet tse pedi le masome a mabedi le bobedi, merwalela e amile dipuso tsa selegae tsa noka ya Benue, go ya ka Mokhomišenara wa Naga wa Metswedi ya Metsi le Tikologo, Godwin Oyiwona. <ref>Simire, Michael (September 23, 2022). [https://www.environewsnigeria.com/flooding-hits-riverine-areas-in-benue/ "Flooding hits riverine areas in Benue"]. ''EnviroNews Nigeria''. Retrieved July 4, 2023.</ref>Merwalela e amile Makurdi, Agatu, Logo, Guma, Buruku, Otukpo, le Gwer-West. Puso e ne ya dira go fokotsa ditlamorago tsa merwalela mme ya ntsha madi a go phepafatsa Idye Basin. <ref>[https://www.environewsnigeria.com/flooding-hits-riverine-areas-in-benue/ "Flooding hits riverine areas in Benue".] September 23, 2022.</ref> Ka kgwedi ya Phalane ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi, balemirui kwa Adamawa State ba ne ba kgaratlhela go tlosa masalela a dijalo tse di sentsweng ke merwalela. Matlhotlhapelo a ne a kgoreletsa metse e le mentsi go ralala diporofense di le masome a mararao le borataro tsa Nigeria, mme metse e le makgolokgolo le ditoropo di ne di khurumeditswe ke metsi. Masetlapelo ano a ne a tshwenya batho ba ba fetang dimilione di le 2,4 mme go ne ga swa batho ba ba fetang makgolo a marataro. Mo godimo ga moo, "diheketara di le dintsi tsa masimo a temothuo mo dinageng tse di amilweng di ne tsa senngwa". <ref>Babangida, Abdulkareem Mojeed, Mohammed (December 16, 2022). [https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/570687-special-report-how-poor-infrastructure-worsened-flood-disasters-in-states-across-nigeria.html "SPECIAL REPORT: How poor infrastructure worsened flood disasters in states across Nigeria"]. ''[[:en:Premium_Times|Premium Times]]''. Retrieved July 4, 2023.</ref> Batho ba ba amilweng thata ke masetlapelo ano ke ba ba nnang mo metseng e e bapileng le dinoka tse ditona mo mafelong a le supa mo go a le masome a mabedi le bongwe a puso ya selegae mo nageng eno. Mo dikgweding di le tharo fela, Mebuso e e Laolang ya Selegae e le lesome le bobedi (LGAs) e ne ya nwela, mme ya ama baagi ba le 82 730, malapa a le dikete tse lesome le boraro le makgolo a supa le masome a robabobedi le borobabobedi batho ba le masome a matlhano le bongwe ba ne ba gobala mme ga swa ba le masome a mabedi le bosupa . Masimo a boleng jwa dibilione tsa di-naira a ne a senngwa. <ref>[https://thecjid.org/special-report-women-children-suffer-as-floods-submerge-adamawa-communities/ "SPECIAL REPORT: Women, Children Suffer As Floods Submerge Adamawa Communities"]. ''thecjid.org''. Retrieved 29-05-2026</ref> laxpzr5x3a06lozxceh4b3ith27f685 Noka ya Njili 0 14113 51854 51638 2026-06-28T18:15:43Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51854 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Ndjili|image_name=2013-02-26 17.43.35 Ndjili.jpg|caption=Noka ya Ndjili|image_map=Kinshasa & Brazzaville - ISS007-E-6305.jpg|map_caption=Lekadiba la Malebo kwa e neng e le lekadiba la Stanley pele, Kinshasa a le kwa borwa-bophirima. Noka ya Ndjili e dira mola o motala o o kgabaganyang botlhaba jwa Kinshasa go ya bokone-bokone-botlhaba.|basin_countries=[[Democratic Republic of the Congo]]|mouth=[[Noka ya Congo]]}} '''Noka ya Ndjili''' (ka teme ya seFora: Riviere Ndjili) ke noka e e elelelang kwa borwa e raletse toropokgolo ya [[Kinshasa]] ya kwa [[Democratic Republic of the Congo]], kwa e kopanang teng le [[noka ya Congo]]. E kgaoganya dikgaolo tsa Tshangu le Mont Amba.<ref>Trefon, Theodore (2004). ''[https://books.google.co.bw/books?id=5VAAHi93y0sC&pg=PAxi&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Reinventing order in the Congo: how people respond to state failure in Kinshasa]''. Zed Books. ISBN [[:en:Special:BookSources/1-84277-491-3|<bdi>1-84277-491-3</bdi>.]]</ref> Leina la noka e ledirisitswe gape mo maemelong a difofane a [[Ndjili International Airport]].<ref>Kambale, Juakali (14 June 2010). [https://allafrica.com/stories/201006141417.html "By the Rivers of Kinshasa Town".] ''East African''. Retrieved 2026-06-26</ref> == Lefelo == Toropo ya Kinshasa e mo lefelong le le dikaganyeditsweng ke dithaba tse di tshelang metsi kwa dinokeng di le mmalwa tsa mo gae, mo go tsone [[noka ya Nsele]] le ya Njili ke metswedi e e botlhokwa thata ya [[noka ya Congo]]. Seemo sa loapi se boboatsatsi, ka paka ya komelelo le paka ya dipula.<ref>Redwood, Mark (2009). ''[https://books.google.co.bw/books?id=eWdgMDwpmBAC&pg=PA148&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Agriculture in urban planning: generating livelihoods and food security]''. Earthscan. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-1-84407-668-0|<bdi>978-1-84407-668-0</bdi>.]]</ref> Kinshasa o kwa tlase ga lekadiba la Malebo, kwa noka ya Congo e atologang go nna dikhilomithara di le masome mabedi le botlhano go e kgabaganya mo sebakeng sa dikhilomithara di le masome a mararo le botlhano. [[Lekadiba la Malebo]] le bophara jwa diheketara di le dikete tse di lekgolo le masome a mabedi, ka setlhaketlhake sa Mbamu se le mo legareng la lone. Le dimithara di le makgolo a mararao kwa godimo ga seelo sa lewatle, le dikaganyeditswe ke dithaba tse di seelo sa dimithara di le makgolo a supa, lesome le borobabobedi kwa godimo ga seelo sa lewatle. Mo lotshitshing lo lo kwa borwa lwa lekadiba, lefatshe le bokgola fa gare ga melomo ya [[noka ya Nsele]] le ya Njili, sekgele sa dikhilomithara di le masome a mararo, makgobokgobo a mo lefelong la diheketara di le dikete di le lesome, le makgolo a robabobedi. Makgobokgobo a a dikhilomithara di le supa mo lotshitshing lwa Njili.<ref>Hughes, R. H.; Hughes, J. S. (1992). ''A [https://books.google.co.bw/books?id=VLjafeXa3gMC&pg=PA525&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false directory of African wetlands]''[https://books.google.co.bw/books?id=VLjafeXa3gMC&pg=PA525&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false .] IUCN. ISBN [[:en:Special:BookSources/2-88032-949-3|<bdi>2-88032-949-3</bdi>.]]</ref> Ka nako ya bokolone, batho ba Jesuits ba ba neng ba thibeletse kwa nokeng ya Njil ka Seetebosigo 1893 kwa Kimbangu, kwa e leng Masina jaanong, e ne e le barongwa ba kereke ya Roma ba pele mo kgaolong eo. Le fa go ntse jalo, mo sebakeng sa kgwedi ba ne ba fuduga mo lefelong le le senang botsogo jo bo siameng, makgobokgobo a ba a fitlhetseng ba fudugela kwa Kimwenza gaufi le Petites Chutes de La Lukaya.<ref>Mboka, Mwana (January 29, 2011). [https://kosubaawate.blogspot.com/2011_01_01_archive.html "Kinshasa Then and Now".] Retrieved 2026-06-26</ref> Go na le diphororo tse di potlana mo nokeng ya Lukaya mo molelwaneng o o kwa borwa jwa kwa e leng Kinshasa gompieno. == Phatlalatso ya metsi kwa toropokgolo == Noka ya Ndjili ke yone motswedi o mogolo wa metsi kwa Kinshasa, mme le tshabelelwa ke go kgotlhelwa ke matlakala a batho.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=5VAAHi93y0sC&pg=PAxi&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Trefon 2004], p. 41.</ref> Kinshasa o ne a na le mafelo a a tlhatswang metsi a le mabedi pele ga boipuso, le lengwe le le kwa [[Noka ya Lukunga|nokeng ya Lukunga]] fa le lengwe le le kwa Ngaliema bay kwa nokeng ya Congo. Ka ngwaga wa 1985, mafelo a o ka bobedi a ne a sa tlhole a bereka. Go ne ga agiwa lefelo le lesha kwa Ndikili kwa Kingbabwe kwa Limete ka magato a mabedi, lantlha le ntsheditswe madi ke puso ya [[Belgian Congo|Belgium]], la bobedi le ntsheditswe madi ke puso ya [[Germany]] ka 1982.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=5VAAHi93y0sC&pg=PAxi&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Trefon 2004], p. 35.</ref> Ba France ba ne ba dumalana go ntshetsa lefelo la bobedi madi kwa Ndjili, mme ba ne ba tlosolosa thuso ya ga tautona [[Mobutu Sese Seko|Mobutu]] ka Phalane 1991. Lefelo la boraro, le le ntsheditsweng madi ke puso ya Japan, le lone le ne la seka la agiwa ka ntlha ya ditlhaselo tsa Lwetse 1991. Ditlamorago e ne ya nna go retelelwa ke go fitlhelela seelo se se kwa tlase sa letlhoko la metsi.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=5VAAHi93y0sC&pg=PAxi&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Trefon 2004], p. 36.</ref> Lefelo le noka e leng mo go lone le na le mmu wa motlhaba gape le boteng, fela jaaka dinoka tse dingwe tse di nosang toropokgolo. Fa seelo sa metsi se ya kwa godimo go feta sekete, mo go begilweng gangwe le gape kwa Ndjili le kwa Lukaya ka paka ya pula, mafelo a a tlhatswang metsi a tshwanelwa ke go emisa ditiro tsa one. Dikhemikhale tse di tlhatswang metsi di a tlhokega gore lefelo le tswelele le bereka.<ref>[https://web.archive.org/web/20120407062311/http://postconflict.unep.ch/congo/en/content/watershed-degradation-increases-water-treatment-costs "Watershed degradation increases water treatment costs".] UNEP. Retrieved 2026-06-26</ref> Mo go tse di molemo, morago ga porojeke ya dingwag di le nne, le madi a di euro a le didikadike di le masome a matlhano le motso, a ntshitswe ke ba [[World Bank]], ka ngwaga wa 2009, lefelo la Ndjili le ne la oketsa seelosa lone gabedi go nna dimithara di le dikete di le makgolo a mararo le masome a mararo ka letsatsi. Lefelo le gompieno le ntsha 65% wa metsi a Kinshasa.<ref>[https://www.worldbank.org/ext/en/home "World Bank Funding Helps Kinshasa Double its Drinking Water Distribution Capacity".] World bank. February 25, 2010. Retrieved 2026-06-26</ref> == Kgwebo ya temo == Ka ngwaga wa 1954, puso ya bokolone ya Belgium e ne ya abela bomme le batho ba ba senang ditiro lefatshe kwa kgaolong e e bokgola ya noka ya Ndjili e le maiteko a go dira masimo a a lemang maungo le merogo a di isa kwa toropokgolo. Tiragalo e e ne ya tsosolosiwa morago ga boipuso, go leka go fitlhelela palo e e oketsegileng go tswa kwa go dikete di le makgolo a mane ka 1969 ya batho ba ba nnang kwa toropokgolo go ya kwa didikadikeng di le tharo le dikete tse pedi ka 1990.<ref>Ghorayshi, Parvin; Bélanger, Claire (1996). [https://books.google.co.bw/books?id=71DuTmdLQ9gC&pg=PA93&redir_esc=y ''Women, work, and gender relations in developing countries: a global perspective''.] Greenwood Publishing Group. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-313-29797-5|<bdi>0-313-29797-5</bdi>.]]</ref> Lekgotla la go kopana ga bookamedi jwa ditshingwana le tlhamilwe ka Ngwanatsele a le masome mabedi le bosupa ngwaga wa 1987. Go ne go na le maloko a le masome mararo le bobedi ka 2004, leloko lengwe le lengwe le eme nokeng lefelo la temothuo gape le okametse balemi ba ba lemang dijalo go itshetsa.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=eWdgMDwpmBAC&pg=PA148&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Redwood 2009,] p. 153</ref> Tshekatsheko ya 2005 e ne ya supa fa balemi ba le bantsi e le balemi ba tlhwatlhwa ba ba itshtsang ka go lema. Ba ne ba dirisa mategeniki a mabogo, mogoma e le sedirisiwa sa boremelelo. Balemi ba ne ba sena thuto epe e e kalo gape ba sa itsholela, ba nna mo mafelong a a sa siamelang botsogo. Mathata a ne a akaretsa go nna thata go bona peo, menontshane, didirisiwa le metsi a a nosetsang, go utswiwa ga merogo bosigo, ditsela tse di seng mo seemong se se siameng, malwetsi a a tshelanwang, tlhaelo ya motlakase le merwalela.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=eWdgMDwpmBAC&pg=PA148&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Redwood 2009], p. 154.</ref> Bolwetse jwa boroko ke bolwetse jo gantsi bo bonwang fela kwa magaeng, ka bo sthelwa ka ntshi ya tsetse e e tlhokang sekgwa le metsi go tshela. Ka dingwaga tsa 1970 go tsena 1995, go ne ga begiwa batho ba le masome a mararo le borobabongwe ba amilwe ke bolwetse jo kwa Kinshasa. Dipalo tsa ba ba kwadilweng ba amegile di ne tsa tswa kwa go tse di makgolo a mabedi, masome a matlhano le bone ka 1996, makgolo a mabedi,masome a mabedi le borataro ka 1997, makgolo a mane, masome a mararo le boraro ka 1998 le makgolo a robabongwe, lesome le bobedi ka 1999. Dipalo tsa ntshi ya tsetse e e tshwereng ka go raelwa mo nokeng ya Njiji di supa fa temo e bakile diemo tse di tlhokafalang gore bolwetse bo aname.<ref>Bilengue, CM; Meso, VK; Louis, FJ; Lucas, P (2003). [http://www.pathexo.fr/ "Trypanosomose humaine africaine en milieu urbain : une problématique émergente ?"] (PDF). ''Bull Soc Pathol Exot'' (in French). '''96''' (3). Kinshasa: Bureau Central de la Trypanosomiase (BCT): 205–208. Retrieved 2011-11-28.</ref> == Metswedi == 48ylyiacqjbfykggnpacnhgn8s1pmrz Letamo la Gilgel Gibe III 0 14116 51800 51651 2026-06-28T12:22:45Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51800 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Omo Gibe III, Wolayita 3.jpg|thumb|Letamo la Ono Gibe iii]] '''Letamo la Gilgel Gibe III''' ke letamo la konkoreite le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata le le bopegileng jaaka lephata. E dikilometara di le masome a marataro le bobedi (39 mi) kwa bophirima jwa Sodo kwa South Ethiopia Regional State. Ka nako ya go tsenngwa tirisong ga letamo e ne e le la boraro ka bogolo mo madirelong a motlakase wa metsi mo Aforika ka ntshokuno ya maatla a ka nna 1,870 Megawatt (MW), ka jalo go feta go menagatsa palogotlhe ya maatla a a tsentsweng a Ethiopia go tswa mo maemong a ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa a 814 MW. <ref>Ethiopian Electric Power Corporation:[http://www.gibe3.com.et/ Gibe III Hydroelectric Project Official Website] Archived 2016-03-16 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine,]] accessed on May 7, 2012</ref> <ref>[[:en:Energy_Information_Administration|Energy Information Administration]]:[http://tonto.eia.doe.gov/country/country_energy_data.cfm?fips=ET Ethiopia Energy Profile] Archived 2010-08-31 at the Wayback Machine, accessed on October 27, 2009</ref>Letamo la Gibe III ke karolo ya letamo la Gibe, letamo le le akaretsang letamo la Gibe I (184 MW) le la Gibe II (420 MW) mmogo le matamo a Gibe IV (1,472 MW) le Gibe V (560 MW). Matamo a a leng teng jaanong a mo diatleng le go tsamaisiwa ke setlamo sa motlakase sa puso sa Ethiopia, se gape e leng moreki wa Letamo la Gibe III. Porojeke e ya diranta di le dibilione di le sekete le makgolo e robabobedi e simolotse ka ngwaga wa dikete tse pedi le borataro, mme go tlhagisiwa ga motlakase go simolotse ka kgwedi ya Phalane ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano. <ref>[http://allafrica.com/stories/201312231556.html "Ethiopia: Gilgel Gibe III to Start Operation in September, 2014".] allAfrica.com. 22 December 2013. Retrieved 13 October 2014.</ref><ref>[http://www.waterpowermagazine.com/news/newsethiopias-gibe-iii-dam-87-complete-4380259 "Ethiopia's Gibe III dam 87% complete".] Water Power & Dam Construction. 22 September 2014. Retrieved 22 November 2014.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20160202013218/http://thisisafrica.me/ethiopias-gilgel-gibe-iii-dam-starts-power-generation/ "Ethiopia's massive Gilgel Gibe III Dam starts power generation".] This is Africa. 5 November 2015. Archived from [http://thisisafrica.me/ethiopias-gilgel-gibe-iii-dam-starts-power-generation/ the original] on 2 February 2016. Retrieved 13 October 2015.</ref>The remaining generators were operational by 2016.<ref>{{Cite web |url=http://thisisafrica.me/ethiopias-gilgel-gibe-iii-dam-starts-power-generation/ |title=Archive copy |access-date=2026-06-26 |archive-date=2016-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160202013218/http://thisisafrica.me/ethiopias-gilgel-gibe-iii-dam-starts-power-generation/ |url-status=dead }}</ref>Porojeke e itemogetse ditiego tse di masisi; ka kgwedi ya Motsheganong ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi, go tsenngwa tirisong ga porojeke go ne go rulagantswe ka kgwedi ya Seetebosigo ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro.<ref>Ethiopian Electric Power Corporation:[http://www.gibe3.com.et/ Gibe III Hydroelectric Project Official Website] Archived 2016-03-16 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine,]] accessed in May 2012</ref> Letamo le ne la bulwa ke Tautona wa Hailemariam Desalegn ka kgwedi ya Sedimonthole e le lesome le bosupa,ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro. <ref>[https://web.archive.org/web/20161217213719/https://www.washingtonpost.com/world/africa/ethiopia-opens-massive-gibe-3-hydroelectric-dam-on-omo-river/2016/12/17/ed0c78d8-c476-11e6-92e8-c07f4f671da4_story.html "Ethiopia opens massive Gibe 3 hydroelectric dam on Omo River".] ''Washington Post''. Archived from the original on 17 December 2016. Retrieved 19 December 2016.</ref> Ditlhopha tsa tikologo tsa selegae le tsa boditšhabatšhaba di ne tsa bonela pele ditlamorago tse di sa siamang tsa tikologo le tsa loago tsa letamo mme tsa tshwaya phoso tshekatsheko ya projeke ya ditlamorago tsa tikologo le tsa loago jaaka tse di sa lekaneng. Ka ntlha ya se le ditatofatso tsa gore thulaganyo yotlhe ya tumelelo ya porojeke e ne e belaetsa,<ref>BBC News:[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7959563.stm The dam that divides Ethiopians], March 26, 2009, accessed on October 17, 2009</ref> go ne ga se ka ga nna le madi a a lekaneng go duelela tlhotlhwa e e feletseng ya go aga, ka gonne [[African Development Bank]] e ne ya diegisa tshwetso ya kadimo go emetswe tshekatsheko ya seabe sa letamo mo tikologong ke yuniti ya yona ya tshekatsheko le go tsereganya. Se se simolotse ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe fa ba ne ba amogela pitso go tswa go mekgatlho e e seng ya puso go dira tshekatsheko e e jalo.<ref>Ethiofact.com:[http://www.ethiofact.com/index.php?/20090804581/news/afdb.html AfDB to probe Ethiopian dam project], 4 August 2009, accessed on December 20, 2009</ref> Ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome Tautona wa Ethiopia Meles Zenawi o ne a ikana go fetsa letamo "ka tlhwatlhwa nngwe le nngwe", a re baganetsi ba letamo "ga ba batle go bona Aforika e tlhabologa; ba batla gore re nne re sa tlhabologa le go sa tlhabologa go direla bajanala ba bone jaaka musiamo". <ref>News Business Ethiopia:[http://www.newbusinessethiopia.com/index.php?option=com_content&view=article&id=224:african-policymakers-discuss-on-civil-status-information-&catid=13:regional-politics&Itemid=6 Meles Vows to Complete Gibe III Dam at Any Cost,] 11 August 2010, accessed on 18 September 2010</ref> == Metswedi == {{reflist}} lactzc7qhrslo4tgnrj1kquz4nn367j Noka ya Mwatisi 0 14140 51852 51671 2026-06-28T18:15:08Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51852 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mwatisi''' ke noka e e kwa [[Tanzania]]. E elela go ralala kgaolo ya Mbeya.<ref>[http://tzdpg.or.tz/fileadmin/documents/dpg_internal/dpg_working_groups_clusters/cluster_2/water/WSDP/WSDP_Reports/June-Dec_2012_Semiannual_Progress_Report.pdf Implementations between July - December 2012 were as follows:...Kalinga schemes, • Pipe crossing across mwatisi river constructed, • Leakages repaire]d, Page 45, UNITED REPUBLIC OF TANZANIA, MINISTRY OF WATER, WATER SECTOR DEVELOPMENT PROGRAMME, SEMI-ANNUAL PHYSICAL PROGRESS REPORT FOR FINANCIAL YEAR 2012/2013, MARCH 2013</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20180427223458/http://www.taccire.suanet.ac.tz/xmlui/bitstream/handle/123456789/385/SOKONI.pdf?sequence=1 Various streams feed into the two main rivers of Kiwira and Mwatisi that drain south-eastwards into Lake Nyasa](also known as Lake Malawi), Journalo/the Geographical Association o/Tanzania, Vol. 35: 53-64, Human Impact on the Headwater Environment In the Uporoto Highlands, Tanzania, Cosmas H. Sokoni</ref><ref>[http://suaire.suanet.ac.tz:8080/xmlui/bitstream/handle/123456789/623/DIMITRI%20KWILEJA.pdf?sequence=1&isAllowed=y 3.2.4.1 Topography...Rungwe District is generally mountainous, with Rungwe Mountain ....Steep sides of the mountain ranges are characterized by small numerous streams which together form major rivers such as ...Mwatisi ... River ... Mwatisi ...originate from the Rungwe Mountain ..... These rivers ....pour their waters into Lake Nyasa in Kyela District.,] By DIMITRI KWILEJA, Page 16, INVOLVEMENT AND PERFORMANCE OF PRIVATE EXTENSION SERVICE PROVIDERS IN RUNGWE DISTRICT, TANZANIA, A DISSERTATION SUBMITTED IN PARTIAL FULFILMENT OF THE REQUIREMENTS FOR THE DEGREE OF MASTER OF SCIENCE IN AGRICULTURAL</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Thaba ya Rungwe]] - lekgwa molelo kwa kgaolong ya Mbeya kwa Tanzania == Metswedi == fhdxqmho1n4u3imtzrl26xbevsnlh53 Noka ya Kouilou-Niari 0 14145 51845 51677 2026-06-28T18:04:25Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51845 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Kouilou-Niari''' e e bidiwang Kwilu, Kwila, kgotsa Kwil ke noka e e botlhokwa thata e e elelang kwa Lewatleng la Atlantic kwa lobopong lwa [[Republic of Congo]]. Mo godimo ga moo, kgaolo yotlhe e e nang le metsi e mo Repaboliking ya Congo. == Lefelo le tikologo e leng mo go lone == Noka eno e bidiwa Noka ya Kouilou fa e ntse e elela mo kgaolong ya Kouilou e e gaufi le lotshitshi go tswa mo mekgatšheng ya Sounda. Noka eno e bidiwa Noka ya Niari mme e elela go ralala Mokgatšha wa Niari. Noka eno e kopana le dinoka tsa Louessé, Loudima le Bouenza mme kgabagare e elela mo Lewatleng la Atlantic. E akaretsa dikilometara tse di ka nnang makgolo a matlhano le masome a marataro go tswa kwa e simololang teng kwa Batéké Plateau ya Congo go ya kwa molomong wa yone kwa lotshitshing. Sebaka se se kwa tlase sa Kouilou se tlhophilwe go nna lefelo le le botlhokwa la dinonyane (IBA) ke BirdLife International ka gonne e tshegetsa palo e e botlhokwa ya mefuta e mentsi ya dinonyane.<ref>[https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/lower-kouilou-basin-iba-congo "Lower Kouilou basin".] ''BirdLife Data Zone''. BirdLife International. 2024. Retrieved 2024-12-04.</ref> == Tsa Metsi == Noka eno e na le diphororo tse dintsi mme ga e kgone go feta go tswa mo molomong wa yone, o go leng thata go o tsena ka ntlha ya mafelo a le mantsi a a nang le motlhaba, a a bopilweng segolobogolo ke go dira ga molapo wa Benguela. Noka eno e ka dirisiwa mme dikepe di tla Kakamoéka. Go tswa kwa Kakamoéka go ya kwa Sounda, go na le makhubu le maje a a kgoreletsang batho go tsena mo lefelong leno segolobogolo ka paka ya komelelo. Go na le pharakano e e lekanyeditsweng thata kwa godimo ga noka ya Sounda ka gonne go na le makhubu le marogo a le mmalwa. Go na le marogo mo nokeng eno kwa Bas-Kouilou, Sounda, Kimbangou, Makabana, Loudima le Bouenza. Karolo ya Kouilou e sephaphathi ka selekanyo sa metsi se se tlhatlogang dimetara di le lesome le borataro fela mo godimo ga lewatle mo dikilometareng tsa ntlha di le masome a supa . Mo kgaolong ya Kimbangou, metsi a fitlha mo e ka nnang dimetara di le masome a marataro kwa godimo ga lewatle mme a fitlha go dimetara di le lekgolo le lesome le botlhano kwa kgaolong ya Loudima. == Diphororo tsa metsi == Zrinski chutes: E tlotlomatsa Nikola Zrinski le Petar Zrinski, batlotlegi ba Croatia ba lelapa la Zrinski; "ba ribolotswe" mme ba rewa leina ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi le masome a robabobedi le bobedi 1882 ke Dragutin Lerman, leloko la Croatia la leeto la ga Henry Morton Stanley. Ka maswabi, maina a mafelo ano le kitso e e leng teng ka one ga e a tsewa tsia fa go tewa maina a mafelo ano. Dithota tsa Sounda. Mekgokolosa eno e tlhomologile ka lerothodi le lennye la metsi le le boleele jwa dimetara di le pedi le thaba e e bogodimo jwa dimetara di ka nna lekgolo le masome a mabedi . Borogo jwa bogologolo jwa tshipi bo santse bo ka dirisiwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012) go kgabaganya noka kwa Sounda. Tsela e tswa kwa motseng wa Mandzi kwa borwa jwa Sounda fa tsela e tswelela kwa bokone bophirima go ya Kakamoéka, mo kgaolong ya kwa tlase. Tsela e e tlogetsweng mo lotshitshing lo lo kafa borwa lwa noka e fitlha kwa Kakamoéka e e neng ya agiwa ka nako ya go batlisisa ka terena. Thomo ya ga Jacob <ref>{{Cite web |url=http://www.gallica.fr/ |title="French national library". |access-date=2021-09-25 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406073720/http://www.gallica.fr/ |url-status=dead }}</ref>e ne ya dirwa ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le borataro (1896). Seporo se ne sa bulwa gape ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a matlhano le bone (1954) go sekaseka bokgoni jwa metsi a letamo la Sounda.<ref>[https://web.archive.org/web/20210422194952/https://www.ird.com/ "Institut de recherche et de developpement"]. Archived from the original on 2021-04-22. Retrieved 2013-07-13.</ref> == Metswedi == bpgl19j4srket6nx10ylf7vyfxwfamb Noka ya Omo 0 14154 51855 51686 2026-06-28T18:17:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51855 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Omo''' (Amharic: ኦሞ ወንዝ, romanized: Omo Wenz; gape e bidiwa Omo-Bottego) kwa borwa jwa lefatshe la [[Ethiopia]] ke noka e kgolo go di feta tsotlhe mo [[Ethiopia]] kwa ntle ga Nile Basin. Noka eno e elela fela mo melelwaneng ya [[Ethiopia]], mme e elela mo Letsheng la Turkana mo molelwaneng wa Kenya. Noka eno ke yone e e elelang kwa godimo thata mo mokgatšheng wa metsi a a nang le metsi a mantsi, e leng Mokgatšha wa Turkana. Noka eno e tumile ka palo e kgolo ya di-hominid tsa bogologolo le dilo tse di bonweng ke baithutamarope tse di jaaka didirisiwa tsa bogologolo tsa leje, tse di dirileng gore e tsenngwe mo Lenaaneng la UNESCO la Ngwao ya Lefatshe ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980).<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/17 "Lower Valley of the Omo"]. ''UNESCO World Heritage Centre''. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Retrieved 18 September 2021.</ref> == Dipopego tsa lefatshe == Noka ya Omo e bopega ka go kopana ga Noka ya Gibe, e e leng nngwe ya dinoka tse di kgolo tse di tsenang mo Nokeng ya Omo, le Noka ya Gojeb, e e leng nngwe ya dinoka tse dikgolo tse di tsenang mo Nokeng ya Omo.<ref>[https://etd.aau.edu.et/server/api/core/bitstreams/97c95d07-ed80-460f-bcfc-167ddfd78fe6/content "Impact of Land use Land cover change on Stream flow (Case Study Gilgel Gibe III)".] ''Addis Abeba University''. Addis Abeba University - Institute of Technology School of Garaduate Studies Department of Civil Engineering. Retrieved 9 November 2025</ref> Ka ntlha ya bogolo jwa tsone, boleele jwa tsone le tsela e di tsamayang ka yone, motho a ka nna a akanya gore noka ya Omo le ya Gibe ke noka e le nngwe fela mme e na le maina a a farologaneng. Ka jalo, ka dinako tse dingwe karolo yotlhe ya noka eno e bidiwa Mokgatšha wa Noka ya Omo-Gibe. Noka eno e akaretsa karolo ya kgaolo ya Oromia e e kwa bophirima le bogare jwa kgaolo ya Southern Nations, Nationalities, and People's Region.<ref>Lehner, Bernhard; Verdin, Kristine; Jarvis, Andy (2008-03-04). [https://dx.doi.org/10.1029/2008eo100001 "New Global Hydrography Derived From Spaceborne Elevation Data".] ''Eos, Transactions American Geophysical Union''. '''89''' (10): 93–94. doi:10.1029/2008eo100001. ISSN 0096-3941.</ref> Tsela ya yone e leba kwa borwa, fela e na le go sokologa go go golo go ya kwa bophirima kwa 7° N 37° 30' E go ya go 36° E kwa e retologelang kwa borwa go fitlha 5° 30' N kwa e dirang S-bend e kgolo teng mme e bo e tswelela ka tsela ya yone e e yang kwa borwa kwa Letsheng la Turkana. Go ya ka tshedimosetso e e gatisitsweng ke Ethiopian Central Statistical Agency, Noka ya Omo-Bottego e boleele jwa 760 kilometres (470 mi).<ref>[https://web.archive.org/web/20101113215000/http://www.csa.gov.et/index.php?option=com_rubberdoc&view=doc&id=184&format=raw&Itemid=466 "Climate, 2008 National Statistics (Abstract)",] Table A.1. Central Statistical Agency website (accessed 26 December 2009)</ref> Mo tseleng ya yone, Omo-Bottego e na le go wa ga dimetara di ka nna makgolo a supa go tswa mo go kopanngweng ga dinoka tsa Gibe le Wabe ka dimetara di lesekete ,le masome a marataro go ya go masome a mararo le borataro kwa godimo ga letšha, mme ka jalo ke molapo o o bonako kwa godimo ga yone, o kgaogantswe ke Kokobi le diphororo tse dingwe, mme o kgona go tsamaya ka dikepe sebaka se sekhutshwane fela fa godimo ga fa o elela mo Letsheng la Turkana, lengwe la matsha a Gregory Rift. The Spectrum Guide to Ethiopia e e tlhalosa jaaka lefelo le le rategang la go rafting ka kgwedi ya Lwetse le Diphalane, fa noka e santse e le kwa godimo ka nako ya dipula.<ref>Camerapix (2000), p. 262 [https://en.wikipedia.org/wiki/Omo_River#cite_note-6]</ref> Noka e e botlhokwa thata ya yone ke Noka ya Gibe; dinoka tse dinnye di akaretsa Noka ya Wabi, Denchya, Gojeb, Mui le Usno. Noka ya Omo-Bottego e ne e bopa melelwane ya botlhaba ya magosi a pele a Janjero le Garo. Noka ya Omo gape e elela go feta Mago le Omo National Parks, tse di itsegeng ka diphologolo tsa tsone tsa naga. Diphologolo di le dintsi di nna gaufi le noka eno, go akaretsa le dinare, dikwena le dinoga tse di bidiwang di-puff. == Metswedi == r7ktr1ew1n6ozy16ozwaw0hrd84hdh0 Noka ya Corubal 0 14166 51841 51698 2026-06-28T17:47:36Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51841 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Corubal''', e e itsegeng gape jaaka Rio Corubal kgotsa Tomine, ke noka ya Afrika Bophirima, e e leng karolo e kgolo ya [[Noka ya Geba]]. Mo sekgaleng se sekhutshwane, e dira molelwane wa boditšhabatšhaba fa gare ga Guinea le [[Guinea-Bissau]]. E boleele jwa dikilometara di le makgolo a matlhano le masome a marataro (350 mi). == Corubal == Corubal e ne e le molelwane magareng ga Kaabu le Imamate ya Futa Jallon kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le borobabobedi le kwa tshimologong ya ngwagakgolo wa bo lesome le borobabongwe.<ref>[https://www.scribd.com/document/902727591/Mane-M-Le-Kaabu-XIII-XIXe-Une-des-grandes-entite-s-historiques-de-l-espace-mandingue-de-Se-ne-gambie Mane, Mamadou. ''Le Kaabu (XIIIe-XIXe siècle), Une des grandes entités historiques de l’espace mandingue de Sénégambie''.] Retrieved 3 March 2026.</ref> Ka nako ya Ntwa ya Bokolone ya Sepotokisi ka kgwedi ya Tlhakole ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le borobabongwe (1969), masole a Sepotokisi, fa a ne a ikgogela morago go tswa kwa mafelong a a kwa Madina do Boe, a ne a latlhegelwa ke masole a le masome a mane le bosupa ka ntlha ya go nwela fa mokoro wa bone o o neng o tletse thata o ne o fologela kwa thoko fa ba ne ba kgabaganya Corubal. Tiragalo eno e ne ya itsege jaaka Masetlapelo a Cheche.<ref>[https://web.archive.org/web/20251009182853/http://www.cienciahoje.pt/index.php?oid=39816&op=all "Desastre de Cheche: 'Dignificar morte' de antigos combatentes"]. ''CiênciaHoje''. 2026. Archived from the original on 9 October 2025. Retrieved 14 June 2026</ref> == Tumalano == Tumelano ya porotokolo e e bidiwang "Corubal River Agreement" e ne ya saenwa ka kgwedi ya Phalane e le masome a mabedi le bongwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa le borobabobedi (1978) kwa Conakry ke Rephaboliki ya Guinea le Rephaboliki ya Guinea Bissau go tlhabolola le go laola Noka ya Kaliba-Koribal; Noka ya Corubal e bidiwa gape Kaliba. "Organisation pour la Mise en Valeur du Fleuve Gambie" (OMVG) e e itsiweng gape jaaka "The Gambia River Basin Development Organization" le yone e ne ya dumelana go tlhomiwa go ithuta le go tlhabolola maano a tsamaiso ya diporojeke mo Nokeng ya Gambia, Noka ya Geba le Noka ya Corubal go tlhagisa motlakase, nosetso, go laola merwalela, go tsamaisa dikepe, boleng jwa metsi le mafaratlhatlha. <ref>''[https://books.google.com/books?id=NPXKoHilf8kC&pg=PA92 Hydropolitical Vulnerability And Resilience Along International Waters: Africa]''. UNEP/Earthprint. 2005. pp. 92–. ISBN <bdi>978-92-807-2575-9</bdi>. Retrieved 3 January 2013.</ref><ref>Shlomi Dinar (2008). [https://books.google.com/books?id=tx8SoeluyWoC&pg=PA247 ''International Water Treaties: Negotiation and Cooperation Along Transboundary Rivers''. Psychology Press.] pp. 247–. ISBN <bdi>978-0-415-77208-2</bdi>. Retrieved 3 January 2013</ref>Tumalano e e lemogile gape gore kgaolo ya noka ya Corubal e ka nna 24000 km2 ka 17500 km2 (72.71%) kwa Guinea le 27.02% kwa Guinea Bissau.<ref>[https://web.archive.org/web/20150110210929/http://www.awiru.co.za/pdf/F_BACK%20UNEP%20Africa.pdf "Appendix 1 International Freshwater Agreements, River Basin organizations, and River Basin Commissions of Africa"] (PDF). ''Corubal''. UNEP Africa. Archived from the original (pdf) on 10 January 2015. Retrieved 31 January 2013.</ref>OMVG e ithutile mafelo a le mane a a ka tlhabololwang jaaka diporojeke tsa motlakase wa metsi. Diporojeke tse ke, Sambangalou mo Nokeng ya Gambia, Diporojeke tsa Fello Sounga le Saltinho mo Nokeng ya Koliba/Corubal, le Porojeke ya Gaoual mo Nokeng ya Géba. Le fa go le jalo, tumelano e e akaretsang ga e na melawana epe e e maleba le ya thulaganyo e e laolang tirisano magareng ga Guinea le Guinea-Bissau. Ka jalo go akantshitswe gore go tshwanetse ga dirisiwa "Tumalano ya Ditšhaba tse di Kopaneng ya Molao wa Ditiriso tse e Seng tsa go Tsamaisa Ditsamaiso tsa Metsi tsa Boditšhabatšhaba" e e leng sedirisiwa sa lefatshe lotlhe, se se amogetsweng ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bosupa (1997), go rotloetsa tlhabololo e e lekalekanang le e e tsweletseng le tsamaiso ya dinoka tse di tlhakanetsweng ke dinaga tse pedi kgotsa go feta. Ka go dirisa ditlamelo tsa tumelano eno tumelano e e leng teng magareng ga dinaga tse pedi tsa lekadiba ka ga tlhabololo ya Noka ya Corubal e tla tlhoka go atolosiwa ka go dira ditlamelo tse di kgethegileng tsa "go itsise le go kaela tirisanommogo, mmogo le go neela komiti ya setegeniki kaelo ya semolao go diragatsa ditiro tsa yone botoka".<ref>[http://www.internationalwaterlaw.org/bibliography/WWF/RA_West_Africa.pdf "UN Watercourses Convention: Applicability And Relevance In West Africa"] (pdf). International Water Law organization. Retrieved 31 January 2013</ref> == Metswedi == mgesyni67u84b2mh3elk5yrqsya3awh Noka ya Licungo 0 14170 51847 51702 2026-06-28T18:07:58Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51847 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Licungo''' ke noka ya lefatshe la [[Mozambique]] mo metsaneng ya Zambezia. Noka eno e simolola kwa bokone jwa Gurúè mme e elela kwa borwa go ya kwa Lewatleng la India. E tlogela kgaolo ya Gurué, noka e bopa molelwane magareng ga Namarroi le Ile mme morago e bo e nna molelwane o o kwa borwa wa kgaolo ya Lugela pele e tsena mo kgaolong ya Mocuba. Kwa motseng wa Mocuba, noka ya Licungo e kopana le noka ya Lugela e e elelang go tswa gaufi le molelwane wa [[Malawi]]. Go tswa foo noka eno e nna molelwane wa dikgaolo tsa Namacurra le Maganja da Costa. Merwalela ke kgang e e tlhagelelang gangwe le gape, go akaretsa le merwalela ya lefatshe la Mozambique ya ngwaga wa dikete tse pedi (2000).<ref>[http://www.poptel.org.uk/mozambique-news/newsletter/floods2.html Kariba warns that floodgates will open this week] Mozambique News Agency</ref>Merwalela ka kgwedi ya Ferikgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015 )e ne ya bolaya batho ba le masome a marataro le bone mme borogo jwa National Road 1 kwa Mocuba bo ne jwa gosomana. <ref>[https://web.archive.org/web/20181221050319/http://infodiario.co.mz/articles/detail_article/4389 "País dividido: Águas do rio Licungo inundam distrito de Mocuba".] ''infodiario.co.mz'' (in Portuguese).</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20190622205050/http://www.jornaldomingo.co.mz/index.php/reportagem/4650-vale-de-lagrimas-na-bacia-do-licungo "Vale de lágrimas na bacia do Licungo"]. ''www.jornaldomingo.co.mz'' (in Portuguese).</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018), lekadiba le, le ne la nna lefelo le le tsepameng la go dira dimmapa ke National Institute for Disaster Management (INGC),<ref>[https://web.archive.org/web/20181221135235/http://www.rm.co.mz/index.php/component/k2/item/2247-ingc-lanca-projecto-atlas-de-resposta-aos-desastres-na-bacia-do-licungo.html "INGC lança Projecto Atlas de resposta aos desastres na Bacia do Licungo"] [INGC launches Atlas Project to respond to disasters in the Licungo Basin] (in Portuguese). Rádio Moçambique. 2018-07-17. Archived from the original on 2018-12-21.</ref>le le neng le tshegediwa ke World Food Programme.<ref>[https://twitter.com/wfp_mozambique/status/1004659850587099136?s=19 "#HappeningNow : National Institute for Disaster Management (INGC) holds the 1st technical meeting for the mapping of the Licungo River Basin, in Zambézia province, to reduce disaster risks and facilitate emergency response planning. With @WFP in #Mozambique support".] 2018-06-07.</ref>Basin e ne ya tlhatlhobiwa gape ke setlhopha sa Dutch Risk Reduction.<ref>[https://web.archive.org/web/20160322234648/http://www.drrteam-dsswater.nl/wp-content/uploads/2015/06/DRR-report-Mozambique-Licungo-Final-Report-15-June-2015.pdf "Dutch Risk Reduction Team: Reducing the risk of water related disasters"] (PDF). Kingdom of the Netherlands. 2015-06-15. Archived from the original (PDF) on 2016-03-22</ref> Mafelo a temothuo a akaretsa Munda Munda plain<ref>[https://web.archive.org/web/20181221134707/https://www.dutchwatersector.com/solutions/projects/71-munda-munda-irrigation-project.html "Munda Munda Irrigation Project".] Dutch Water Sector. 2010-11-01. Archived from the original on 2018-12-21.</ref>le masimo a sukiri a Sena. == Metswedi == 1p7glrauixjcfabux52i37fckmbgu8n Noka ya Antainambalana 0 14192 51837 51729 2026-06-28T17:30:51Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 51837 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Antainambalana''' (E itsege gape ka leina la Antainambalan mo dimmapeng dingwe) <ref>[https://www.telegraphjournal.com/telegraph-journal/story/33556866/ruffed-lemurs-have-a-bni?source=story-related "Telegraph-Journal"]. ''www.telegraphjournal.com''.</ref>ke noka e e mo kgaolong ya Am gbedoxɔa kwa bokone-botlhaba jwa lefatshe la [[Madagascar]]. E elela go tswa kwa dithabeng go ya kwa Bay of Antongil le Indian Ocean gaufi le Maroantsetra. <ref>(in French) [http://www.madamax.com/index.php/fr/antainambalana.html Madamax Rafting] Archived 2018-11-09 at the Wayback Machine</ref>Bodiba jwa yone bo bogolo jwa 5,902 km2 (2,279 mi2).<ref>{{Cite web |url=https://www.environnement.mg/wp-content/uploads/2019/04/9.-Chapitre-5-Eaux-Douces_gire.pdf |title=Le Canal de Pangalane, E Madagascar |access-date=2026-06-27 |archive-date=2023-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129080829/https://www.environnement.mg/wp-content/uploads/2019/04/9.-Chapitre-5-Eaux-Douces_gire.pdf |url-status=dead }}</ref> == Ditso == Mo ngwagakgolong wa bo lesome le borobabobedi noka eno e ne ya bidiwa Noka ya Tingballe ke batsamai ba dikepe ba ntlha ba Yuropa.<ref>[http://epa.oszk.hu/01400/01462/00037/pdf/205-238.pdf "Voigt 2007. Maurice Benyovszky and his "Madagascar Protocolle" (1772-1776). Hungarian Studies 21/1-2"] (PDF).</ref> == Metswedi == s1zjn2tj5ortxe8etsdmaryive0a9hh Mosele wa Taolo ya merwalela wa Mfoundi 0 14210 51830 2026-06-28T15:56:09Z OtengPortia 12840 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361423870|Mfoundi Flood Canal]]" 51830 wikitext text/x-wiki '''Mosele wa Taolo ya Merwalela wa Mfoundi''' ke tsamaiso e kgolo ya go ntsha metsi le [[:en:Flood-control|go laola merwalela]] mo toropong ya [[:en:Yaoundé|Yaoundé]], [[:en:Cameroon|Cameroon]]. O amanngwa le mokgatšha wa Noka ya Mfoundi, o o ralalang motsemogolo mme o itemogelang merwalela gangwe le gape.<ref name=":0">{{Cite web |last=Bank |first=African Development |date=2026-02-13 |title=À Yaoundé, l'assainissement transforme durablement la ville et des vies |url=https://www.afdb.org/fr/success-stories/yaounde-lassainissement-transforme-durablement-la-ville-et-des-vies-90872 |access-date=2026-06-25 |website=Banque africaine de développement |language=fr}}</ref> '''Tsamaiso ya metsi''' Noka ya Mfoundi e elela mo mafelong a a nang le baagi ba bantsi kwa Yaoundé, koo tsamaiso ya tlholego ya go elela ga metsi e fetotsweng thata ka ntlha ya go [[:en:Urban_expansion|gola ga toropo.]]<ref name=":0" /> Mokgatšha wa noka o lemogiwa ka go elela ka bofefo ga metsi a dipula ka ntlha ya go oketsega ga mafelo a a sa monyeng metsi le go fokotsega ga dimela.<ref name=":1">{{cite journal |last1=Mashaly |first1=Ahmed F. |last2=Fernald |first2=Alexander G. |date=18 May 2020 |title=Identifying Capabilities and Potentials of System Dynamics in Hydrology and Water Resources as a Promising Modeling Approach for Water Management |journal=Water |volume=12 |issue=5 |pages=1432 |bibcode=2020Water..12.1432M |doi=10.3390/w12051432 |doi-access=free}}</ref> '''Kotsi ya merwalela''' Yaoundé e itemogela merwalela gangwe le gape, segolobogolo mo dikgaolong tse di kwa mafelong a a kwa tlase tse di bapileng le tsela ya Noka ya Mfoundi.<ref name=":2">{{cite web |title=Cameroon |url=https://www.worldbank.org/en/country/cameroon |website=World Bank Group}}</ref> [[:en:Flood|Merwalela]] gantsi e okediwa ke go thibega ga mesela ya go ntsha metsi le ditsamaiso tse di sa lekanang tsa [[:en:Waste_management|taolo ya matlakala.]]<ref name=":1" /> '''Tlhabololo ya mafaratlhatlha''' Mosele wa taolo ya merwalela wa Mfoundi o ne wa agiwa e le karolo ya maiteko a go tokafatsa ditsamaiso tsa go ntsha metsi mo toropong, ka maikaelelo a go fokotsa [[kotsi ya merwalela]] kwa Yaoundé.<ref name=":2" /> Ditiro tsa boenjeniere di akaretsa [[:en:Dredging|go epa]] le go ntsha seretse mo moseleng, go lolamisa tsela ya noka, le go aga mafaratlhatlha a go ntsha [[:en:Stormwater|metsi a dipula.]] '''Dikgwetlho tsa tikologo''' Mathata a magolo a tikologo a akaretsa: -go kokoana ga matlakala a a thata mo [[:en:Drainage_channel|meseleng ya go ntsha metsi]]<ref name=":1" /> -[[:en:Erosion|go kgogega]] ga mabopo a noka<ref>ScienceDirect hydrology studies https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2212096318300300{{dead link|date=June 2026}}</ref> -katoloso e e sa laolweng ya mafelo a bonno<ref name=":2" /> '''Botlhokwa mo ikonoming''' Mosele ono o sireletsa mafaratlhatlha a botlhokwa kwa Yaoundé, go akaretsa ditsela, mafelo a bonno le dikgaolo tsa kgwebo.<ref name=":2" /> m069q6q3u1026bs87rpavxoh8gar5q4 Letamo la Mmakgodumo 0 14211 51831 2026-06-28T16:33:09Z OtengPortia 12840 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1359411187|Mmakgodumo Dam]]" 51831 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Mmakgodumo''', le gape le itsiweng jaaka '''Letamo la Bathoen''', ke letamo le le kwa [[:en:Kanye,_Botswana|Kanye]] mo [[:en:Southern_District_(Botswana)|Kgaolong ya Borwa]] ya Botswana. Le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga boeteledipele jwa [[:en:Bathoen_II|Kgosi Bathoen II,]] Kgosi e Kgolo ya Bangwaketse, e le karolo ya maiteko a ntlha a go laola metsi le go tlhabolola nosetso mo lefelong leo.<ref>{{Cite web |date=2009-01-23 |title=From fairy tale to tourism |url=https://www.mmegi.bw/features/from-fairy-tale-to-tourism/news |access-date=2026-06-12 |website=Mmegi Online |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=DailyNews |url=https://dailynews.gov.bw/news-detail/9264 |archive-url=http://web.archive.org/web/20241031164008/https://dailynews.gov.bw/news-detail/9264 |archive-date=2024-10-31 |access-date=2026-06-12 |website=dailynews.gov.bw |language=en}}</ref> Letamo le sa ntse le le karolo ya botlhokwa ya ngwao le tikologo ya Kanye, mme le amanngwa le bojanala, boswa jwa lefelo le pabalesego ya diphologolo. '''Hisetori''' Letamo la Mmakgodumo le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga Kgosi Bathoen II e le karolo ya maiteko a go rarabolola bothata jwa tlhaelo ya metsi le go tshegetsa tsotlhe tsa temo kwa Kanye. Letamo le ne la nna motheo wa porojeke ya nosetso e e neng e tlamela merogo le dijalo tse dingwe bakeng sa tiriso ya baagi, go akaretsa le mananeo a go fepa baithuti kwa dikolong mo tshimologong ya dingwaga tsa bo-1940.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web |title=he Settlement Nexus of the Southern District of Botswana |url=https://repository.up.ac.za/bitstreams/265c0684-42f7-4476-add0-37f15101de5d/download |access-date=2026-06-12 |website=University of Pretoria Repository}}</ref> Letamo le tsewa e le nngwe ya diporojeke tsa ntlha tsa nosetso tse di neng tsa simololwa ke baagi mo kgaolong eo, mme le amanngwa thata le ponelopele e e bophara ya tlhabololo ya Kgosi Bathoen II ya Kanye. == Lefelo la Pabalesego ya Dinonyane == Ka 1992, lefelo le le dikologileng Letamo la Mmakgodumo le ne la itsisiwe semmuso jaaka '''Lefelo la Pabalesego ya Dinonyane la Letamo la Bathoen''', ka fa tlase ga Lefapha la Diphologolo le Diphaka tsa Bosetšhaba. Lefelo leno la pabalesego le ne la tlhomiwa go rotloetsa pabalesego ya tlholego le bojanala jo bo tswelelang, fa gape le sireletsa tikologo ya tlholego ya letamo.<ref>{{Cite web |date=2015-05-20 |title=Botswanas National Monuments and Protected Areas |url=https://www.mmegi.bw/features/botswanas-national-monuments-and-protected-areas/news-77983 |access-date=2026-06-12 |website=Botswanas National Monuments and Protected Areas}}</ref> Lefelo la pabalesego le tlamela bonno jwa mefuta e e farologaneng ya dinonyane le diphologolo tse dingwe tse di amanang le letamo le dikgwa tse di le dikologileng. Le dirisediwa boitapoloso jo bo jaaka go lebelela dinonyane, go tshwara ditlhapi le bojanala jo bo ikaegileng ka tlholego. '''Bojanala le botlhokwa jwa ngwao''' Letamo la Mmakgodumo ke lengwe la mafelo a a itsegeng a bojanala mo kgaolong ya Kanye. Le amanngwa le dipolelo tsa setso, boswa jwa ngwao le dilo tsa tlholego tse di gogelang baeng, tse di jaaka mekgatšha e e boteng le mafelo a a nang le dikgwa a a gaufi.<ref>{{Cite web |date=2009-01-23 |title=From fairy tale to tourism |url=https://www.mmegi.bw/features/from-fairy-tale-to-tourism/news |access-date=2026-06-12 |website=Mmegi Online |language=en}}</ref> Lefelo leno ke karolo ya maiteko a magolo a go rotloetsa bojanala jwa ngwao mo Kgaolong ya Borwa, mme le amanngwa le mananeo a boswa a a etelelwang pele ke baagi ba lefelo leo. '''Pabalesego''' Taolo ya tikologo ya lefelo la letamo e akaretsa maiteko a go tlhokomela selekanyo sa metsi le go laola dimela tse di le dikologileng. Dipatlisiso le dipego tsa mo lefelong leo di supile matshwenyego ka go anama thata ga ditlhare tsa eucalyptus, mme bothata joo bo rarabolotswe ka ditsela tsa taolo e e laolwang sentle, tse di ikaeletseng go sireletsa tekatekano ya tikologo ya letamo.<ref>{{Cite web |last=Moekejo |first=Kehumile |date=2020-05-07 |title=Eucalyptus Overpopulation at Mmakgodumo threatens dam |url=https://allafrica.com/stories/202005080694.html |access-date=2026-06-12 |website=AllAfrica}}</ref> '''Bona gape''' -[[:en:Kanye|Kanye]] - [[:en:Bathoen_II|Kgosi Bathoen II]] - [[:en:List_of_dams_and_reservoirs_in_Botswana|Lenaane la matamo le mafelo a polokelo ya metsi mo Botswana]] [[Karolo:Botswana]] [[Karolo:Coordinates on Wikidata]] [[Karolo:Articles with short description]] j2ulzrux5cj9v4lhsyi6k9sqym3wgxg 51832 51831 2026-06-28T16:35:09Z OtengPortia 12840 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51832 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Mmakgodumo''', le gape le itsiweng jaaka '''Letamo la Bathoen''', ke letamo le le kwa [[:en:Kanye,_Botswana|Kanye]] mo [[:en:Southern_District_(Botswana)|Kgaolong ya Borwa]] ya Botswana. Le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga boeteledipele jwa [[:en:Bathoen_II|Kgosi Bathoen II,]] Kgosi e Kgolo ya Bangwaketse, e le karolo ya maiteko a ntlha a go laola metsi le go tlhabolola nosetso mo lefelong leo.<ref>{{Cite web |date=2009-01-23 |title=From fairy tale to tourism |url=https://www.mmegi.bw/features/from-fairy-tale-to-tourism/news |access-date=2026-06-12 |website=Mmegi Online |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=DailyNews |url=https://dailynews.gov.bw/news-detail/9264 |archive-url=http://web.archive.org/web/20241031164008/https://dailynews.gov.bw/news-detail/9264 |archive-date=2024-10-31 |access-date=2026-06-12 |website=dailynews.gov.bw |language=en}}</ref> Letamo le sa ntse le le karolo ya botlhokwa ya ngwao le tikologo ya Kanye, mme le amanngwa le bojanala, boswa jwa lefelo le pabalesego ya diphologolo. '''Hisetori''' Letamo la Mmakgodumo le ne la agiwa ka 1940 ka fa tlase ga Kgosi Bathoen II e le karolo ya maiteko a go rarabolola bothata jwa tlhaelo ya metsi le go tshegetsa tsotlhe tsa temo kwa Kanye. Letamo le ne la nna motheo wa porojeke ya nosetso e e neng e tlamela merogo le dijalo tse dingwe bakeng sa tiriso ya baagi, go akaretsa le mananeo a go fepa baithuti kwa dikolong mo tshimologong ya dingwaga tsa bo-1940.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web |title=he Settlement Nexus of the Southern District of Botswana |url=https://repository.up.ac.za/bitstreams/265c0684-42f7-4476-add0-37f15101de5d/download |access-date=2026-06-12 |website=University of Pretoria Repository}}</ref> Letamo le tsewa e le nngwe ya diporojeke tsa ntlha tsa nosetso tse di neng tsa simololwa ke baagi mo kgaolong eo, mme le amanngwa thata le ponelopele e e bophara ya tlhabololo ya Kgosi Bathoen II ya Kanye. '''Lefelo la Paabalesego ya Dinonyane''' Ka 1992, lefelo le le dikologileng Letamo la Mmakgodumo le ne la itsisiwe semmuso jaaka '''Lefelo la Pabalesego ya Dinonyane la Letamo la Bathoen''', ka fa tlase ga Lefapha la Diphologolo le Diphaka tsa Bosetšhaba. Lefelo leno la pabalesego le ne la tlhomiwa go rotloetsa pabalesego ya tlholego le bojanala jo bo tswelelang, fa gape le sireletsa tikologo ya tlholego ya letamo.<ref>{{Cite web |date=2015-05-20 |title=Botswanas National Monuments and Protected Areas |url=https://www.mmegi.bw/features/botswanas-national-monuments-and-protected-areas/news-77983 |access-date=2026-06-12 |website=Botswanas National Monuments and Protected Areas}}</ref> Lefelo la pabalesego le tlamela bonno jwa mefuta e e farologaneng ya dinonyane le diphologolo tse dingwe tse di amanang le letamo le dikgwa tse di le dikologileng. Le dirisediwa boitapoloso jo bo jaaka go lebelela dinonyane, go tshwara ditlhapi le bojanala jo bo ikaegileng ka tlholego. '''Bojanala le botlhokwa jwa ngwao''' Letamo la Mmakgodumo ke lengwe la mafelo a a itsegeng a bojanala mo kgaolong ya Kanye. Le amanngwa le dipolelo tsa setso, boswa jwa ngwao le dilo tsa tlholego tse di gogelang baeng, tse di jaaka mekgatšha e e boteng le mafelo a a nang le dikgwa a a gaufi.<ref>{{Cite web |date=2009-01-23 |title=From fairy tale to tourism |url=https://www.mmegi.bw/features/from-fairy-tale-to-tourism/news |access-date=2026-06-12 |website=Mmegi Online |language=en}}</ref> Lefelo leno ke karolo ya maiteko a magolo a go rotloetsa bojanala jwa ngwao mo Kgaolong ya Borwa, mme le amanngwa le mananeo a boswa a a etelelwang pele ke baagi ba lefelo leo. '''Pabalesego''' Taolo ya tikologo ya lefelo la letamo e akaretsa maiteko a go tlhokomela selekanyo sa metsi le go laola dimela tse di le dikologileng. Dipatlisiso le dipego tsa mo lefelong leo di supile matshwenyego ka go anama thata ga ditlhare tsa eucalyptus, mme bothata joo bo rarabolotswe ka ditsela tsa taolo e e laolwang sentle, tse di ikaeletseng go sireletsa tekatekano ya tikologo ya letamo.<ref>{{Cite web |last=Moekejo |first=Kehumile |date=2020-05-07 |title=Eucalyptus Overpopulation at Mmakgodumo threatens dam |url=https://allafrica.com/stories/202005080694.html |access-date=2026-06-12 |website=AllAfrica}}</ref> '''Bona gape''' -[[:en:Kanye|Kanye]] - [[:en:Bathoen_II|Kgosi Bathoen II]] - [[:en:List_of_dams_and_reservoirs_in_Botswana|Lenaane la matamo le mafelo a polokelo ya metsi mo Botswana]] [[Karolo:Botswana]] [[Karolo:Coordinates on Wikidata]] [[Karolo:Articles with short description]] ssh5fckyqzk9dxwnwi5xv0kkjarbu7b Noka ya Komati 0 14212 51865 2026-06-28T20:33:06Z Lucrucia98 12161 # AWC 2026 # WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Noka ya Komati 51865 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Rio Komati gorge cmichaelhoganlowres.jpg|thumb|Noka ya komati]] Noka ya Komati,<ref>Nakayama, M. (200[https://books.google.com/books?id=nBJPAAAAMAAJ 3). ''International Waters in Southern Africa'']. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. ISBN <bdi>978-92-808-1077-6</bdi>. Retrieved 30 December 2021.</ref>e e itsiweng gape jaaka Noka ya Inkomati <ref>[http://speciesstatus.sanbi.org/assessment/last-assessment/115/ "Kneria sp nov south africa"]. ''Red List of South African Species''. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021</ref>kgotsa Noka ya Incomati<ref>Nakayama, M. (2003). ''[https://books.google.com/books?id=nBJPAAAAMAAJ International Waters in Southern Afri]ca''. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. ISBN <bdi>978-92-808-1077-6</bdi>. Retrieved 30 December 2021.</ref>(kwa Mozambique, go tswa mo Sepotokising Rio Incomati<ref name=":0">[https://www.britannica.com/place/Komati-River "Komati River"]. ''Encyclopedia Britannica''. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ke noka kwa Afrika Borwa, Eswatini le Mozambique. E tlholega kwa bokone-bophirima jwa Eswatini, e kopanngwa ke Noka ya Crocodile mo Dithabeng tsa Lebombo, e tsena kwa borwa-bophirima jwa Mozambique kwa tlase ga toropo ya molelwane ya Komatipoort, mme e tsena mo Lewatleng la India mo e ka nnang 24 km (15 mi) bokone-botlhaba jwa Maputo.<ref name=":0" /> == Metswedi == lksqokijjz8gck4gnjpvhtx7ttaobb2 Diphororo tsa Barrakunda 0 14213 51880 2026-06-29T06:10:17Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Barrakunda 51880 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Barrakunda''' kgotsa '''Barra Kunda''' Falls<ref>[http://travelingluck.com/Africa/Gambia/Gambia,+The+(general)/_2413825_Barra+Kunda+Falls.html "Barra Kunda Falls / Barra Kunda Falls, Gambia, The (general), Gambia, Africa".] ''travelingluck.com''. Retrieved 2019-05-20.</ref>ke phororo e e kwa kgaolong ya Tambacounda kwa [[Senegal]],<ref>[http://www.getamap.net/maps/the_gambia/gambia_the_(general)/_barrakundafalls/ "Barra Kunda Falls (Barrakundafalls) - Map, Weather and Photos - The Gambia: rapids - Lat:13.55 and Long:-13.8167".] ''www.getamap.net''. Retrieved 2019-05-20.</ref> dikilometara di le makgolo a matlhano (300 mi) go tswa kwa molomong wa [[Noka ya Gambia]]. <ref>[https://www.britannica.com/place/Barra-Kunda-Falls "Barra Kunda Falls | waterfalls, The Gambia-Senegal"]. ''Encyclopedia Britannica''. Retrieved 2019-05-20.</ref><ref>Gray, J. M. (2015-06-11). ''[https://books.google.com/books?id=Dr8sCQAAQBAJ&q=Barrakunda+Falls&pg=PA2 A History of the Gambia]''. Cambridge University Press. ISBN [[:en:Special:BookSources/9781107511965|<bdi>9781107511965</bdi>.]]</ref> E re ka diphororo tseno di ne di dira gore go se ka ga tsamaya motho mo nokeng ka paka ya komelelo, di ne di le botlhokwa thata e bile e le sekgoreletsi mo babatlisising ba kwa Yuropa ba ba jaaka [[Richard Jobson]] le [[Richard Graves MacDonnell]] ba ba neng ba batla go ya kwa tengteng ga naga. Motsana wa Barrakunda, karolo ya Bogosi jwa Wuli, nako le nako e ne e le lefelo la dikgolagano tsa kgwebisano tsa Yuropa go tloga ka ngwaga wa sekete,makgolo a marataro le masome a matlhano le bongwe.<ref>Gailey, Harry (1987). Historical dictionary of the Gambia. p38. Metuchen, N.J.: Scarecrow Press. <nowiki>ISBN 0810820013</nowiki>.</ref> == Metswedi == 8atqf4p8mj0y8pvemzo9bvrgx9qjrpc Diphororo tsa Dindefelo 0 14214 51881 2026-06-29T06:15:51Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Dindefelo 51881 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Dindefelo.jpg|thumb|Diphororo tsa Dindefelo]] Diphororo tsa Dindefelo , di kwa toropong ya [[Dindefelo]], ke lefelo la bojanala le phaka e e kwa borwabotlhaba jwa [[Senegal|Senegal.]] E bokgakala jwa dikilometara di sekae fela go tswa mo molelwaneng wa Guinea. Diphororo tseno di boleele jwa dimetara di ka nna lekgolo. Ke karolo ya Lefelo la Boswa jwa Lefatshe la Bassari la UNESCO. == Metswedi == l1fo0hhuvwunbgxwh9jr38a9ipkulkz Letamo la Ain Zada 0 14215 51882 2026-06-29T06:32:41Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Letamo la Ain Zada 51882 wikitext text/x-wiki '''Letamo la Ain Zada''' ke letamo le le leng botelele jwa dikilometara di le lesome (6 mi) kwa botlhaba jwa [[Khelil]] mo nokeng ya Bou-Sellam mo kgaolwaneng ya Bordj Bou Arréridj, Algeria. E agilwe magareng ga ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bobedi le masome a robabobedi le borataro, maikaelelo a magolo a letamo ke go tlamela metsi a go nwa le a go nosetsa kwa [[Sétif]], e e leng dikilometara di le masome a mabedi le bone go ya kwa bophirima. <ref>[http://www.hidrotehnika.rs/en/algerie/ain-zada/ "Ain Zada"]. Hidrotehnika-Hidroenergetika. Retrieved 22 August 2011.</ref> == Metswedi == lar2x5jpgdx05k5p9ehm4p4qxc7bff9 Letsha la Shirwa 0 14216 51883 2026-06-29T06:41:18Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Letsha la Shirwa #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51883 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Shirwa''' ke letsha le le kwa [[Mozambique]]. Le upolotswe ke motlhotlhomisi wa kwa [[Scotland]], [[David Livigstone|David Livingstone]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le borobabongwe.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/3496847.stm "'Message in a bottle' for auction".] BBC. 2004-02-17. Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == axa4pnplkfqlp50ztep64v2pewoigu6 Letsha la Chilwa 0 14217 51885 2026-06-29T07:10:15Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Letsha la Chilwa #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51885 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Chilwa''' ke letsha la bobedi ka bogolo kwa Malawi le sala morago letsha la [[Malawi]]. Le kwa kgaolong e e kwa botlhaba ya Zomba, gaufi le molelwane le lefatshe la [[Mozambique]]. Le dikhilomithara di le masome a marataro ka boleele le bophara jwa dikhilomithara di le masome a mane, letsha le dikaganyeditswe ke makgobokgobo. Go na le setlhaketlhake fa gare ga letsha, se se bidiwang [[setlhaketlhake sa Chisi]]. Letsha ga le tsholole metsi, seelo sa metsi se laowa thata ke dipula tsa dipaka tse di farologaneng le go tsewa ke phefo le letsatsi ka paka ya selemo. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabobedi, letsha le ne la nyelela ka seemo sa bosa se se neng se omeletse thata. Fa [[David Livingstone]] a etela letsha ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le borobabongwe,<ref>[[:en:Hugh_Chisholm|Chisholm, Hugh]], ed. (1911). "[[wikisource:1911_Encyclopædia_Britannica/Chilwa|Chilwa]]" . ''[[:en:Eleventh_edition_of_the_Encyclopædia_Britannica|Encyclopædia Britannica]]''. Vol. 6 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 164.</ref> o ne a bega gore molelwane wa lone o o kwa borwa o goroga kwa Mulanje Massif, mo go neng go tlaa dira letsha boleele jwa dikhilomithara di le masome a mararo le bobedi (dimithara di le lesome) go gaisa jaaka le ntse gompieno. Lekgotla la Danish International Development Agency, le bereka le puso ya Malawi le ntse le berekago netefatsa tshomarelo ya letsha la makgobokgobo. Lenaneno la Lake Chilwa Basin Climate Change Adaptation Programme le simolotswe go leka go somarela kgaolo e, e e seng makgobokgobo a a botlhokwa fela, mme gape e le motswedi o mogolo wa ditlhapi mo kgaolong.<ref>[https://web.archive.org/web/20160305173627/http://www.lakechilwaproject.mw/ "Lake Chilwa Basin Climate Change Adaptation Programme".] Archived from [http://www.lakechilwaproject.mw/ the original] on 2016-03-05. Retrieved 2026-06-29.</ref> == Diphologolo tsa naga == Mefuta ya ditlhapi e e tlwaelesegileng ya letsha la Chiwa ke Barbus paludinosus, Oreochromis, Clarias gariepuinus, Brycinus imberi le gnathonemus.<ref>Njaya, Friday J. (2001). [https://www.unuftp.is/static/fellows/document/fridayprf.pdf "Management options for Lake Chilwa, Malawi"] (PDF). ''UNU Fisheries Training Programme''. [[:en:United_Nations|United Nations.]]</ref> Letsha le na le dinonyane di ka nna sedikadike le dikete di le makgolo a matlhano ka mefuta e le lekgolo le masome a marataro. Dingwe tsa tsone di fuduga mo tseleng ya phefo ya Asia - Botlhaba jwa Aforika go tswa Siberia ngwaga le ngwaga. Ka mefuta ya dinonyane e le lesome le bobedi, palo e feta 1% wa dinonyane tse di mo tseleng e ya phefo. Palo ya batho ba ba gaufi leletsha le e kwa tlase mme e a gola, dinonyane tsa metsi di tsomelwa go jewa fa metsi a le kwa tlase go tshwara ditlhapi go se motlhofo. Maiteko a a diriwa a go netefatsa gore go tsoma go diriwa ka tsela e e siameng.<ref>Boere, G. C.; Galbraith, Colin A.; Stroud, David A. (2006). [https://books.google.co.bw/books?id=4htx09cb-6gC&pg=PA255&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Waterbirds around the world: a global overview of the conservation, management and research of the world's waterbird flyways''.] The Stationery Office. p. 255. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-11-497333-4|<bdi>0-11-497333-4</bdi>.]]</ref> == Itsholelo == Metse e ka nna makgolo a mararo, masome a mararo le botlhano e na le banni ba le dikete di le masome a marataro<ref>Kalinga, Owen J. M. (2012-01-01). [https://books.google.co.bw/books?id=FuXPkCVjzasC&redir_esc=y ''Historical Dictionary of Malawi''.] Rowman & Littlefield. ISBN [[:en:Special:BookSources/9780810859616|<bdi>9780810859616</bdi>.]]</ref> , ba ba tsayang karolo mo go tshwareng ditlhapi mo letsheng le, go tshwarwa ditlhapi di ka nna bokete jwa dikete dile lesome le bosupa ka ngwaga, 20% wa ditlhapi tsotlhe tse di tshwarwang kwa Malawi.<ref>[https://www.ipsnews.net/2012/08/livelihoods-drying-up-on-malawis-lake-chilwa/ "Livelihoods Drying Up on Malawi's Lake Chilwa | Inter Press Service".] ''www.ipsnews.net''. 17 August 2012. Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == 8hkqbcdl9hfpv4o0k1nxbipnvhfkwb2 51886 51885 2026-06-29T07:11:34Z JudithShe 9421 Ke golagantse ditsebe tse dingwe #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51886 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Chilwa''' ke letsha la bobedi ka bogolo kwa Malawi le sala morago letsha la [[Malawi]]. Le kwa kgaolong e e kwa botlhaba ya Zomba, gaufi le molelwane le lefatshe la [[Mozambique]]. Le dikhilomithara di le masome a marataro ka boleele le bophara jwa dikhilomithara di le masome a mane, letsha le dikaganyeditswe ke makgobokgobo. Go na le setlhaketlhake fa gare ga letsha, se se bidiwang [[setlhaketlhake sa Chisi]]. Letsha ga le tsholole metsi, seelo sa metsi se laowa thata ke dipula tsa dipaka tse di farologaneng le go tsewa ke phefo le letsatsi ka paka ya selemo. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabobedi, letsha le ne la nyelela ka seemo sa bosa se se neng se omeletse thata. Fa [[David Livingstone]] a etela letsha ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le borobabongwe,<ref>[[:en:Hugh_Chisholm|Chisholm, Hugh]], ed. (1911). "[[wikisource:1911_Encyclopædia_Britannica/Chilwa|Chilwa]]" . ''[[:en:Eleventh_edition_of_the_Encyclopædia_Britannica|Encyclopædia Britannica]]''. Vol. 6 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 164.</ref> o ne a bega gore molelwane wa lone o o kwa borwa o goroga kwa Mulanje Massif, mo go neng go tlaa dira letsha boleele jwa dikhilomithara di le masome a mararo le bobedi (dimithara di le lesome) go gaisa jaaka le ntse gompieno. Lekgotla la Danish International Development Agency, le bereka le puso ya Malawi le ntse le berekago netefatsa tshomarelo ya letsha la makgobokgobo. Lenaneo la Lake Chilwa Basin Climate Change Adaptation Programme le simolotswe go leka go somarela kgaolo e, e e seng makgobokgobo a a botlhokwa fela, mme gape e le motswedi o mogolo wa ditlhapi mo kgaolong.<ref>[https://web.archive.org/web/20160305173627/http://www.lakechilwaproject.mw/ "Lake Chilwa Basin Climate Change Adaptation Programme".] Archived from [http://www.lakechilwaproject.mw/ the original] on 2016-03-05. Retrieved 2026-06-29.</ref> == Diphologolo tsa naga == Mefuta ya ditlhapi e e tlwaelesegileng ya letsha la Chiwa ke Barbus paludinosus, Oreochromis, Clarias gariepuinus, Brycinus imberi le gnathonemus.<ref>Njaya, Friday J. (2001). [https://www.unuftp.is/static/fellows/document/fridayprf.pdf "Management options for Lake Chilwa, Malawi"] (PDF). ''UNU Fisheries Training Programme''. [[:en:United_Nations|United Nations.]]</ref> Letsha le na le dinonyane di ka nna sedikadike le dikete di le makgolo a matlhano ka mefuta e le lekgolo le masome a marataro. Dingwe tsa tsone di fuduga mo tseleng ya phefo ya [[Asia]] - Botlhaba jwa [[Aferika|Aforika]] go tswa [[Siberia]] ngwaga le ngwaga. Ka mefuta ya dinonyane e le lesome le bobedi, palo e feta 1% wa dinonyane tse di mo tseleng e ya phefo. Palo ya batho ba ba gaufi le letsha le e kwa tlase mme e a gola, dinonyane tsa metsi di tsomelwa go jewa fa metsi a le kwa tlase go tshwara ditlhapi go se motlhofo. Maiteko a a diriwa a go netefatsa gore go tsoma go diriwa ka tsela e e siameng.<ref>Boere, G. C.; Galbraith, Colin A.; Stroud, David A. (2006). [https://books.google.co.bw/books?id=4htx09cb-6gC&pg=PA255&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Waterbirds around the world: a global overview of the conservation, management and research of the world's waterbird flyways''.] The Stationery Office. p. 255. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-11-497333-4|<bdi>0-11-497333-4</bdi>.]]</ref> == Itsholelo == Metse e ka nna makgolo a mararo, masome a mararo le botlhano e na le banni ba le dikete di le masome a marataro<ref>Kalinga, Owen J. M. (2012-01-01). [https://books.google.co.bw/books?id=FuXPkCVjzasC&redir_esc=y ''Historical Dictionary of Malawi''.] Rowman & Littlefield. ISBN [[:en:Special:BookSources/9780810859616|<bdi>9780810859616</bdi>.]]</ref> , ba ba tsayang karolo mo go tshwareng ditlhapi mo letsheng le, go tshwarwa ditlhapi di ka nna bokete jwa dikete di le lesome le bosupa ka ngwaga, 20% wa ditlhapi tsotlhe tse di tshwarwang kwa Malawi.<ref>[https://www.ipsnews.net/2012/08/livelihoods-drying-up-on-malawis-lake-chilwa/ "Livelihoods Drying Up on Malawi's Lake Chilwa | Inter Press Service".] ''www.ipsnews.net''. 17 August 2012. Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == irhinynp8begoooedybv2zetj5ehrwt Letsha la Kaulime 0 14218 51887 2026-06-29T07:16:06Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Letsha la Kaulime #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51887 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Kaulime''' ke letsha le le kwa [[Malawi|Malawi.]] Le dikhilomithara di robabobedi kwa bophirima jwa Chisti, kwa Malawi, le mo teng ga Nyika National Park.<ref>[https://www.zambiatourism.com/activities/nyika-national-park/ "Nyika National Park Activities & Things to Do"]. ''Zambia Tourism''. Retrieved 2026-06-29.</ref><ref>[https://nyika-vwaza-trust.org/nyika-national-park/ "Nyika National Park".] ''The Nyika Vwaza (UK) Trust''. Retrieved 2026-06-29.</ref> == Metswedi == 0ytlfxwre8ixgvgpcb49u0bzc7er1zm Letsha la Kazuni 0 14219 51888 2026-06-29T07:20:09Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Letsha la Kazuni #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51888 wikitext text/x-wiki '''Letsha la Kazuni''' ke letsha le le kwa [[Malawi]]. Le kwa Vwaza Marsh Wildlife Reserve, gaufi le kgoro e tona. Kampa ya Kazuni ke lefelo la boroko le le botlhokwa gaufi le letsha. Letsha le le na le palo e e bonalang ya dikubu le ditlou tse di bonwang gaufi le letsha.<ref>[https://www.malawitourism.com/regions/north-malawi/vwaza-marsh-wildlife-reserve/ "Vwaza Marsh Wildlife Reserve | North Malawi | Malawi Tourism".] Retrieved 29 June 2026</ref> == Metswedi == lsvtic1nw9wiw3sa4a56momt2680srp Noka ya Sisili 0 14220 51889 2026-06-29T07:30:56Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya noka ya Sisili #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51889 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Sisili|image_map=White Volta Tributaries OSM.png|map_caption=Metswedi megolo ya noka ya White Volta le Sisili (kwa molemeng)|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Noka ya Kulpawn]]}} '''Noka ya Sisili''' ke nngwe ya dinoka tse ditona kwa bokone-bophirima jwa Ghana, yone le noka ya [[Black Volta]] le [[noka ya Kulpawn]]. Mo ditsong, kgaolo ya Nakong ya noka ya Sisili kwa botlhaba, e itemogetse ditlhaselo tsa bokgoba tsa Zabarima di eteletswe pele ka Gazare le Babatu.<ref>Anquandah, James; Doortmont, Michel; Opoku-Agyemang, Naana Jane (2007). ''T[https://books.google.co.bw/books?id=iHnaAAAAMAAJ&redir_esc=y he Transatlantic Slave Trade: Landmarks, Legacies, Expectations : Proceedings of the International Conference on Historic Slave Route Held at Accra, Ghana on 30 August-2 September 2004]''. Sub-Saharan Publishers. p. 194. [[:en:ISBN|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-9988-647-73-5|<bdi>978-9988-647-73-5</bdi>.]]</ref> == Metswedi == koloqlc493ag9p6pl6ojf4651kull3x Noka ya Afram 0 14221 51890 2026-06-29T07:36:26Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Afram #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51890 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Afram|image_name=River Afram.JPG|caption=Noka ya Afram e e kopanang le [[Letsha la Volta]]|image_map=Rivers of south Ghana OSM.png|map_caption=Borwa jwa Ghana le noka ya Afram|basin_countries=[[Ghana]]|location=[[Letsha la Volta]]}} '''Noka ya Afram''' ke noka ya dikhilomithara di le lekgolo kwa Ghana. Pele ga go agiwa [[letamo la Akosombo]] ka dingwaga di le sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro, Afram e ne e le motswedi mogolo wa [[noka ya Volta]], gompieno ke motswedi o o botlhokwa wa [[letsha la Volta]]. Noka e elela makgwakgwa kwa borwa-bophirima. E tshelwa ke Kwahu Plateau.<ref>[https://www.scn.org/rdi/kw-fram.htm Afram Kwawu]. Accessed 29 June 2026 </ref> == Metswedi == 6m5ytf4e83kty4qb54zzgza0es7tljd Noka ya Nini 0 14222 51891 2026-06-29T07:40:55Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Nini #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51891 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Nini|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Noka ya Tano]]|length_km=10}} '''Noka ya Nini''' ke noka e e kwa borwa-bophirima jwa [[Ghana]]. Ke dingwe tsa dinoka tse Nini-Sihuen National Park(e jaanong e leng mo Ankasa Conservation Area) e filweng leina ka tsone.<ref>[http://www.ghana-travel.com/ghana/holiday/ankobra.htm Nini and Suhien Rivers]</ref> E elelela kwa [[Noka ya Tano|nokeng ya Tano.]] == Metswedi == ibljpm33eefcks8vlyb9x96fdx4hmh8 Noka ya Kulpawn 0 14223 51892 2026-06-29T07:48:00Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Kulpawn #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51892 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Kulpawn|image_map=White Volta Tributaries OSM.png|map_caption=Metswedi megolo ya noka ya [[White Volta]] le noka ya Kulpawn (legare kwa tlase mo molemeng)}} '''Noka ya Kulpawn''' ke nngwe ya dinoka tse ditona kwa bokone-bophirima jwa Ghana, yone le noka ya [[Black Volta]] le [[noka ya Sisili]].<ref>Wilks, Ivor (4 July 2002). ''[https://books.google.co.bw/books?id=I6Yyzg-R8ikC&pg=PA10&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Wa and the Wala: Islam and Polity in Northwestern Ghana]''. Cambridge University Press. p. 10. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-521-89434-0|<bdi>978-0-521-89434-0</bdi>.]]</ref> E elela go ralala kgaolo ya mmasepala wa Wa. Sekgwa se se fa thoko ga noka ya kulpawn kwa Wahabu se itsewe thata ke baitseanape ba dinonyane, ka ntlha ya go nna le mefuta e mentsi ya dinonyane.<ref>Briggs, Philip (4 January 2014). ''[https://books.google.co.bw/books?id=ShVTAgAAQBAJ&pg=PA474&redir_esc=y Ghana]''. Bradt Travel Guides. p. 474. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-1-84162-478-5|<bdi>978-1-84162-478-5</bdi>.]]</ref> Noka e elela go ralala Gbele Resource Centre go tswa kwa bophirima go ya borwa-botlhaba.<ref>[https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/24264-gbele-resource-reserve "Important Bird Areas factsheet: Gbele Resource Reserve (text)"".] ''www.birdlife.org''. Retrieved 29 June 2026</ref> == Metswedi == dj5tueh1rhm6h1kg5akh00mrlovmdbo Noka ya Anum 0 14224 51893 2026-06-29T07:59:13Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya noka ya Anum #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51893 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Anum|image_map=Pra River Basin OSM.png|basin_countries=[[Ghana]]|location=Lewatle la Atlantic|mouth=Gulf of Guinea}} '''Noka ya Anum''' ke noka e e kwa [[Ghana]]. Bontlha jwa lefelo le le fa gare ga dinoka tsa Anum le [[Noka ya Pra|Pra]] bo dira Pra Anum Forest reserve.<ref>Amanor, Kojo (1999). [https://nai.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A272720&dswid=6745 ''Global Restructuring and Land Rights in Ghana: Forest Food Chains, Timber, and Rural Livelihoods''.] Nordic Africa Institute. p. 123. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-91-7106-437-0|<bdi>978-91-7106-437-0</bdi>.]]</ref> Ka ngwaga wa 1977 go begilwe fa diteseletso tse disha tsa meepo di dirilwe kwa dinokeng tsa Anum le Lower Offin, Pra, [[Noka ya Tano|Tano]] le [[Noka ya Ankobra|Ankroba]].<ref>''[https://books.google.co.bw/books?id=xbdBAAAAYAAJ&redir_esc=y Ghana: An Official Handbook]''. Ghana Information Services. 1977. p. 195.</ref> == Metswedi == ggasgwesh5bdux0auvbz31nq98rw0ip Noka ya Atakora 0 14225 51894 2026-06-29T08:02:59Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Atakora #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51894 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Atakora''' ke motswedi wa [[letsha la Volta]] kwa [[Ghana]], e elela dikhilomithara di le masome a marataro kwa borwa kjwa letsha la Volta. Motsamao wa yone otlhe o kwa Ghana.<ref>[https://www.countrystudies.us/ghana/30.htm Ghana: Rivers and Lakes]</ref> == Metswedi == i5h909smdfzgx6pkoeeagfmgb219vg3 Noka ya Ayensu 0 14226 51895 2026-06-29T08:22:42Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Ayensu #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51895 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Ayensu|image_name=Ghana coastal rivers.jpg|image_map=Ghana coastal rivers.jpg|basin_countries=[[Ghana]]|location=Winneba, Ghana}} '''Noka ya Ayensu''' ke noka e e kwa [[Ghana]].<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/business/artikel.php?ID=42788 "DCE launches River Basin Afforestation to sustain water".] ''www.ghanaweb.com''. Retrieved 2026-06-29</ref> E tshela kwa Ouiba Lagoon, e dikaganyeditswe ke makgobokgobo a Winneba.<ref>Hughes, R. H.; Hughes, J. S.; Bernacsek, G. M. (1992). ''[https://books.google.co.bw/books?id=VLjafeXa3gMC&pg=PA365&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false A Directory of African Wetlands]''. IUCN. p. 365. [[:en:ISBN|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-2-88032-949-5|<bdi>978-2-88032-949-5</bdi>.]]</ref> Go ne go na le leano la go aga borogo mo nokeng gaufi le Jahadzi ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a mararo le borobabongwe.<ref>Ghana Geological Survey (1939). ''[https://books.google.co.bw/books?id=CZURAAAAIAAJ&redir_esc=y Report of the Director]''. p. 41.</ref> Ka popego matlapa a Ayensuadzi-Brusheng Quartz Schits a bonwa mo kgaolong ya noka e.<ref>Ghana Geological Survey (1958[https://books.google.co.bw/books?id=NJQRAAAAIAAJ&redir_esc=y ). ''Bulletin'']. p. 8.</ref> == Metswedi == kzgv9edxi5qi49e5tb2t6dh899tsg1x Letamo la Tichy-Haf 0 14227 51896 2026-06-29T08:25:32Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Letamo la Tichy-Haf 51896 wikitext text/x-wiki L'''etamo la Tichy-Haf''' ke letamo la kgogedi ya Arch mo Bousellam ya Oued kwa Mahfouda, kwa Komponeng ya Bouhamza, kwa Béjaïa, kwa Algeria. == Se se diragetseng == Kago ya letamo e simolotse kwa Bofelong jwa dingwaga tsa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe ke setlamo sa Yugoslavia sa Hydrotchnika, mme moragonyana ya wediwa ke setlamo sa Algeria sa Cosider Group. Letamo le ne la wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi , mme la bulwa ka kgwedi ya Tlhakole e le masome a mabedi le borataro,ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe. Letamo le ntsha dikhubikimitara di le dimilione di le masome a mane le bosupa ka ngwaga tsa metsi a a nowang a phaseje ya Akbou-Béjaïa, le dikhubikimitara di le dimilione di le masome a mane le boraro ka ngwaga tsa go nosetsa. Gaufi le letamo go na le Lefelo la Phepafatso la Tichy-Haf, le le nang le bokgoni jwa dikhubikimetara di le 120 000 ka letsatsi, peipi e e boleele jwa dikilometara di le masome a supa le ditanka tsa polokelo tse di nang le bokgoni jwa m3 di le dikete tse nne ke bobedi (1 500 000 cu ft).<ref>[http://www.soudoud-dzair.com/index.php?action=esmap_vect&table=chahidgis_barrage&id=66 "Nieuwe Trends Voor Heren & Dames".] ''Soudoud Dzair''.</ref><ref>[https://www.liberte-algerie.com/actualite/l-ade-de-bejaia-suspend-la-distribution-d-eau-du-barrage-de-tichy-haf-367254 "EN RAISON DE LA VALEUR "TRÈS ÉLEVÉE" DE LA TURBIDITÉ : L'ADE de Béjaïa suspend la distribution d'eau du barrage de Tichy Haf - L'Actualité : Liberté"]. ''www.liberte-algerie.com'' (in French). Retrieved 2026-03-13.</ref><ref>Youcef, BELHANI (1980-01-31). [http://197.112.0.211/soudoud-dzair/index.php?action=esmap_vect&table=chahidgis_barrage&id=66 "ESMA, Développement des applications full web, Webmapping".] ''197.112.0.211'' (in French). Retrieved 2026-03-13.</ref><ref>Boudjadi, Kamel (2024-07-18). [https://www.lexpression.dz/societe/de-l-eau-a-partir-du-barrage-de-bouhamza-383681 "De l'eau à partir du barrage de Bouhamza".] ''L'Expression''. Retrieved 2026-03-13.</ref><ref name=":0">[http://web.archive.org/web/20240718032521/https://www.lexpression.dz/societe/de-l-eau-a-partir-du-barrage-de-bouhamza-383681 "L'Expression: Société - De l'eau à partir du barrage de Bouhamza".] ''L'Expression'' (in French). Archived from the original on 2024-07-18. Retrieved 2026-03-13.</ref><ref name=":1">samir (2017-07-10). [https://leflaye.net/tifra-les-habitants-bloquent-la-mairie "TIFRA. Les habitants bloquent la mairie -"] (in French). Retrieved 2026-03-13.</ref><ref>[https://www.anbt.dz/en/tichy-haf-2/ "Tichy haf"]</ref><ref name=":2">Rédaction (2025-01-16). [https://lavoiedalgerie.dz/bejaia-le-barrage-de-tichy-haff-recoit-un-million-de-metres-cubes-en-48-heures/2025/16/13/ "Bejaïa : Le barrage de Tichy Haff reçoit un million de mètres cubes en 48 heures".] ''La voie dAlgérie'' (in French). Retrieved 2026-03-13.</ref> Go agiwa ga letamo le letamo la metsi go ne go le mo lefatsheng la temo la maloba, le baagi ba lefelo leo ba neng ba le kgatlhanong le go agiwa ga lone ka dingwaga tsa dikete tse pedi le ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bongwe. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro letamo le ne le na le bokgoni jwa 6% fela, seno se ne sa dira gore go epiwe dikhuti mo mokgatšheng mme letamo la metsi le ne la oma ka bontlhabongwe. <ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Baagi ba lefelo leo gantsi ba dirisa letamo le letamo go thuma, go thuma, go tsamaya ka mokoro, mme go na le ditlhare tsa motlhware tse di fa thoko ga noka.[ Go na gape le go thaya ditlhapi mo sedibeng, go tshwara carp e e tlwaelegileng le bream e e tlwaelegileng. 12] Le fa go ntse jalo, go kotsi go thuma kgotsa go thuma gaufi thata le letamo.[ 13] == Metswedi == mulzwauw7h7i7pge9c0xn8gxac305xs Noka ya Bia 0 14228 51897 2026-06-29T08:37:12Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Bia #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51897 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Bia|image_name=La rivière Bia (1) (Côte d'Ivoire).jpg|image_map=Bia - Tano - Ankobra OSM.png|map_caption=Borwa jwa Ghana le Bia|basin_countries=[[Ghana]] [[Ivory Coast]]|mouth=Aby Lagoon|length_km=300}} '''Noka ya Bia''' ke noka e bontlha bogolo jwa yone bo leng kwa [[Ghana]], e elela go ralala Ghana le [[Ivory Coast]],<ref>[https://www.countrystudies.us/ghana/30.htm Ghana: Rivers and Lakes]</ref> e tshela kwa Aby Lagoon kwa molelwaneng wa Ghana le Ivory Coast.<ref>Seu-Anoï, N. M.; Ouattara, A.; Koné, Y. J.-M.; Gourène, G. (2011). "Seasonal distribution of phytoplankton in the Aby lagoon system, Ivory Coast, West Africa". ''[[:en:African_Journal_of_Aquatic_Science|African Journal of Aquatic Science]]''. '''36''' (3): 321–330. doi:[https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.2989/16085914.2011.643561 10.2989/16085914.2011.643561.]</ref> Letamo le go fetlhiwang motlakase kwa go lone le agilwe go kgabaganya noka ya Bia kwa Ayame ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a matlhano le borobabongwe, mo go neng ga tlhama letsha la Ayame.<ref>[https://www.mnhn.fr/sfi/cybium/numeros/pdf/242pdf/05.Duponchelle.pdf Lake Ayame] Archived March 15, 2007, at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]. ''mnhn.fr''.</ref><ref>Konan F K, Edia E O, Bony Y K, Ouattara A and Gourène G 2013: [https://www.lrrd.org/lrrd25/1/kona25013.htm Fish assemblages in the Bia river-lake system (south-eastern Ivory Coast): A self-organizing map approach. Livestock Research for Rural Development]. Volume 25, Article #13. Retrieved 29 June 2026</ref> Noka ya Bia ke nngwe ya dinoka tse di kgabaganyang molelwane kwa bophirma jwa Aforika. Noka e simolola kwa dikgweng tsa Ghana dimithara di le makgolo a mararo le borataro gaufi le toropo ya Wamfie kwa kgaolong ya Brong.<ref>[https://www.fao.org/4/t0360e/T0360E05.htm ''Country's File''.]</ref> Noka ya Bia e na le seabe se setona mo itsholelong ya [[Aferika|Aforika]], e nosa lefelo la Bia Conservation Zone kwa bophirima jwa Ghana, metse e tshwana le Sefwi,Aowin le Suaman. == Metswedi == 2fzv5zpqpxw7p4ff4k0o0pvfvzcnmxr Mogobe wa Sudd 0 14229 51898 2026-06-29T09:16:37Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Mogobe wa Sudd 51898 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Sudd swamp.jpg|thumb|Mogobe wa Sudd]] '''Sudd''' (Arabic, Nuer, Baki̱ec, Dinka, Toc) ke molapo o motona kwa South Sudan, o o bopilweng ke karolo ya Baḥr al-Jabal ya White Nile. Lefoko la Searabia la sudd le tswa mo lefokong la sadd (سد), le le rayang "sekgoreletsi" <ref>Gaudet, John J.; Falconer, A. (1983). ''Remote sensing for tropical freshwater bodies. The problem of floating islands on Lake Naivasha''. Nairobi, Kenya: Regional Remote Sensing Facility.</ref>kgotsa "thibelo". <ref>[[:en:New_Oxford_American_Dictionary|The ''New Oxford American Dictionary'']] (''NOAD''), 3rd edition.</ref> Lefoko "swud" le ile la dirisiwa go kaya setlhaketlhake sengwe le sengwe se segolo sa dimela tse di kokobalang kgotsa mmete. Lefelo le le apesitsweng ke molapo ono ke lengwe la mafelo a matona go gaisa otlhe a a nang le metsi a a bongola mo lefatsheng e bile ke lefelo le legolo go gaisa otlhe la metsi a a letswai mo Nokeng ya Nile. Mo makgolong a le mantsi a dingwaga mokgatšha ono, segolobogolo dimela tsa one tse di kitlaneng, e ne e le sekgoreletsi se se ka se kang sa fenngwa sa go tsamaya mo nokeng ya Nile. Baegepeto ba bogologolo ba ne ba palelwa ke go tsenelela mo Sudd le go fitlha kwa mafelong a a kwa borwa jwa yone. <ref>Dumont, Henri J., ed. (2009). "A Description of the Nile Basin, and a Synopsis of Its History, Ecology, Biogeography, Hydrology, and Natural Resources". ''The Nile Origin, Environments, Limnology and Human Use''. Monographiae Biologicae. Vol. 89. Springer Science + Business Media B.V. pp. 1–21. ISBN [[978-1-4020-9725-6.|<bdi>978-1-4020-9725-6</bdi>.]]</ref> Ka 61 AD, setlhopha sa masole a Roma se se neng se rometswe ke Mmusimogolo Nero se ne sa tlhatlogela kwa Nokeng ya Nile e Tshweu mme ba ne ba se ka ba kgona go feta Sudd, e e neng e le molelwane wa go tsenelela ga Roma mo Afrika ya ekhweitha. <ref>[[:en:L._P._Kirwan|Kirwan, L.P.]] (1957). [https://www.jstor.org/stable/1790717 "Rome beyond The Southern Egyptian Frontier".] ''[[:en:Geographical_Journal|Geographical Journal]]''. '''123''' (1): 13–19. Bibcode:1957GeogJ.123...13K. doi:[[doi:10.2307/1790717|10.2307/1790717.]] JSTOR 1790717.</ref> Ka ntlha ya mabaka a a tshwanang mo dinakong tsa moragonyana, go senka motswedi wa Nile go ne go le bokete thata; kgabagare go ne ga akaretsa go tsaya maeto ka dikepe go tswa kwa lotshitshing lwa Afrika bogare, e le go tila go tsamaya go ralala Sudd Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe, patlisiso e supile gore go oketsega ga metsi a a elelang mo Sudd go ka nna ga baka karolo ya boraro ya go oketsega ga selekanyo sa methane mo atemosefereng ya Afrika Bophirima mo dingwageng tse di lesome tse di fetileng. <ref>Lunt, Mark F.; Palmer, Paul I.; Feng, Liang; et al. (2019). [[doi:10.5194/acp-19-14721-2019|"An increase in methane emissions from tropical Africa between 2010 and 2016 inferred from satellite data".]] ''Atmospheric Chemistry and Physics''. '''19''' (23): 14721–14740. Bibcode:2019ACP....1914721L. doi:[[doi:10.5194/acp-19-14721-2019|10.5194/acp-19-14721-2019]]. hdl:[[doi:10.5194/acp-19-14721-2019|20.500.11820/013be268-2ebf-478a-a9d0-1e80f8c4b888]]. S2CID 198448426.</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-50708544 "Climate change: Methane pulse detected from South Sudan wetlands"]. BBC News. 2019.</ref> == Lefelo == Noka ya Sudd e elela go tswa kwa Mongalla go ya kwa ntle ga Noka ya Sobat e e kopanang le Noka ya Nile e Tshweu e e fa godimo ga Malakal mmogo le go ya kwa bophirima go bapa le Bahr el Ghazal. Delta e e se boteng le e e sephaphathi e fa gare ga 5.5 le 9.5 degrees latitude north mme e akaretsa kgaolo ya dikilometara di le makgolo a mararo (310 mi) go tswa borwa go ya bokone le dikilometara di le makgolo a mabedi (120 mi) go tswa botlhaba go ya bophirima magareng ga Mongalla kwa borwa le Malakal kwa bokone. Bogolo jwa yone bo farologana thata, ka palogare ya dikilometara tse di fetang dikete tse masome a mararo tsa sekwere. Ka nako ya dipula e ka nna ya atologa go feta 130,000 square kilometres (50,000 sq mi) e e akaretsang 21% ya naga, go ikaegile ka metsi a a tsenang, mme go tshologa ga metsi go tswa mo Letsheng la Victoria ke selo se segolo se se laolang maemo a merwalela le go khurumetsa lefelo. E re ka kgaolo ya Sudd e na le melatswana e e itsoketsang, matsha, masimo a lotlhaka le a papirase mme e latlhegelwa ke sephatlo sa metsi a a elelang ka ntlha ya go elela ga metsi mo melapong ya merwalela e e nnetseng ruri le ya dipaka tse di farologaneng, thulaganyo e e raraaneng ya metsi e na le ditlamorago tse dintsi tsa ntlha le tsa bobedi. Karolo e kgolo ya lefelo le ke Jonglei Canal e e sa felelang, e e neng e rulaganyeditswe go dikologa metsi go tswa kwa Sudd go tila ditshenyegelo tsa mowafalo le go oketsa selekanyo sa metsi a a ntshiwang kwa ntlheng ya Sudd. Go tloga ka ngwaga sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le bongwe go ya go sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le boraro, go ne ga nna le koketsego e kgolo mo lefelong le le neng le tletse ka metsi fa metsi a Letsha la Victoria a ne a tlhatloga, mme metsi a a neng a tswa a oketsega. Botona jwa kgaolo ya Sudd bo amana le selekanyo sa metsi a a fitlhang kwa Bor go tswa kwa Albert Nile le go tswa kwa melatswaneng ya metsi kgotsa ya dipaka tse di ka oketsang ka selekanyo se segolo go ya kwa ntlheng e e kwa godimo ya Sudd. Mo dingwageng tsa bo1960 fa metsi a a neng a tswa mo Letsheng la Victoria a ne a oketsega, kwa metsi a a neng a elela kwa Mongalla a neng a oketsega go menagane gabedi, metsi a a neng a elela kwa Malakal kwa ntlheng e e kwa bokone ya mafelo a a tletseng ka seretse a ne a oketsega ka makgetlo a le 1,5 go feta a a neng a le teng pele. Ka ntlha ya go elela gono ga metsi a mantsi, mafelo a a nang le makgwafo a a nnetseng ruri le a a nang le makgwafo a a nang le merwalela ka dinako dingwe, fa a kopantswe otlhe fela, a oketsegile go nna bogolo jwa one jwa pele ka makgetlo a le 2,5. Merwalela e oketsegile thata, mme kgaolo ya merwalela ya setlha e oketsegile ka makgetlo a le 1,5 go feta bogolo jwa yone jwa pele. 9] == Metswedi == 3ut2yed7vb33nmhjr9fkwp9m7k3cvvy Mogobe wa Kafue Flats 0 14230 51899 2026-06-29T09:56:18Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Mogobe wa Kafue Flats 51899 wikitext text/x-wiki Mabala a Kafue (a a bidiwang Butwa<ref>Sorensen, Carol (1995). "Controls and Sanctions over the Use of Resources In the Kafue Flats of Zambia". ''Presented at the International Association for the Study of Common Property Fifth Common Property Conference 24–28 May 1995 at Bode, Norway''.</ref>) ke lefelo le letona la seretse, letamo le le bulegileng le le tletseng metsi ka dipaka tse di farologaneng mo nokeng ya Kafue kwa kgaolwaneng ya Borwa, Bogare le [[Lusaka]] kwa [[Zambia]]. Ke lebala le le seng boteng la merwalela le le boleele jwa dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a mane le bophara jwa dikilometara di le masome a matlhano ,<ref>[http://earth.google.com/ Google Earth] accessed 1 September 2014.</ref> le le tletseng ka metsi go ya boteng jo bo kwa tlase ga metara ka paka ya dipula (le le boteng go feta mo mafelong a mangwe a matsha le mafelo a a nang le seretse se se sa feleng), mme le omelela go nna mmu o montsho wa letsopa ka paka ya komelelo. == Dipopego tsa lefatshe == Mabala a Kafue a katologana go tswa kwa botlhaba go ya kwa bophirima go bapa le Noka ya Kafue go tswa kwa tlase ga lekgaba la Itezhi-Tezhi, lefelo la Letamo la Itezhi-Tezhi, go ya kwa toropong ya Kafue le kwa tshimologong ya Mokgokolosa wa Kafue. Fa di le bophara jwa dikilometara di le masome a matlhano (31 mi), le bogolo jwa tsona jwa dikilometara di le dikete tse thataro le makgolo a matlhano (2,500 sq mi). Bogodimo jwa noka ya Kafue bo wela kwa tlase ka dimetara di le masome a mane (130 ft) go bapa le dipoa go tswa go 1,030 m (3,380 ft) kwa Itezhi-Tezhi go ya go 990 m (3,250 ft) kwa toropong ya Kafue. Toropo ya Mazabuka le masimo a sukiri a Nakambala di mo ntlheng ya borwabotlhaba mme torotswana ya Namwala e mo ntlheng ya borwabophirima jwa dipoa. [[Setshwantsho:Kafue Flats in flood and the Itezhi-Tezhi dam 14 February 2008.jpg|thumb|Setshwantsho sa mmala wa maaka sa NASA MODIS sa Kafue Flats mo merwaleleng le letamo la Itezhi-Tezhi - 14 Tlhakole 2008.]] Mabala a Kafue a wela mo dikarolong tsa dikgaolo tsa Itezhi-Tezhi le Mumbwa mo porofenseng ya Central, Kgaolo ya Kafue mo porofenseng ya Lusaka le dikgaolo tsa Monze, Namwala le Mazabuka mo porofenseng ya Borwa. == Batho == Batwa (kgotsa Ba-Twa) go akanngwa gore e ne e le baagi ba ntlha ba lefelo la Mabala a Kafue mme jaanong ke setlhopha se sennye sa baagi ba ba nnang mo mafelong a a kwa godimo go dikologa noka ya Kafue koo ba itshedisang ka go tshwara ditlhapi gone. Batwa ka kakaretso ba tsewa e le masalela a a setseng a Ba-Bushman ba ba neng ba nna kwa Zambia nako e telele pele ga batho ba Banthu ba simolola go goroga go tswa kwa Congo Basin go ya kwa bokone. <ref>Kashoki, Mubanga E.; Sirarpi Ohannessian, eds. (1978). ''Language in Zambia''. London: International African Institute. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-85302-054-X|<bdi>0-85302-054-X</bdi>.]]</ref> Kgaolo e e laolwa ke balemi ba Ila le Balundwe (kgotsa Lundwe, kgotsa Plateau Tonga) le badisa ba dikgomo, mo ditlhopheng di le masome a mabedi le bongwe tsa ditlhogo tsa morafe,<ref>Lungu, A; Husken, S.M.C. (2008). ''Field study: assessing migration and mobility patterns, access to health services and vulnerabilities of female fish traders in the Kafue Flats fishery, Zambia: research design report''. World Fish Center.</ref> ba ba tlileng mo kgaolong eno magareng ga dingwaga di le makgolo a mabedi le makgolo a mararo tse di fetileng. Ba ne ba ikaegile ka temothuo, go tshwara ditlhapi, go rua dikgomo le diphologolo tsa naga, gantsi ba ne ba fuduga go tswa kwa lefelong le le tlhomameng mo dikgweng go ya kwa dikampeng tsa dikgomo mo dipoeng morago ga gore merwalela e fokotsege. Mo godimo ga morafe o o tlhomameng go na gape le go thologela ga merafe ya batshwari ba ditlhapi go tswa kwa dikarolong tse dingwe tsa naga. Bafaladi ba ke Bemba go tswa kwa bokone jwa naga le Copperbelt area, le Lozi go tswa kwa Western Province. <ref>Merten, Sonja; Haller, Tobias (2008). "Property rights, food security and child growth: Dynamics of insecurity in the Kafue Flats of Zambia". ''Food Policy''. '''33''' (5): 434–443. doi:10.1016/j.foodpol.2008.01.004.</ref> Palo ya batho e oketsegile thata fa e sale ka dingwaga tsa bo sekete,makgolo a robabongwe ke masome a supa mme ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone go ne go na le dikampa tse ditona di le lesome le bongwe tsa go tshwara ditlhapi tse di nnetseng ruri mo mafelong a bonno, nngwe le nngwe ya tsone e ne e na le batshwari ba ditlhapi ba ka nna makgolo a matlhano. Mo godimo ga moo, go ne go na le palo e kgolo ya dikampa tsa nakwana tsa batshwari ba ditlhapi tse di neng di tlhomilwe ka paka ya komelelo.[ 7] Mo mabakeng mangwe, Ba-Batwa ba kgethololwa mo ditlhopheng tse dingwe tsa merafe, segolobogolo batshwari ba ditlhapi ba Ba-Bemba le Ba-Lozi ba ba ba tsayang ba le kwa tlase ga ba bangwe. Go farologana le moo, batho ba Ila ba tseelwa kwa godimo ke ditlhopha tse dingwe ka ntlha ya hisetori ya bone ya go nna nngwe ya ditlhopha tse di humileng go gaisa tse di nang le dikgomo mo kgaolong, le fa gone go tshwara ditlhapi le go tsoma go na le seabe se se botlhokwa mo setsong sa bone. 7] == Metswedi == 27svifos3xps644a5hz0cuo8owd9i77 Noka ya Birim 0 14231 51900 2026-06-29T10:07:28Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Birim #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51900 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Pra River.gif|thumb|Noka ya Pra le metswedi ya yonee megolo, e akaretsa noka ya Birim]] '''Noka ya Birim''' ke nngwe ya metswedi megolo ya [[noka ya Pra]] kwa [[Ghana]] gape e le lefelo le le ntshang diteemane tse di botlhokwa thata kwa lefatsheng leo, e ralala bontlha jo botona jwa kgaolo e e kwa botlhaba. Noka e tlhatlhoga kwa botlhaba jwa Atewa Range, e elelela kwa bokone ka mosele o o fa gare ga lefelo le le Kwahu Plateau, go tswa foo e elelela kwa borwa-bophirima go fitlhelela e kopana le noka ya Pra. Leina la yone le dirisitswe gape mo motlhamong wa majwe kwa Birimian, o o nang le gouta e ntsi kwa kgaolong eo. Lefatshe la Ghana ke la bobedi ka botona le le ntshang gouta mo [[Aferika|Aforika]].<ref>[https://web.archive.org/web/20081202133720/http://www.miningreview.com/archive/mra_2_2004/54_1.php "AFRICA GEOLOGICALLY UNDER EXPOSED".] Mining Review Africa. 2004. Archived from [https://www.miningreview.com/archive/mra_2_2004/54_1.php the original] on December 2, 2008. Retrieved 2026-06-29</ref> == Popego == Kgampu ya noka ya Birim e kwa kgaolong ya Man Shield kwa bophirima jwa [[Aferika|Aforika]], e e apesitsweng ke majwe a pele a metasedimentary Birimian. Matlapa a, a bonala a simologile kwa makgwa molelong a a fa gare ga lewatle, a a dirileng logogo lo lo kopaneng le Man Shield, a dire motseletsele wa matlapa a a kwa bokone-botlhaba.<ref>André Pouclet; Siaka Doumbia; Max Vidal (March 2006). [https://pubs.geoscienceworld.org/bsgf "Geodynamic setting of the Birimian volcanism in central Ivory Coast (western Africa) and its place in the Palaeoproterozoic evolution of the Man Shield"]. Societe Geologique de France. Retrieved 2026-06-29</ref> Matlapa a Birimian a akaretsa ditlhamo tsa Akwatia, tse di reeletsweng ka toropo ya Akwatia kwa mokgatsheng wa Birim, a a ntshitseng diteemane tsa di carats di le sedikadike.<ref>[https://web.archive.org/web/20040904125453/http://gsa.confex.com/gsa/2003AM/finalprogram/abstract_63618.htm "THE AKWATIA DIAMOND FIELD, GHANA, WEST AFRICA: SOURCE ROCKS"]. [[:en:Geological_Society_of_America|Geological Society of America]]. September 2003. Archived from [https://gsa.confex.com/gsa/2003AM/finalprogram/abstract_63618.htm the original] on 2007-06-29. Retrieved 2026-06-29</ref> Bontsi jwa diteemane tse di bonwang kwa matlapeng a Harzburgitic di nnile magakwa ka ntlha ya mogote o o kwa godimo mo go sa tlwaelesegang le dikgatelelo mo lefatsheng.<ref>T. Stachel & Jeffrey W. Harris (1997-05-28). "Syngenetic inclusions in diamond from the Birim field (Ghana) – a deep peridotitic profile with a history of depletion and re-enrichment". ''Contributions to Mineralogy and Petrology''. '''127''' (4). Springer Berlin / Heidelberg: 336–352. doi:[https://idp.springer.com/authorize?response_type=cookie&client_id=springerlink&redirect_uri=https%3A%2F%2Flink.springer.com%2Farticle%2F10.1007%2Fs004100050284 10.1007/s004100050284.]</ref> == Tikologo == Noka e tlhatloga kwa Kibi kgotsa Akim kwa botlhaba jwa Ghana, le kwa Atewa Range, kwa e tlhjatlogang dikhilomithara di le makgolo a supa le masome a robabobedi. Mafelo a a gaufi a a kwa tlase a dimithara di le lekgolo le masome a robabobedi go tsena di le makgolo a mabedi kwa godimo ga seelo sa lewatle. Bontsi jwa Atewa range ke sekgwa se se sireleditsweng, ka bontlha jo botona jwa sekgwa bo na le ditlhare tse di sa tlwaelesegang, mefuta ya diphologolo le ditshedinyana le ntswa go na le go kgaola ditlhare mo go sa letlelesegeng. Go na le mafelo a manti a a sa sekasekiwang a marope. Kgaolo ya Kibi e itemogela pula ya dimilimithara di le sekte le makgolo a matlhano go tsena dikete tse pedi ka ngwaga.<ref>[http://www.secinfo.com/d13eFe.u93.4.htm "Goldenrae Evaluation For XTRA-GOLD RESOURCES CORP"]. SEC Info. 2007-03-26. Retrieved 2026-06-29</ref> Kgampu ya Birim e kwa lefelong le le bokgola kwa Ghana. Go na le dipaka tse pedi tsa pula, ya ntlha ke go tswa ka Motsheganong go tsena Seetebosigo fa ya bobedi e simolola ka Lwetse go tsena Phalane. Ka dipaka tsa komelelo, selekanyo sa mogote se nna masome mabedi le borataro ka Phatwe le masome a mararo ka Mopitlo. Selekanyo sa bongola se masome a supa go tsena a robabobedi mo ngwageng otlhe.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20140109013400/http://www.ghanadistricts.com/region/?r=4&sa=129&PHPSESSID=c849a8e5ec "Eastern Region"]. Maks Publications & Media Services. Archived from [https://www.ghanadistricts.com/region/?r=4&sa=129&PHPSESSID=c849a8e5ec the original] on 2014-01-09. Retrieved 2026-06-29</ref> Sekgwa sa Ghana se fokotsegile go nna diheketara di le sedikadike le dikete tse thataro ka ngwaga wa dikete pedi go tswa kwa go tse di didkadike di robabobedi le ngwaga wa dikete tse pedi ka sekete le makgolo a robabongwe, se tsweletse ka go wela tlase ka ntlha ya letlhoko la didirisiwa tsa kago ke palo ya batho e e golelang pele. Masimo a a okametsweng a a simololwa a ka thusa go busetsa kwelo tlase.<ref>[https://web.archive.org/web/20090108060322/http://www.theghanaianjournal.com/2008/10/30/forest-plantation-development-workshop-held-at-oda/ "Forest Plantation Development Workshop held at Oda"]. ''The Ghanaian Journal''. 2008-10-30. Archived from [https://theghanaianjournal.com/2008/10/30/forest-plantation-development-workshop-held-at-oda/ the original] on 2009-01-08. Retrieved 2026-06-29</ref> Metsi a noka a na le megare e e tswang mo mantleng, bontsi e le a batho mme ka dinako tse dingwe e le go tswa mo loruong, mo go dirang metsi gore a bo a sa babalesega go nowa a sa tlhwatswiwa.<ref>Ampofo J.A. (1997-06-01). "A survey of microbial pollution of rural domestic water supply in Ghana". ''International Journal of Environmental Health Research''. '''7''' (2): 121–130. doi:[https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09603129773913 10.1080/09603129773913.]</ref> Kwa tlase ga Akwatia, noka e na le motlhaba o montsi ka ntlha ya meepo.<ref>Adu-Asare, R. Y. (2002-01-01). [https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/artikel.php?ID=20612 "Dangers of Diamond Mining in Ghana"]. GhanaHomePage. Retrieved 2026-06-29</ref> === Galamsey === Noka ya Birim e isitswe seelo kwa tlase e le maduo a ditiro tsa meepo tse di seng ka fa molaong.<ref>[https://www.graphic.com.gh/news/general-news/police-arrest-22-in-connection-with-violence-at-asamanma.html "Police arrest 22 in connection with violence at Asamnma".] ''Daily Graphic''. Accra, Ghana.</ref><ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/Birim-River-Dying-Slowly-175832 "Birim River Dying Slowly".]</ref> Maloko a setshaba le makgotla a mangwe a kopile puso go tsaya kgato kgatlhanong le batho ba ba epang e se ka fa teseletsong le go sireletsa noka.<ref>[https://www.myjoyonline.com/news/2018/February-15th/restore-rivers-to-original-path-before-rains-set-in-anti-galamsey-ngo.php "Restore rivers to original path before rains set in - Anti-galamsey NGO".] ''www.myjoyonline.com''. Retrieved 2026-06-29</ref> Setlhopha sa batho ba le masome a marataro le bobedi se tlhamilwe go thusa go sireletsa noka.<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/Galamstop-Taskforce-to-protect-Birim-River-outdoored-742942 "Galamstop Taskforce to protect Birim River outdoored".]</ref> == Ditswammung == Kgampu ya Birim e humile ditswammung, e ntse e le motswedi wa gouta dingwaga tse dintsi, leina la pele la Ghana: [[Gold Coast]] le ne le remeletse mo go se. Ke motswedi o motona wa diteemane. === Gouta === [[Setshwantsho:Máscara de oro - tesoro del rey Kofi Kolkalli.jpg|thumb|Sebipa sefatlhego sa gouta go tswa mo letlotlong la kgosi wa Ashanti Kofi Kolkalli]] Matlapa a noka ya Birim a na le gauta e e saleng e epiwa , e dirisiwa go dira mekgabisa le go rekisiwa mo kgwebong ya go kgabaganya Sahara dingwaga pele ga ma Yuropa ba lemoga Gold Coast.<ref>Patrick J. Munson (1980). "Archaeology and the Prehistoric Origins of the Ghana Empire". [[:en:The_Journal_of_African_History|''Journal of African History''.]] '''21''' (4): 457–466. doi:[https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-african-history/article/abs/archaeology-and-the-prehistoric-origins-of-the-ghana-empire/703B6E93A35E4F4D46390E74EC6E8D5F 10.1017/S0021853700018685.]</ref> Go simolola ka lekgolo la dingwga di le lesome le borobabongwe, dikomopone tsa Britain tsa meepo ya gouta di ne tse dirisa metlhale ya go epa gouta, go tlhabolola meepo kwa tlase ga lefatshe kwa lefelong la batho ba Ashanti. Morago ga boipuso ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a matlhano le bosupa puso e ne ya tsaya mohama wa meepo ya gouta. Ka dipeeletso tse di sa lekanang, meepo e ne ya wela tlase le dipoelo tsa ya talse. Le fa go ntse jalo, morago ga go e busetsa mo mohameng o o ikemetseng ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bobedi beng ba mohama ba basha ba ne ba tsenya madi a peeletso, bogolo jang kwa meepong ya Ashanti, ba itemogela digouta tse disha tsa maemo a ntlha. Lefelo la Ashanti jaanong le na le gouta e e fetang diidkadike di le lekgolo, masome a mabedi le botlhano.<ref>[http://www.voltaresources.com/s/AshantiBelt.asp "Ashanti Gold Belt".] Volta Resources Inc. Retrieved 2026-06-29</ref> === Diteemane === Lefatshe la Ghana le ntshitse majwe a tlhatlhwakgolo go tswa mo lokgarapaneng fa e sale ka dingwaga di le sekete, makgolo a robabongwe le masome a mabedi, a maemo a madirelo. Ka dingwaga tsa pele tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe puso e ne ya itsise leano la go dira gore mohama wa meepo ya diteemane o ikemele mme ba ne ba seka ba bona ope o o rekang. Puso e santse e le yone e okametseng Ghana Consolidated Diamonds, fa e sale ka ngwaga wa dikete pedi le botlhano, ke yone fela e ntshang diteemane tse di rekisiwang.<ref name=":1">La Verle Berry. "Ghana: Diamonds". [[:en:United_States_Department_of_the_Army|United States Department of the Army]]. Retrieved 2026-06-29</ref> Ghana Consolidated Diamonds e dirisa lefelo le lebotlna ale mokgwa wa moepo kwa moepong wa Akwatia. Puso e batla mmeeletsi o o ka okamelang moepo.<ref>[https://web.archive.org/web/20090211033150/http://www.ghana-mining.org/ghweb/en/ma/mincom/mcminingnews.html "GEOLOGY AND MINERAL DEPOSITS".] Minerals Commission of Ghana. Archived from [https://www.ghana-mining.org/ghweb/en/ma/mincom/mcminingnews.html the original] on 2009-02-11. Retrieved 2026-06-29</ref> Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabongwe, puso ya Ghana e ne ya tlhama kompon ya Precious Minerals Marketing Corporation (PMMC) go rekisa go epa gouta le teemane le go reka le go rekisa gape dipoelo. 70% ya diteemane di tswentswe mo lefatsheng ka bokukuntshwane pele ga PMMC e tlhamiwa. Mo dikgweding tse di lesome le borataro tsa go bereka, PMMC e ne ya reka diteemane tsa dicarats di le dikete di le makgolo a mararo, masome a robabobedi le bobedi, makgolo a mane, masome a mabedi le boraro le gouta ya bokete jwa dikete di le masome mabedi, makgolo mararo, masome a marataro le botlhano, ya rekisa diteemane tsa di carats di le dikete di le makgolo mabedi le masome a mararo tse di lopang didikadke di robabobedi. Le fa go ntse jalo, ka ntlha ya dingongorego ka thekiso ya ditswammung, puso e ne ya dira tshekatsheko ya ka fa kompone e dirang ka teng ka Mopitlo ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bobedi, ba seegela kwa thoko mookamedi wa yone.<ref name=":1" /> Ka dingwaga tsa 1950 le 1960, lefelo la Akwatia la mokgatsha wa Bikim le ntshitse di carats di feta diidkadike tse pedi ka ngwaga. Le fa go ntse jalo, seelo sa ditswammung le bokete bo ya tlase. Lefatshe la Ghana le ntshitse dikhilogereme di le lekgol le masome a marataro a diteemane ka 1995, sephatlo se tswa kwa Akwatia. <ref>[https://web.archive.org/web/20090109200247/http://www.jckonline.com/article/CA6254610.html "World Diamond Production Increases In '95".] Reed Elsevier. 1996-01-10. Archived from [https://www.jckonline.com/article/CA6254610.html the original] on 2009-01-09. Retrieved 2026-06-29</ref> Bontsi jwa diteemane kwa kgampung ya Birim ke tsa baepi ba kwa Akwatia. Go na le bosupi jwa gore seelo se ya godimo.<ref>Omayra Bermúdez-Lugo (August 2007). [https://www.usgs.gov/centers/national-minerals-information-center/international-minerals-statistics-and-information "The Mineral Industry of Ghana"] (PDF). United States Geological Survey. Retrieved 2029-06-29</ref> == Temo == [[Setshwantsho:Palm oil production in Jukwa Village, Ghana-03.jpg|thumb|Go diriwa ga lookwane kwa Jukwa, Ghana]] Mmu o o nonneng ebile o le bothitho, seemo sa bosa se se bongola sa kgampu ya Birim se siametse dijalo tsa dijo tsa konokono di tshwana le cassava, yam, cocoyam, mmidi, raese le merogo, ga mmogo le dijalo tsa tlhwatlhwa e e kwa godimo jaaka dinamune le losika lwa tsone, pineapple, pawpaw le cola nut. Kgaolo e gape e ntsha dijalo tse di tswang mafatsheng a sele jaaka pepere e ntsho le e e sukiri, gemmere, manoko, raba le di mango tse di nnang botlhokwa mo thekong.<ref name=":0" /> Go lemiwa ga cocoa ke mengwe metswedi ya botlhokwa ya dipoelo, e e omeletseng e a rekisiwa. Go lemiwa ga lookwane lwa palm le gone go ya kwa godimo, e dirisiwa le go dira molora mo gae. Bamboo ke sejalo se sengwe sa botlhokwa. Sejalo se segolang thata se se dirisiwa go aga le go dira didirisiwa tsa ntlo.<ref name=":2">[https://web.archive.org/web/20091017063457/http://www.uga.edu/akimoda/ "Old Town, Akim Oda".] University of Georgia. Archived from the original on 2009-10-17. Retrieved 2026-06-29</ref> == Bojanala == Puso e leka go tlhabolola mohama wa bojanala mo kgaolong e. Sekgwa sa Atewa se okametswe ke Okyeman Environment Foundation, e e iletsang temo e le tsela ya go rotloetsa bojanala.<ref>[https://web.archive.org/web/20101213083152/http://biodiversityreporting.org/article.sub?docId=513&c=Ghana&cRef=Ghana&year=2002&date=June%202001 "Eco - Fest Foundation at Atewa Range"]. Biodiversity Reporting Award. June 2001. Archived from [https://flexi88danaid.com/article.sub?docId=513&c=Ghana&cRef=Ghana&year=2002&date=June%202001 the original] on 2010-12-13. Retrieved 2026-06-29</ref> Kgaolo ya Birim kwa borwa e na le diphororo, mafelo a ditso le dikgwa di robabongwe. Lekgotla la ditlhabololo tsa bojanala kwa Ghana le bereka le District Assemby le baokamedi ba dikgaolo ba dirile leano la kgwebo go tlhabolola lefelo la bojanala la Big Tree kwa sekgweng sa Esen Pan gaufi le Akim Oda. Lefelo le le na le setlhare se setona thata kwa bophirirma jwa Aforika sa boleele jwa dimithara di le masome a marataro le borataro le bophara jwa dimithara di le lesome le bobedi. Ba bereka le sekolo se segolwane sa [[University of Georgia]], maano a a diriwa a go tlhabolola ditsela, mafeloa go ja le go iketla, le mabentlele.<ref>[https://web.archive.org/web/20110723134421/http://www.ghanadistricts.net/districts/?r=9&_=69&sa=519&PHPSESSID=c1c8ed71d36a2af6756aea01213933ba "Upper West » Birim Central Municipal - Tourism Attractions"]. Maks Publications & Media Services. Archived from the original on 2011-07-23. Retrieved 2026-06-29</ref> Kwa toropong ya Akyem Oda, toropokgolo ya Birim borwa, mafelo a a kgatlhang a akaretsa maeto a mekoro e e gabolotsweng go bona meepo, meletlo ya setso e gantsi e akaretsang go itewa ga meropa le marekisetso a kwa ntle.<ref name=":2" /> Dijo tsa mo gae di supiwa kwa mafelong a.<ref>[https://web.archive.org/web/20110717002808/http://www.theghanaianjournal.com/2007/04/10/local-food-festival-ends-at-akyem/ "Local food festival ends at Akyem".] ''The Ghanaian Journal''. 2007-04-10. Archived from the original on 2011-07-17. Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == eqlqns87dmrecno4jzxz4bg0tec0w7b Noka ya Daka 0 14232 51901 2026-06-29T10:15:37Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Daka #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51901 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Daka|image_map=Lake Volta OSM.png|map_caption=Letsha la Volta le metswedi ya lone (noka ya Daka e kwa gare kwa godimo)|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Letsha la Volta]]|location=[[Noka ya Volta]]}} [[Setshwantsho:Daka River.jpg|thumb|Noka e, e bonwa kwa bokone-botlhaba jwa Ghana]] [[Setshwantsho:Nice view of the Daka river.jpg|thumb|Pontsho e ntle ya noka ya Daka]] '''Noka ya Daka''' ke noka e e kwa [[Ghana]]. E elela go ralala bontlha jo bo kwa bokone-botlhaba jwa lefatshe, ke nngwe ya metswedi ya [[letsha la Volta]].<ref>''[https://web.archive.org/web/20170720191530/https://www.sagharborpartnership.org/permanent-residents-of-oakland-cemetery.html Ghana Country Study Guide]''. Int'l Business Publications. 1 February 2002. p. 40. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-7397-4323-2|978-0-7397-4323-2]]</bdi>. Archived from [https://books.google.co.bw/books?id=sPDvuEeI4BMC&pg=PA40&redir_esc=y the original] on 20 July 2017. Retrieved 29 June 2026</ref> Lefatshe le le fa gare ga Daka le noka ya Oti le itsege ka mokgatsha wa Oti-Daka.<ref>''[https://books.google.co.bw/books?id=5iEtAQAAIAAJ&redir_esc=y Nyame Akuma]''. Department of Archaeology, University of Calgary. 2006. p. 36.</ref> == Metswedi == bswa9kow9cb2eaxyy5jome7029hu9qa Noka ya Ofin 0 14233 51902 2026-06-29T10:32:18Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Ofin #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51902 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Ofin|image_name=The National Archives UK - CO 1069-37-34.jpg|caption=Borogo go kgabaganya noka ya Ofi ka 1925|image_map=Pra River Basin OSM.png|map_caption=Borwa jwa Ghana le noka ya Ofinmo molemeng|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Noka ya Pra]]|length_km=10}} '''Noka ya Ofin''' ke noka e e elelelang kwa botlhaba kwa [[Ghana]]. E elela go ralala Tano Ofin Reserve kwa kgaolong ya Atwima Mponua kwa Ghana.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20070927184810/http://www.bothends.org/encycl/cases/printcase.php?id=36&id_language=1 "''From spectators to managers of tropical forests, Ghana''. Retrieved May 22, 2006".] Archived from the original on September 27, 2007. Retrieved June 29 2026</ref> Moalo wa noka ya Ofin o dimithara di le masome a robabongwe kwa godimo ga seelo sa lewatle. E na le mesele e e boteng, e boteng jwa dimithara di le lesome le bobedi go tsena di le lesome le botlhano, go tsena mo molatswaneng e e elelelang mo go one.<ref name=":0" /> Noka ya Ofin le [[noka ya Pra]] di tlhama molelwane gareng ga dikgaolo tsa Ghana tsa Ashanti le legare. Toropo ya Dunkwa-on-offin ke toropo e kgolo mo nokeng e.<ref name=":0" /> Gouta e epiwa mo mmung wa noka e.<ref>Wright, J.B.; Hastings, D.A.; Jones, W.B.; Williams, H.R. (1985). Wright, J.B. (ed.). ''Geology and Mineral Resources of West Africa''. London: George Allen & UNWIN. pp. 45–47. ISBN [[:en:Special:BookSources/9780045560011|<bdi>9780045560011</bdi>.]]</ref><ref>Taylor, Ryan; Anderson, Eric (2018). ''[https://pubs.usgs.gov/sir/2010/5070/p/sir20105070p.pdf Quartz-Pebble-Conglomerate Gold Deposits, Chapter P of Mineral Deposit Models for Resource Assessment, USGS Scientific Investigations Report 2010-5070-P]'' (PDF). Reston: US Dept. of the Interior, USGS. p. 9.</ref> == Ditshedi == Mefuta ya mo gae e akaretsa ditlhaphi tsa catfish.<ref>[https://web.archive.org/web/20201023213403/http://fishbase.mnhn.fr/Summary/SpeciesSummary.php?id=2098 "Description of ''Clarias Agboyiensis''. Retrieved May 22, 2006".] Archived from the original on October 23, 2020. Retrieved 29 June 2026</ref> Letamo la Barekese le mo go yone. == Metswedi ya yone == * [[Noka ya Gyimi]] == Metswedi == 8zy9n5oaz3raq5lty1ld7wlcot6ch4p Mogobe wa Lorian 0 14234 51903 2026-06-29T10:37:19Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Mogobe wa Lorian 51903 wikitext text/x-wiki '''Mogobe wa Lorian''' ke lefelo le le nang le metsi mo nokeng ya [[Ewaso Ngiro]] kwa Isiolo North (chari), [[Kenya|Kenya.]] [[Setshwantsho:Elephants crossing the Ewaso Ng'iro river at Samburu Park, Kenya.jpg|thumb|Ditlou di kgabaganya noka ya Ewaso Ng'iro kwa Samburu Park, Kenya, dikilometara di le lekgolo kwa bophirima jwa Lorian Swamp.]] Lefelo la seretse le boleele jwa dikilometara di le lekgolo le masome a robabongwe le borataro mme bophara jwa lone ke dikilometara di le masome a mabedi le botlhano, mme le na le bogolo jwa diheket<ref name=":0">[[:en:Lorian_Swamp#CITEREFCrafterNjugunaHoward1992|Crafter, Njuguna & Howard 1992,]]</ref>ara di le 231.000. Kwa ntle ga noka ya Ewaso Ngiro, mogoboswa o fepiwa gape ke di-wadi go tswa kwa borwabophirima le bokone-botlhaba. <ref name=":1">[[:en:Lorian_Swamp#CITEREFHughesHughes1992|Hughes & Hughes 1992,]] pp. 181</ref> Molapo o kwa tlase ga dimetara di le 300 (980 ft) kwa godimo ga lewatle. <ref name=":0" /> Mosima o mo kgaolong e e omeletseng,<ref name=":2">[[:en:Lorian_Swamp#CITEREFCrafterNjugunaHoward1992|Crafter, Njuguna & Howard 1992]], pp. 25</ref> ka palogare ya pula ya ngwaga le ngwaga e e dimilimithara tse di fa gare ga lekgolo le masome a robabobedi le makgolo a mabedi le botlhano , mme e farologana thata go tswa ngwageng go ya ngwageng. E ka nna kwa godimo thata mo dingwageng tsa metsi le kwa tlase thata mo dingwageng tsa komelelo, ka jalo lefelo la mogoboswana le farologana thata. <ref name=":0" /> Potential evaporation rates in the swamp are as much as 2,600 mm per year. <ref name=":1" /> Dielo tsa mowafalo tse di ka nnang teng mo mogobeng di fitlha go 2,600 mm ka ngwaga. Mo mafelong a a bongola, go ka nna ga nna le komelelo e e feteletseng. Lefelo la bogodimo jwa mogogoro le fokotsegile ka square kilometres di le lekgolo le masome a matlhano (58 sq mi) ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le lesome le boraro go ya 39 square kilometres (15 sq mi) ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le bobedi 8 square kilometres (3.1 sq mi) ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe . Ga go itsiwe go le gontsi ka mogoboswana ono, ka ntlha ya lefelo le le sa iketlang le go tlhoka tshireletsego mo lefelong leno. <ref name=":2" /> Ga e a sirelediwa. Mošaga ono o tletse ka menang e e bakang malaria le ka megare e e bakang bolwetse jwa bilharzia. Ke legae la dikwena mme le etelwa ke diphologolo tse di namagadi tsa savannah.<ref name=":0" /> Ka ntlha ya dikotsi tse, dikgomo ga di fudiwe kgakala mo mogobeng, mme di dirisa metsi a a seng boteng thata, segolo thata ka paka ya komelelo. <ref>[[:en:Lorian_Swamp#CITEREFAndersonGrove1990|Anderson & Grove 1990,]] pp. 300.</ref> == Metswedi == 9q5hycl5mxqa9ekre9a5e38v8vn14pm Noka ya Gyimi 0 14235 51904 2026-06-29T10:46:49Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Gyimi #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51904 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Gyimi|river_name=Noka ya Jimi|image_map=Pra River Basin OSM.png|caption=Borwa jwa Ghana le Ofin kwa molemeng le noka ya Gyimi|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Noka ya Ofin]]|length_km=10}} '''Noka ya Gyimi'''<ref>[https://www.geonames.org/2300089/gyimi%20river.html Gyimi] in https://www.geonames.org/about.html</ref> e e itsegeng gape ka leina la '''noka ya Jimi'''<ref>[https://web.archive.org/web/20201021030139/https://sites.google.com/site/ghanaplacenames/database/ashanti/jimiso "Jimiso".] Archived from [https://sites.google.com/site/ghanaplacenames/database/ashanti/jimiso the original] on 2020-10-21. Retrieved 2026-06-29</ref> ke molatwana kwa kgaolong ya Ashanti kwa [[Ghana]]. E tlhama lefelo la bonno la Naimakrom.<ref>[https://mapcarta.com/16945856 Gyimi] Mapcarta.</ref> Bokopano jwa yone le [[noka ya Ofin]] bo gaufi le toropo ya Dunkwa-on-Offin. Lefoko gyimi ka teme ya Twi ya batho ba Akan<ref>David A. Donkor [https://www.proquest.com/openview/0f6d0f910dbd903ae32754ae97d774af/1.pdf?cbl=17435&pq-origsite=gscholar Selling the President: Stand-Up Comedy and the Politricks of Indirection in Ghana] Theatre Survey - The Journal of the American Society for Theatre Research. Cambridge, England Vol. 54, Iss. 2, May 2013 pages 255-281. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0040-5574 0040-5574]</ref> le ka ranolwa go raya boso kgotsa go tlhoka go tlwaelesega.<ref>Lily Kpobi, [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/jar.12500 Leslie Swartz Ghanaian traditional and faith healers' explanatory models of intellectual disability Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities Volume 32], Issue 1 January 2019 Pages 43-50 h[https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jar.12500 ttps://doi.org/10.1111/jar.12500] ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:1360-2322 1360-2322]</ref> == Kgotlhelesego ya metsi == Mo kgampung ya Gyimi (Jimi) go na le kgotlhelesego ya tshipi. E bakiwa ke meepo.<ref>Akabzaa, T.M., Banoeng-Yakubu, B., & Seyire, J.S. ''Heavy metal contamination in some mining communities within the Jimi River basin in Ashanti Region, Ghana.'' Journal of Ghana Science Association, 7(1), 36-45, 2005.</ref><ref>[https://zh.mindat.org/feature-2300089.html Gyimi, Ashanti Region][[:en:Mindat.org|, Ghana Mindat.org]]</ref> == Metswedi == res587fkpqe63kwntfqg9nho1vhf34e Mogobe wa Lukanga 0 14236 51905 2026-06-29T11:03:20Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Mogobe wa Lukanga 51905 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Lukanga Swamp 564 x 594.jpg|thumb|Setshwantsho sa NASA sa Lukanga Swamp. Mafelo a a lefifi a a mo mogobeng ono ke a a nang le dinoka, mme mo mafelong a mangwe a a mo mogobeng ono go na le dimela tse di kitlaneng, tse bontsi jwa tsone e leng tsa papirase. Mafelo a a lefifi a a gaufi le Noka ya Kafue ke mafelo a a nang le dimela tse dinnye. Mmapa wa overlay o bontsha dinoka tse dikgolo, bogolo jwa mafelo a a nang le merwalela le ditsela tse di sa dirwang semente ka mmala o o serolwana.]] '''Mogobe wa Lukanga''' ke lefelo le legolo la metsi mo porofenseng ya Central ya [[Zambia]], dikilometara di le masome a matlhano kwa bophirima jwa [[Kabwe]]. <ref name=":0">Terracarta/International Travel Maps, Vancouver Canada: "Zambia, 2nd edition", 2000</ref> Lefelo la yone le le tletseng ka seretse le na le lefelo le le dikologang le le bophara jwa dikilometara di le masome a mane go ya go masome a matlhano le le akaretsang 1850 km2, gape le dikilometara di le 250 km2 mo molomong wa le go bapa le dinoka tse di elelang mo go lone jaaka Noka ya Lukanga go tswa kwa bokone-botlhaba, mmogo le dikilometara tse dingwe di le 500 km2 mo matlhakoreng a [[Noka ya Kafue]] go ya kwa bophirima le bokone-bophirima, go dira palogotlhe ya dikilometara di le 2600 km2.<ref name=":1">[http://earth.google.com/ Google Earth] accessed 2007.</ref>E na le matsha a le mantsi a a jaaka Lake Chiposhye le Lake Suye<ref name=":0" /> mme e na le melatswana e le mmalwa e megolo, mme boteng jwa yone jo bo tlwaelegileng ke 1.5 m fela. == Go golaganngwa ga dinoka le mafelo a a nang le merwalela == Seretse se se sa feleng se dikologilwe ke lebala la merwalela le le tletseng ka dipula, le le farologanang go tswa go dikilometara di le tlhano go ya go di le masome a mabedi le botlhano ka bophara kwa borwa le botlhaba, go fitlha go dikilometara di le masome a mane kwa bokone, mme le fitlha kwa Nokeng ya Kafue le merwalela ya yone dikilometara di le masome a mabedi le botlhano kwa bophirima le bokone-bophirima. Fa noka ya Kafue e na le merwalela e e elelang kwa bokonebophirima ka mosele wa Mwinuna o o omileng mme o tsena mo nokeng ya Lukanga e e kwa tlase, fa mosele o mongwe o tswa mo mogobeng o boela gape kwa nokeng ya Kafue kwa borwabophirima. <ref name=":1" /> Noka ya Kafue e itsoketsa mo molapong ya yone e e bophara jwa dikilometara di le 10 mme e atologa sekgala sa dikilometara di le masome a robabongwe go bapa le noka. Dinoka tse dintsi tse dikhutshwane le melatswana di elela mo mogobeng go tswa kwa borwa, botlhaba le bokone, mme Lukanga ke yone e kgolo go di feta tsotlhe. Ka paka ya dipula, mafelo a a nang le merwalela a nna le metsi a mantsi a a dirang gore lefelo le le nang le metsi le oketsege go fitlha go dikilometara di le dikete tse thatao tsa sekwere, go fitlha go dikilometara di le dikete di robabobedi tsa sekwere ka nako ya dipula tse di nang thata. <ref name=":1" /> == Palo ya batho le go tshwara ditlhapi == Go na le ditlhaketlhake di le mmalwa tse di nang le batho ba ba nnang kwa mafelong a a kwa godimo tse di nnang di omile ka paka ya dipula, segolo thata mo<ref name=":1" /> khuting e e mo ntlheng ya bophirima jwa seretse se se nnetseng ruri, jaaka Chilwa Island le Chiposha Island.<ref name=":0" /> Mo godimo ga moo, mo mogobeng ono go na le ditlhaketlhake tsa papirase tse di kokobalang tse di tshegetsang dikampa tsa nakwana tsa batshwaraditlhapi. Ga go na ditsela tsa setlha kgotsa marogo a a fitlhang kwa mafelong a a tletseng seretse, mme tsela e le nngwe fela e kgabaganya karolo nngwe le nngwe ya lebala la merwalela, tsela ya setlha sa komelelo go tswa kwa Kabwe (e e nang le tsela e e tswang kwa Mpongwe) e e fetang ka Mukobwe le Ibondo go ya kwa mokorong go kgabaganya Kafue le go ya kwa Ngabwe.<ref name=":0" /> Ditsela tse dingwe tse pedi tsa mmu di tswa kwa Mumbwa kwa borwa go ya kwa nokeng gaufi le Mswebe le go ya kwa dipoeng tsa morwalela kwa Mwanamulambo. Le fa e le gore e fa gare ga naga, go thata go fitlha kwa Mogobeng wa Lukanga mme le gompieno balaodi ba puso kwa Kabwe le Lusaka ga ba itse go le gontsi ka lefelo leno kgotsa ga ba na tlhotlheletso epe mo go lone. Baagi ba metsana e e dikologileng kgaolo ya bokonebotlhaba, botlhaba le borwa ba dirisa mekgwa e e tlwaelegileng ya go tshwara ditlhapi mo mafelong a a nang le metsi a mantsi le go lema mo matlhakoreng a kgaolo ya merwalela. Ga go na kgwebo ya go tshwara ditlhapi ya bogolo bope fela, fela FAO e begile tekanyetso ya ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi ya ditone di le dikete tse pedi le makgolo a marataro tsa tlhapi e e tshwerweng, e e rekisitsweng mo mebarakeng ya Lusaka, Kabwe, le Copperbelt. <ref>[https://www.fao.org/docrep/008/v3470e/V3470E05.htm D. Greboval et al.: "Fisheries characteristics of the shared lakes of the East African rift."] CIFA Technical Paper No. 24. Rome, FAO (1994) FAO website, accessed 4 March 2007.</ref>Pegelo ya bosheng e baya palo eno kwa go 1200 t mme e supa go fokotsega ga ditlhapi ka ntlha ya go thaya ditlhapi go feta tekanyo.<ref>[http://www.gefweb.org/COUNCIL/GEF_C15/GEF_C15_Inf.13/CommunityBasedNatPDFB.pdf Global Environment Facility (GEF)] Archived 2007-06-30 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]: "Project Proposal, Zambia — Community Based Natural Resources Management and Biodiversity Conservation in the Lukanga Swamps." (2000). Website accessed 4 March 2007.</ref> Go na le dipolase tse di potlana tsa kgwebo segolo thata gaufi le Great North Road e e fetang ka dikilometara di le lesome go tswa mo mmung wa merwalela kwa ntlheng ya borwa-botlhaba. Dipolase tse dintsi tse dikgolo tsa kgwebo le masimo, tse dingwe di na le nosetso ya setlha se se omeletseng, di tlhomilwe kwa ntlheng ya bokone ya lebala la morwalela. <ref name=":1" /> == Metswedi == e0pezoxvg8sont5gj4vxi647yuey72h Noka ya Pru 0 14237 51906 2026-06-29T11:13:51Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Pru #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51906 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Pru|image_map=Rivers of south Ghana OSM.png|basin_countries=[[Ghana]]|mouth=[[Noka ya Volta]]|location=[[Letsha la Volta]]}} '''Noka ya Pru''' ke noka e e kwa [[Ghana]]. Noka ya Pru e tlhatloga kwa Ashanti, dikhimothara di ka nna masome a matlhano le boraro kwa bophirima jwa Mampong kwa legare la lefatshe, e elelela kwa bokone-botlhaba, ka boleele jwa dikhilomithara di le lekgolo le masome a mabedi.<ref>''[[iarchive:randmcnallyency000rand|Rand McNally Encyclopedia of World Rivers]]''. Rand McNally. 1980. p. 34.</ref> Bontlha jwa lefelo le le fa gare ga Pra le Anum bo tlhama Pra Anum Forest Reserve.<ref>Amanor, Kojo (1999). ''[https://nai.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A272720&dswid=1542 Global Restructuring and Land Rights in Ghana: Forest Food Chains, Timber, and Rural Livelihoods]''. Nordic Africa Institute. p. 123. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-91-7106-437-0|<bdi>978-91-7106-437-0</bdi>.]]</ref> == Metswedi == 0wneav6wq0lemauwt9c5pxbs0zttcdz Noka ya Sene 0 14238 51907 2026-06-29T11:19:02Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Sene #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51907 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Sene|basin_countries=Ghana|mouth=[[Noka ya Volta]]|location=[[Letsha la Volta]]}} '''Noka ya Sene''' ke noka e e kwa [[Ghana]].<ref>Janssen, Thomas A.J.; et al. (2018). "Extending the baseline of tropical dry forest loss in Ghana (1984–2015) reveals drivers of major deforestation inside a protected area". ''Biological Conservation''. '''218''': 167. doi:[https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S000632071730798X?via%3Dihub 10.1016/j.biocon.2017.12.004]. hdl[[hdl:20.500.11820/1ba032cd-c8f9-4ca4-a436-d15dbc88dcb8|:20.500.11820/1ba032cd-c8f9-4ca4-a436-d15dbc88dcb8.]]</ref> E elela go ralala kgaolo ya Sene. == Metswedi == 2k7wg67kof3hvffhpsxediznr39mod0 Noka ya Tain 0 14239 51908 2026-06-29T11:23:46Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Tain #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51908 wikitext text/x-wiki {{Infobox river|name=Noka ya Tain|image_map=Rivers of south Ghana OSM.png|map_caption=Borwa jwa Ghana le Tain (kwa godimo mo molemeng)|mouth=[[Black Volta]]}} '''Noka ya Tain''' ke noka, e e elelang go ralala kgaolo ya Jaman bokone jwa kgaolo ya Brong Ahafo kwa [[Ghana]].<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/artikel.php?ID=218381 "24 year man drowns in River Tain".] ''www.ghanaweb.com''. Retrieved 2026-06-29</ref> Ke motswedi wa noka ya [[Black Volta]], e tshela kwa lewatleng la Atlantic.<ref>[https://mofa.gov.gh/site/?page_id=1385 "Tain".] Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == 8hmz384juu2t8g1efayhqfder44l663 Noka ya Beli 0 14240 51909 2026-06-29T11:32:08Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Beli #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51909 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:River Niger Tributaries from Burkina Faso OSM.png|thumb]] [[Setshwantsho:Beli MS0792.jpg|thumb]] '''Noka ya Béli''' kgotsa '''Gorouol''' ke noka e e nang teng ka dipaka dingwe ya kwa bokone jwa [[Burkina Faso]], kwa borwa jwa molelwane wa [[Mali]]. Ke motswedi o o kwa bophirima jwa [[noka ya Niger]], di kopana gaufi le Ayourou. Lekgotla la mafatshefatshe la BirlLife Interantional le na le lefatshe mo tikologong ya noka ya Beli e le lefelo le le bolthokwa la dinonyane ka mefuta e le supa e e botlhokwa.<ref>[https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/6023-b%C3%A9li-river "BirdLife DataZone".] ''datazone.birdlife.org''. Retrieved 2026-06-29.</ref> == Metswedi == d275jdbef5q4kfyxorj1ai3n3nr51vn Mogobe wa Mare aux Songes 0 14241 51910 2026-06-29T11:34:18Z MmaBaggio 11091 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Mogobe wa Mare aux Songes 51910 wikitext text/x-wiki '''Mare aux Songes''' (English: "tlhaba ya taro";<ref name=":0">Parker, Ian (14 January 2007). [https://www.newyorker.com/magazine/2007/01/22/digging-for-dodos "Digging for Dodos".] ''New Yorker''. Retrieved 3 July 2023.</ref> French: [ma.ʁ‿o sɔ̃ʒ]) ke lefelo le le gaufi le lewatle kwa borwabotlhaba jwa Mauritius. Go na le masalela a le mantsi a diphologolo tse di sa tswang go nyelela a a ileng a kgobokana mo mogobeng ono, o pele e neng e le letsha, mme masalela a ntlha a di-dodo a ne a fitlhelwa koo. == Ditso == Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabobedi le masome a marataro le botlhano, moenjiniri wa seporo wa kwa Boritane yo o neng a dira kwa borwabotlhaba jwa Mauritius o ne a lemoga marapo a a neng a tshwenngwa ke badiri ba ba neng ba epa peat.<ref name=":0" /> O ne a bontsha morutabana wa sekolo sa puso kwa Mahébourg, e bong George Clark, dilo tse a neng a di ribolotse, mme morago ga moo o ne a bona marapo a mantsi a a neng a sa ntse a le teng a di-dodo mo mogobeng. Clark o ne a ntse a batlana le nonyane eno ka dingwaga di le masome a mararo, a tlhotlheleditswe ke buka ya Strickland & Melville e e buang ka nonyane eno. <ref>[[:en:Julian_Pender_Hume|Hume, J. P. (2006)]]. [http://julianhume.co.uk/wp-content/uploads/2010/07/History-of-the-dodo-Hume.pdf "The History of the Dodo ''Raphus cucullatus'' and the Penguin of Mauritius"] (PDF). ''Historical Biology''. '''18''' (2): 69–93. CiteSeerX [https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.695.6929 10.1.1.695.6929.] doi:[[doi:10.1080/08912960600639400|10.1080/08912960600639400.]] ISSN 0891-2963. S2CID 2954728.</ref>Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabobedi le masome a marataro le borataro, Clark o ne a tlhalosa mokgwa wa gagwe mo The Ibis, e leng lokwalopaka lwa thutodinaledi: Morago ga maeto a le mantsi a a se nang matswela kwa lefelong leo... Ke ne ka swetsa ka go romela banna bangwe kwa bogareng jwa mosima, koo metsi a neng a le boteng jwa dimetara di le tharo mme koo, ka go itshukunyetsa mo seretseng ka dinao tsa bone tse di sa rwalang sepe, ba ne ba kopana le kgokgotso e le nngwe e e feletseng, karolo ya e nngwe, le tarso-metatarsus. Marapo a Dodo a ne a fitlhelwa fela mo seretseng se se kwa tlase ga metsi mo karolong e e boteng thata ya motlhaba... E re ka ke ne ke kgothaditswe ke go atlega, ke ne ka dirisa diatla di le mmalwa go batla ka tsela e e tlhalositsweng, mme ke ne ka kopana le dikai di sekae fela tsa marapo a dinonyane tsa dodo go fitlha ke akanya ka go kgaola bojang jo bo kokobetseng jo bo ka nnang bokima jwa dimetara di le pedi, jo bo neng bo khurumeditse karolo e e boteng ya mosima. Mo seretseng se se neng se le kafa tlase ga seno, ke ne ka duelwa ka go bona marapo a didodo di le dintsi.<ref>Clark, G. (April 1866). "Account of the late Discovery of Dodos' Remains in the Island of Mauritius". ''Ibis''. '''8''' (2): 141–146. doi:[[doi:10.1111/j.1474-919X.1866.tb06082.x|10.1111/j.1474-919X.1866.tb06082.x.]]</ref> Masalela a didodo tse di fetang makgolo a mararo a ne a fitlhelwa mo mogobeng, mme go ne ga fitlhelwa marapo a le mmalwa fela a lerapo la tlhogo le a diphuka mo gare ga tsone, tse di ka tlhalosiwang ke gore mebele e e kwa godimo e ne ya tlhatswiwa kgotsa ya senngwa fa mmele o o kwa tlase o ne o tshwerwe, e leng se se tshwanang le tsela e masalela a moa a fitlhetsweng ka teng mo mekgotheng ya New Zealand. <ref>[[:en:Julian_Pender_Hume|Hume, Julian Pender]] (2005). "Contrasting taphofacies in ocean island settings: the fossil record of Mascarene vertebrates". ''Proceedings of the International Symposium "Insular Vertebrate Evolution: The Palaeontological Approach". Monografies de la Societat d'Història Natural de les Balears''. '''12''': 129–144.</ref>Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabobedi le masome a robabobedi le borobabongwen, Théodor Sauzier o ne a laelwa gore a batle masalela a mangwe a di-dodo kwa Mare aux Songes. O ne a atlega, mme gape a bona masalela a mefuta e mengwe e e nyeletseng. <ref>[[:en:Edward_Newton|Newton, E.;]] Gadow, H. (1893). [https://www.biodiversitylibrary.org/page/31083700#page/379/mode/1up "IX. On additional bones of the Dodo and other extinct birds of Mauritius obtained by Mr. Theodore Sauzier".] ''The Transactions of the Zoological Society of London''. '''13''' (7): 281–302. doi:[[doi:10.1111/j.1469-7998.1893.tb00001.x|10.1111/j.1469-7998.1893.tb00001.x]]</ref>Dimusiamo di le masome a mabedi le borataro lefatshe ka bophara di na le didiriswa tse di botlhokwa tsa didodo, mo e ka nnang tsotlhe di fitlhelwa kwa Mare aux Songes. <ref>[[:en:Errol_Fuller|Fuller, Errol]] (2002). ''Dodo – From Extinction To Icon''. London: [[:en:HarperCollins|HarperCollins.]] ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-00-714572-0|<bdi>978-0-00-714572-0</bdi>.]]</ref> Ka kgwedi ya Phatwe,ngwaga wa dikete tse pedi le botlhano, setlhopha sa babatlisisi ba ditšhabatšhaba se ne sa epolola karolo ya lefelo le le bongola la Mare aux Songes morago ga dingwaga di le lekgolo le tlhokomologilwe. E le go thibela malaria, Baesemane ba ne ba khurumeditse sekgwa seno ka mmu o o thata ka nako ya fa ba ne ba busa Mauritius, o o neng wa tshwanelwa ke go tlosiwa. Go ne ga fitlhelwa masalela a le mantsi, go akaretsa marapo a di-dodo mo dikgatong tse di farologaneng tsa go gola, le marapo a le mmalwa a go bonalang a tswa mo seropeng sa motho a le mongwe, a a neng a bolokilwe mo maemong a one a tlholego. <ref>Cheke, Anthony S.; [[:en:Julian_Pender_Hume|Hume, Julian Pender]] (2008). ''Lost Land of the Dodo: an Ecological History of Mauritius, Réunion & Rodrigues''. T. & A. D. Poyser. p. <sup>[''page needed'']</sup>. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-7136-6544-4|<bdi>978-0-7136-6544-4</bdi>.]]</ref> Dipatlisiso tseno di ne tsa phasaladiwa ka kgwedi ya Sedimontlhola ngwaga wa dikete tse pedi le botlhano kwa musiamong wa Naturalis kwa Leiden. Mo go tse di fitlhetsweng mo mogobeng, 63% e ne e le tsa digagabi tsa mofuta wa Cylindraspis, mme 7,1% e ne e le tsa di-dodo, tse di neng di beilwe mo makgolong a dingwaga a le mmalwa, dingwaga di le dikete tse nne tse di fetileng. 8] Dithutopatlisiso tse di neng tsa dirwa morago ga moo di ne tsa bontsha gore di-dodo, mmogo le diphologolo tse dingwe, di ne tsa nwela mo Mare aux Songes fa di ne di leka go bona metsi ka nako e telele ya komelelo e e masisi mo e ka nnang dingwaga di le dikete tse nne le makgolo a mabedi tse di fetileng.[ 9] == Metswedi == 4jfoud4j0htcudbk9fb90uxdq94phhc Noka ya Banifing 0 14242 51911 2026-06-29T11:37:10Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Banifing #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51911 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Bani OSM.png|thumb|Mafaratlhatlha a noka ya Bani]] '''Noka ya Banifing''' ke noka e e kwa bophirima jwa [[Aferika|Aforika]]. E elelela go ralala [[Mali]] le bontlha bongwe jwa [[Burkina Faso]], e tlhama bontlha jwa molelwane gareng ga mafatshe a mabedi a. Ke motswed iwa [[noka ya Bani]].<ref>Shahin, M. (2006-04-11). [https://www.google.co.uk/books/edition/Hydrology_and_Water_Resources_of_Africa/MmjjBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=Banifing%20River&pg=PA305&printsec=frontcover ''Hydrology and Water Resources of Africa''.] Springer Science & Business Media. p. 305. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-306-48065-2|<bdi>978-0-306-48065-2</bdi>.]]</ref> == Metswedi == lc2rdzwad3gdeeq3k9f5mxc8y6o2jh7 51912 51911 2026-06-29T11:37:45Z JudithShe 9421 51912 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Bani OSM.png|thumb|Mafaratlhatlha a noka ya Bani]] '''Noka ya Banifing''' ke noka e e kwa bophirima jwa [[Aferika|Aforika]]. E elelela go ralala [[Mali]] le bontlha bongwe jwa [[Burkina Faso]], e tlhama bontlha jwa molelwane gareng ga mafatshe a mabedi a. Ke motswedi wa [[noka ya Bani]].<ref>Shahin, M. (2006-04-11). [https://www.google.co.uk/books/edition/Hydrology_and_Water_Resources_of_Africa/MmjjBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=Banifing%20River&pg=PA305&printsec=frontcover ''Hydrology and Water Resources of Africa''.] Springer Science & Business Media. p. 305. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-306-48065-2|<bdi>978-0-306-48065-2</bdi>.]]</ref> == Metswedi == izrjabnavj5zy9dxq4rm0a0o29bon4t Noka ya Sirba 0 14243 51913 2026-06-29T11:46:11Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Sirba #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51913 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:River Niger Tributaries from Burkina Faso OSM.png|thumb]] '''Noka ya Sirba''' ke motswedi wa [[noka ya Niger]] kwa bophirima jwa [[Aferika|Aforika]]. Noka ya Sirba e tlhatloga kwa [[Burkina Faso]] e elelela kwa botlhaba, e kgabaganyetsa mo [[Niger]] e bo e tlhama bontlha jo bokhutshwane jwa molelwane gareng ga mafatshe a mabedi a. E kopana le [[noka ya Niger]] kwa ntlheng e e fa gare ga magae a Gotheye le Karma kwa Niger, dikhilomithara di le masome a matlhano kwa godimo ga Niamey. Noka e nna le metsi fela ka dipaka tsa pula.<ref>Tangam, Idi Souley; Yonaba, Roland; Ibrahim, Boubacar; Adamou, Mahaman Moustapha; Karambiri, Harouna (2025-01-01). [https://validate.perfdrive.com/fb803c746e9148689b3984a31fccd902/?ssa=0f4579cc-41f3-4d8c-b5b4-e8a2173bd14c&ssb=10198226027&ssc=https%3A%2F%2Fiopscience.iop.org%2Farticle%2F10.1088%2F2515-7620%2Fadaac9&ssi=d2964d78-cnvj-40f8-b1ab-bbe1975cce84&ssk=botmanager_support@radware.com&ssm=17306555527153419108337170357000&ssn=c287452708b4ab4759f3fbea0a962b4526cdd3aab844-b600-4c39-81b058&sso=ca6e5d28-61faa737c77dadaf68d255da00ae60a53ce11375b589fe8c&ssp=36774874141782795602178274913551640&ssq=73960403345741861434633457969516252169469&ssr=MTk2LjIuMi4yNTI=&sst=Mozilla/5.0%20(Windows%20NT%2010.0;%20Win64;%20x64)%20AppleWebKit/537.36%20(KHTML,%20like%20Gecko)%20Chrome/109.0.0.0%20Safari/537.36&ssu=&ssv=&ssw=&ssx=eyJfX3V6bWYiOiI3ZjkwMDBkM2FhYjg0NC1iNjAwLTRjMzktOGQyOC02MWZhYTczN2M3N2QxLTE3ODI3MzM0NTcxODkwLTAwNGZkNjhmNmY3YjI3MmRiNzkxMCIsInV6bXgiOiI3ZjkwMDBmMjMyZjM1OC0zMTU1LTQ3YWUtOTI3Mi1mOTcwZGZmZTAzODMxLTE3ODI3MzM0NTcxODkwLWU5MmUxYzBhZTJlMTliMTIxMCIsInJkIjoiaW9wLm9yZyJ9 "Hydrological drivers of flooding in Niamey (Niger): the role of the Sirba River"]. ''Environmental Research Communications''. '''7''' (1): 015029. doi:[https://validate.perfdrive.com/fb803c746e9148689b3984a31fccd902/?ssa=bec58d35-04ee-4618-bad9-45e62ae5189d&ssb=04706210132&ssc=https%3A%2F%2Fiopscience.iop.org%2Farticle%2F10.1088%2F2515-7620%2Fadaac9&ssi=f84a1c68-cnvj-459b-af52-2b29103fc43a&ssk=botmanager_support@radware.com&ssm=87059156653361298136436472970452&ssn=4264d53367c73e0cd1516758d23007f983e3d3aab844-b600-4c39-810bd8&sso=56f77d28-61faa737c77d7b1ded449ccd3e0525fac1b5fa19ca52abbb&ssp=25631021911782782116178270252896972&ssq=51745683346881174943433457349989130038239&ssr=MTk2LjIuMi4yNTI=&sst=Mozilla/5.0%20(Windows%20NT%2010.0;%20Win64;%20x64)%20AppleWebKit/537.36%20(KHTML,%20like%20Gecko)%20Chrome/109.0.0.0%20Safari/537.36&ssu=&ssv=&ssw=&ssx=eyJyZCI6ImlvcC5vcmciLCJ1em14IjoiN2Y5MDAwZjIzMmYzNTgtMzE1NS00N2FlLTkyNzItZjk3MGRmZmUwMzgzMS0xNzgyNzMzNDU3MTg5MTA4NTctODBmNTM0MzZiZWI1YWFlNTEzIiwiX191em1mIjoiN2Y5MDAwZDNhYWI4NDQtYjYwMC00YzM5LThkMjgtNjFmYWE3MzdjNzdkMS0xNzgyNzMzNDU3MTg5MTA4NTctMDA0MDU3MGYzMjIxMGY0MDg0ZTEzIn0= 10.1088/2515-7620/adaac9]. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:2515-7620 2515-7620].</ref><ref>[https://www.preventionweb.net/publication/flood-hazard-scenarios-sirba-river-niger-evaluation-hazard-thresholds-and-flooding "Flood hazard scenarios of the Sirba river (Niger): Evaluation of the hazard thresholds and flooding areas | PreventionWeb".] ''www.preventionweb.net''. 2020-07-02. Retrieved 2026-06-29</ref> == Metswedi == f89qclf4jgopacn9hzo78xfg31magn4 Noka ya Tapoa 0 14244 51914 2026-06-29T11:50:26Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Noka ya Tapoa #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 51914 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:River Niger Tributaries from Burkina Faso OSM.png|thumb|Bophirima jwa [[Burkina Faso]], noka ya Tapoa e kwa gare mo mojeng]] '''Noka ya Tapoa'''<ref>[https://whc.unesco.org/en/documents/135503 "Tapoa River, W National Park of Niger".] ''whc.unesco.org''. UNESCO World Heritage Centre. Retrieved 29 June 2026</ref> ke motswedii wa [[noka ya Niger]]. E elelela go ralala kgaolo ya Tapoa kwa [[Burkina Faso]] e tlhama bontlha jwa molelwane gareng ga Burkina Faso le [[Niger]], morago e elelela kwa nokeng ya Niger kwa borwa-bophirima jwa Niger. == Metswedi == ijvugp81o31k72rok7k60of1jru8nh0