Wikipedia
tnwiki
https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono
MediaWiki 1.47.0-wmf.9
first-letter
Pego
Faphegileng
Puisano
Modirisi
Puisano ya modirisi
Wikipedia
Puisano ya Wikipedia
Setshwantsho
Puisano ya setshwantsho
MediaWiki
Puisano ya MediaWiki
Tempolete
Puisano ya tempolete
Thuso
Puisano ya thuso
Karolo
Puisano ya karolo
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Palo ya matamo le mabolokelo a metsi mo Botswana
0
3314
52024
27752
2026-07-04T10:59:05Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52024
wikitext
text/x-wiki
{{Expand list|date=July 2010}}
{{GeoGroupTemplate}}
Tse di latelang ke thekegelo ya '''palo ya matamo le mabolokelo a metsi mo Botswana'''. __NOTOC__
==Tiriso ya Metsi==
Metsi a a tshedisa. A nosetsa masimo a balemi; a nosetsa dijalo ebile a
nosa leruo la batho ba metse-selegae; a naya boitlosobodutu; a tshegetsa
go dirwa ga motlakase wa rona, ditoropo tsa rona le metse-setoropo, meepo
ya rona, madirelo a rona le ditlhare le diphologolo tse e leng bontlhanngwe
jwa boswa jwa rona jwa tlholego.Metsi a a ka ikanngwang, a a siameng go nowa, metsi a go tsamaisa leswe le a go boloka bophepa le metsi a go godisa dijalo a botlhokwa thata go namola khumanego mo Afrika Borweng. Go tlhabololwa ga metse-selegae le go ntshafadiwa ga metse-setoropo ka bobedi go ikaegile ka metsi gore
go fitlhelelwe mekgele eo.Boikarabelo jwa konokono jwa Lephata la Merero ya Metsi le Dikgwa ke go tlhomamisa gore metsi a a lekaneng a boleng jo bo space dumelelwang a teng go kgotsofatsa ditlhoko tsa batho le go tshegetsa tlhabololo ya merero ya itsholelo le ya batho.
==Tlhaloso==
Lefatshe la Botswana le ntse le nosiwa metsi ke makalana a a farologaneng mo dingwageng tse di fetileng. Water Utilities Corporation e ntse e nosa ditoropo le ditoropo dikgolo. Mo godimo ga moo, e ntse e thusa Lephata la Metsi le Dikhansele tsa Dikgaolo ka bokete jwa metsi go abiwa le mafelo a mangwe a lefatshe leno. Maikaelelo a Lenaneo la go Dira Diphetogo mo Mhameng wa Metsi ke go baakanya ditsamaiso tse marara mme ka jalo go nne bonolo go isa metsi kwa bathong.
Ke eng se se tlamileng gore go diragadiwe Lenaneo la Diphetogo tsa Mhama wa Metsi?
Kanoko ya Lenaneo Legolo la Sechaba la Phatlalatso Metsi la 2005-2006, le ne la re go dirwe diphetogo tse dikgolo mo mhameng wa metsi, mme dingwe tsa tsone e le gore, go kgaoganngwe tsamaiso ya mhama wa metsi le makalana a mangwe a a thusang ka ditirelo. Morago ga dikanoko tse, ba ne ba gakolola gore Water Utilities Corporation e tseye tsamaiso yotlhe ya go nosa lefatshe leno.
Go tla a tsewa metse efe la ntlha?
Gore go tla a tsewa metse efe lantlha, go tla a laolwa ke mabaka a a farologaneng, mabaka a tshwana le gore ke metse efe e e nang le ditlamelo tse di setseng di siametswe go tsewa mme ke metse efe e ditlamelo tsa yone di sa ntseng di tshwanelwa ke go tlhabololwa seemo pele, jalo le jalo pele ga e tsewa. Metse e e nang le ditlamelo tse di e golaganyang le e mengwe le yone e ka nna ya tsewa ka nako yone eo. Thulaganyo eno e tla a dira gore dikgaolo le dikgaolo-potlana di sobokiwe di nne setlhopha mme di bo di ka tseelwa gongwe fa go ka kgonegang teng.
Tsamaiso eno e tsile go goga lobaka lo lo kae?
Go ya ka thulaganyo eno, Water Utilities Corporation e tla a tsaya ditsamaiso tsotlhe tsa metsi a a nowang mo Lefatsheng leno le ditirelo tsotlhe tsa metsi a a dirisitsweng mo dingwageng tse tlhano tse di tlang, go simolola ka Motsheganong 2009.
==Palo ya matamo==
{| class="wikitable sortable" style="font-size:95%"
!Maina a matamo
! Ditoropo tse di gaufi
! Kgaolo
! Dinoka tse di tselang
! Ngwaga wa Kago
! Boteng(Megalitre)
! Lefelo
! class="unsortable"| Dipadi
|-
| Letamo la Bokaa
| Bokaa
| Kgaolo ya Kgatleng
| Noka ya Metsimotlhabe
| 1990
| ko tlase ga 18.5
| {{coord|24.452154|S|25.997764|E|region:BW_type:landmark|name=Bokaa Dam|format=dms}}
| <ref name="water">{{cite web| url = http://www.cso.gov.bw/images/stories/Enviro/botswanawater_statisticsreport.pdf| title = BOTSWANA WATER STATISTICS| first = A.| last = Majelantle| month = October| year = 2009| work = Botswana Water Statistics| publisher = Central Statistics Office| location = Gaborone, Botswana| format = PDF| archiveurl = http://www.webcitation.org/5r28HPAkm| archivedate = 2010-07-07| accessdate = 2010-07-07}}</ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&ll=-24.450978,25.999918&spn=0.042739,0.078621&t=h&z=14 | accessdate = 2010-07-07 |title=Bokaa Dam}}</ref><ref name="birding"></ref>
|-
| Letamo la Gaborone
| [[Gaborone|Gaborone]]
| Kgaolo ya Borwa-Botlhaba
| Noka ya Notwane
|
| 141,100
| {{coord|24.718299|S|25.907478|E|region:BW_type:landmark|name=Gaborone Dam|format=dms}}
| <ref name="water"></ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&t=h&ie=UTF8&hq=&ll=-24.720794,25.901299&spn=0.085294,0.157242&z=13 | accessdate = 2010-07-07 |title=Gaborone Dam}}</ref>
|-
| Letamo la Letsibogo
| Mmadinare.
| Kgaolo ya Legare
| Noka ya Motloutse
|
| 100,000
| {{coord|21.828357|S|27.713013|E|region:BW_type:landmark|name=Letsibogo Dam|format=dms}}
| <ref name="water"></ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=en&ll=-21.822461,27.703743&spn=0.08717,0.157242&t=h&z=13 | accessdate = 2010-07-07 |title=Letsibogo Dam}}</ref>
|-
| Letamo la Mogobane
| Mogobane
| Kgaolo ya Borwa-Botlhaba
| Noka ya Mogobane
|
|
| {{coord|24.974388|S|25.696635|E|region:BW_type:landmark|name=Mogobane Dam|format=dms}}
| <ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=en&ll=-24.974388,25.696635&spn=0.02128,0.03931&t=h&z=15 | accessdate = 2010-07-07 |title=Mogobane Dam}}</ref><ref name="birding">{{cite web|url=http://www.camacdonald.com/birding/africabotswanaBirdingGaborone.htm|last1=Hester|first1=Andrew|last2=Tyler|first2=Stephanie J.|last3=Simic|first3=Dragan|location=Gaborone, Botswana|publisher=BirdLife Botswana|title=Birding Gaborone (Botswana)|accessdate=2010-07-07|archive-date=2024-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240529183636/http://www.camacdonald.com/birding/africabotswanaBirdingGaborone.htm|url-status=dead}}</ref>
|-
| Letamo la Nnywane
| [[Lobatse|Lobatse]]
| Kgaolo ya Borwa-Botlhaba
| Noka ya Nnywane
|
| 2,300
| {{coord|25.11467|S|25.68237|E|region:BW_type:landmark|name=Nnywane Dam|format=dms}}
| <ref name="water"></ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&t=h&ie=UTF8&hq=&ll=-25.115601,25.679812&spn=0.021255,0.03931&z=15 | accessdate = 2010-07-07 |title=Nnywane Dam}}</ref>
|-
| Letamo la Ntimbale
| Tantebane
| Kgaolo ya Bokone-Botlhaba
| Noka ya Tati
|
| 26,000
| {{coord|20.868115|S|27.469254|E|region:BW_type:landmark|name=Ntimbale Dam|format=dms}}
| <ref name="water"></ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/?ie=UTF8&hq=&ll=-20.861378,27.454147&spn=0.350973,0.628967&t=h&z=11 | accessdate = 2010-07-07 |title=Ntimbale Dam}}</ref>
|-
| Letamo la Shashe
| Shashe Mooke
| Kgaolo ya Bokone-Botlhaba
| Noka ya Shashe
|
| 85,000
| {{coord|21.345501|S|27.409978|E|region:BW_type:landmark|name=Shashe Dam|format=dms}}
| <ref name="water"></ref><ref>{{Google maps | url = http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=en&ll=-21.336871,27.412949&spn=0.087463,0.157242&t=h&z=13 | accessdate = 2010-07-07 |title=Shashe Dam}}</ref>
|-
|}
==Bona gape==
* [[Palo ya dinoka tsa Botswana]]
* [[Makadiba a Botswana]]
* [[Palo ya matamo le mabolokelo a metsi]]
==Metswedi==
{{Reflist}}
[[Category:Palo ya matamo]]
4yph12wo9krpeimxtz6trrbolx5aqkj
Letamo la Letsibogo
0
8644
52007
48181
2026-07-04T07:02:34Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52007
wikitext
text/x-wiki
[[:en:Letsibogo_Dam|Letamo la Letsibogo]] ke letamo le le mo molapong wa [[:en:Motloutse_River|Motloutse]] mo [[Botswana]], leo le agilweng maikaelelo e le Isa metsi kwa madirelong a toropo ya [[Selebi-Phikwe]] le metse ee mabapi, mme gona le kgonagalo ya go dirisiwa mo go tsa nosetso.<ref>ARUP.''[https://web.archive.org/web/20221207130021/https://www.arup.com/projects/letsibogo_dam.aspx "Letsibogo Dam"].''Retrieved 2012-09-17.</ref> Letamo le jaanong le isa metsi kwa toropokgolo [[Gaborone]] le metse e metona ka phaephe ya boleele jwa dikilomitara tse di makgolo a mane.<ref>Bevanger,Kjetil.(December 1994).''[https://web.archive.org/web/20210628184534/http://www.nina.no/archive/nina/PppBasePdf/oppdragsmelding/320.pdf "The North-South Carriér Water Project in Botswana"].Trondheim.ISBN 82-426-0531-9''.Retrieved 2012-09-17.</ref>
== Lefelo le Seemo Sa Tsa Bosa Nako e Telele ==
Letamo le agilwe go bapa le motse wa [[Mmadinare]].<ref>''[https://web.archive.org/web/20221207130018/https://www.wuc.bw/wuc-content.php?cid=139 "Corporate Profile"].WUC.''Retrieved 2012-09-20.</ref> Lefelo le le itemogele dipula tsedi tlase, seo se le dirang lefelo le le magareng ga komelelo le bokgola. Le fa gole jalo magareng ga dikgwedi tsa Ngwanatsele go ema ka ya Mopitlo , diperesente tsa selekanyo sa pula enna tse di fitlhang kwa masomeng a robabongwe . Ka ngwaga wa dikete dile pedi lesome le motso(2012) kgwedi ya Phatwe, letamo le ne le na le metsi a selekanyo sa boraro mo lesomeng, se sa tsisa matshwenyego a gore go tla nna le tlhaelo ya metsi mo dikgaolong tsa [[Palapye]], [[Mahalapye]] le Gaborone. Bangwe ba ne ba re seemo se se bakiwa ke bonya mo go baakanyeng diphaephe tse di dutlang.
== Ditirelo ==
Letamo le ne le agetswe lephata la ditswammung,kgotetso le metsi ke ba Arup, ba ba neng ba eteletse pele kago ya go baya metsi. Le boteng jwa dimilione di le lekgolo jwa di metara. Le berekisiwa ke lephata la metsi la [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities Corporation]]. Letamo le ke bontlha bongwe jwa thulaganyo ya go isa metsi kwa borwa jwa lefatshe go tswa kwa bokone la [[:en:North-South_Carrier|North-South Carrier Water Project]], le le akaretsang matamo a mangwe, ditsamaiso tsa go isa metsi le tsa go phepafatsa metsi. E amantswe le Gaborone ka phaepe ya boleele jwa dikolomitara di le makgolo a mane. Lenaneo lantlha la North-South Carrier le dirisitse madi a ka nnang kana ka dimilione di le makgolo a mararo le masome a matlhano, mme ya simolodisiwa ka ngwaga wa 2000.
== Tiriso ya lekadiba ==
Le ntswa letamo le ne le agetswe go boloka metsi, le tlhabololelwa gore bajanala ba kgone go dira metshameko ya metsi le go tshwara ditlhapi. Ka ngwaga wa 2011, puso e ne ya bolela fa e na le mananeo a go tlhabolola dikago mo letamong le, go akaretsa ditsela, metsi a a nowang le kgopo ya metsi a a leswe, le go aga lotshitshi llwa ntlha o lo itiretsweng mo Botswana kwa bokone jwa letamo. Puso e ne e na le lenaneo la go aga lefelo la boitapoloso la dinaledi tse tlhano le lefelo la tlhokomelo diphologo.<ref>[https://web.archive.org/web/20221207125953/http://www.botswana-direct.com/activity/enjoy-sailing-water-sports-and-fishing-at-the-letsibogo-dam ''"Enjoy Sailing, Water Sports And Fishing At The Letsibogo D''am"].Accommodation Direct.Retrieved 2012-09-17.</ref>
== Metswedi ==
8v1hx885f37yqwt9mrxdrau4hl7wk9b
North-South Carrier
0
8645
52023
42417
2026-07-04T10:42:11Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52023
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Gaborone dam]]
North-South Carrier ke mafaratlhatlha a diphaephe mo [[Botswana]] a a isang metsi kwa borwa bokgakala jwa dikilomitara di le makgolo a mararo le masome a marataro go goroga kwa toropokgolo [[Gaborone]]. Karolo ya ntlha e ne ya fediwa ka ngwaga wa 2000.<ref>''[https://web.archive.org/web/20140120053227/http://www.jburrow.net/index.html?lf=1;pg=4 "Our Track Record"].''J. Burrow.Retrieved 2012-09-22</ref> Kgato ya bobedi ya lenaneo le e fedile ka ngwaga wa 2012,<ref>Modikwa,Onalenna.13 December 2011.''[http://www.trademarksa.org/news/dikgatlhong-dam-complete-ahead-schedule "Dikgatlhong dam complete ahead of schedule"].''Mmegi.Archived from [https://web.archive.org/web/20150621005906/http://www.trademarksa.org/news/dikgatlhong-dam-complete-ahead-schedule the original] on 21 June 2015.Retrieved 2012-09-21.</ref> mo go yone go ne ga okediwa diphaepe go tsaya metsi kwa letamong la [[:en:Dikgatlhong_Dam|Dikgatlhong]]. Kakanyo e ne ele gore go okediwe ka go tsaya metsi kwa [https://en.wikipedia.org/wiki/Zambezi?wprov=srpw1_0 Zambezi] go oketsa ka dikilomitara di le makgolo a matlhano go tsena kwa go tse di makgolo a matlhano le masome a mabedi.<ref>''[https://web.archive.org/web/20221010225330/https://www.water.gov.bw/images/Draft%20Prefeasibility_Feasibility%20Report.pdf "Feasibility Design Study on the Utilization of the Water Resources of the Chobe/Zambezi River"].(''August 2010).Ministry of Minerals, Energy and Water Resources - Department of Water Affairs.Retrieved 2012-09-22.</ref> North-South Carrier ke lone lenaneo la boenjeneere le letona go gaisa mananeo otlhe a a kileng a nna teng mo Botswana.<ref>Central Statistics Office.(October 2009).[https://web.archive.org/web/20160305011242/http://www1.eis.gov.bw/EIS/Reports/Botswana%20Water_statistics%20report.pdf "''BOTSWANA WATER STATISTICS".''].Retrieved 2012-09-22.</ref>
== Seemo sa loapi ==
[[Setshwantsho:North-South Carrier.svg|thumb|Route ya North-South Carrier]]
Lefatshe la Botswana ke lefatshe le le sa itemogeleng dipula tse dintsi ka jalo le mo sekakeng. Go fitlha mo malobanyaneng, didiba di ne di dirisiwa go fitlhelela seelo sa letlhoko la metsi ka 80%.<ref>Swanepoel,Esmarie.11 November 2008.''[http://www.engineeringnews.co.za/article/botswana-water-utility-plans-to-duplicate-north-south-carrier-scheme-2008-11-11 "Botswana water utility plans to duplicate North South carrier scheme"].''Engineering News. Retrieved 2012-09-22.</ref> Mangwe a metsi a didiba a sale a nna bogologolo fa e santse go na dipula. Go epa metsi ga go kgonagale mo mafelong a metsi a sa ntshafadiweng go tswa mo lefatsheng.<ref name=":0">Bevanger,Kjetil.December 1994.[https://web.archive.org/web/20210628184534/http://www.nina.no/archive/nina/PppBasePdf/oppdragsmelding/320.pdf "The North-South Carrier Water Project in Botswana. A review of environmental impact assessments"].Norwegian Institute for Nature Research.Trondheim.ISBN 82-426-0531-9.</ref> Kgaolo ya botlhaba jwa Botswana e e nang le palo ya batho ba bantsi e mo mokgatsheng wa molapo wa [[Limpopo|Limpopo,]] o go bolelwang fa o tswetswe. Mokgatsha o kwa lefatsheng la [[Aforika Borwa]] o banni ba one ba dirisa metsi a a fetang a mokgatsha o nang le bokgoni jwa go a ntsha ka dimithara di le dimilione di le makgolo a robabobedika ngwaga. Metsi a felela a tsewa kwa molapong wa [[:en:Vaal_River|Vaal]] go fitlhelela seelo.<ref>UNEP.(2005)''[https://books.google.com/books?id=NPXKoHilf8kC&pg=PR9 ."Hydropolitical Vulnerability And Resilience Along International Waters: Africa"].UNEP/Earthprint.ISBN 978-92-807-2575-9''.Retrieved 2012-09-22.</ref>
Pula gantsi e na ka paka ya selemo mo dikgweding tsa Phalane go fitlhelela ka ya Moranang, ka nako e selekanyo sa mogote se a bong se le masome a mararo. Mogote o o baka go fetoga ga metsi go nna mouwane ka pele. Pula ga e ikanyege. Nako ya lenyora e kgona go tsaya sebaka sa dingwaga. Go wela ga metsi gape mo lefatsheng go ko godimo jwa di milimithara di le makgolo a marataro le masome a robabongwe kwa kgaolong ya bokonebotlhaba ngwaga le ngwaga, mme e kwa tlase ka di milimitara di le makgolo a mabedi le masome a matlhano kwa borwabophirima ka ngwaga. Ka ngwaga kgonagalo ya gore metsi a fetoge go nna mouwane ke di milimitara di le dikete tse pedi. Lefatshe la Botswana le sephaphathi ka jalo ga le a siamela matangwana.<ref name=":0" />
== Tse di tlhokegang ==
Ka ngwaga wa 2008 lefatshe la Botswana le ne le na le palo ya batho ya milione,dikete di le makgolo a ferabongwe, masome a mabedi le bongwe. 83% ya batho e ne e le yone e e rutegileng.<ref>United Nations Economic Commission for Africa.(2009-12-04).''[https://books.google.com/books?id=YwGBHNzZbuwC&pg=PT63 "African Economic Outlook 2009 Country Notes: Volumes 1 and 2: Country Notes: Volumes 1 and 2"].OECD Publishing.ISBN 978-92-64-07618-1''.Retrieved 2012-09-22.</ref> Bontlha jwa batho ba ba neng ba na le metsi a phepa ebile a babalesegile go nowa e ne ya oketsega go tswa kwa go 77% go tsena kwa go 99% ka dingwgaa tsa 1996 go tsena ka 2006. Itsholelo ya lefatshe la Botswana e gola ka bofefo jaaka palo ya batho ba teng, segolo jang mo kgaolong ya Gaborone. Se se baka koketsego mo palong ya batho ba ba tlhokang metsi. Kgaolo ya Gaborone e na le letlhoko la 75% ya metsi kwa botlhaba jwa Botswana. Matamo a Gaborone le [[Bokaa]] ga o kgone go fitlhelela seelo se se golang ka bofefo se le ntswa go lekilwe go tlatswiwa metsi kwa Gaborone Water Treatment Works kwa Glen Valley.
Moepo wa magala wa [[Morupule]] o dirisa didiba di le tharo go baya metsi mme o tsaya metsi mo NSC fa go tlhokega ka tiriso ya phaephe ya boleele jwa dikilomitara di le lesome le bosupa go tswa kwa [[Palapye]]. Go epiwa ga magala mo Botswana mo go tshwanang le ga [[:en:Waterberg_Coalfield|Waterberg coalfield]] kwa Aforika Borwa le gone go tla nna le seabe mo koketsegong ya letlhoko la metsi. Bontlha bongwe jwa metsi a a tswang kwa letamong la Dikgatlho bo tla dirisiwa kwa [[:en:Mmamabula|Mmamabula]] ka lenaneo la NSC.
== Leano ==
Lenaneo la Botswana National Water Master Plan (NWMP) le supile mafelo a a solofetsang a matangwana kwa bokonebotlhaba kwa metsaneng e e kwa molapong wa Limpopo ya [[:en:Motloutse_River|Motloutse]] le [[:en:Shashe_River|Shashe.]] Lenaneo la North-South Carrier le ne la simolodisiwa go aga mafaratlhatlha a diphaephe a a tla tsayang metsi go tswa kwa mafelong a go a isa kwa a tlhokegang thata teng kwa mafelong a a gaufi le Gaborone kwa borwabotlhaba.
Poeletso tshekatsheko ya tikologo e e dirilweng ka ngwaga wa 1994,e direlwa ba [[:en:Norwegian_Agency_for_Development_Cooperation|Norwegian Agency for Development Cooperation]] ba ba neng ba ntsha dithuso tsa madi gore lenaneo le atlege, e ne ya supa fa mafaratlhatlha a a letlelesega. Phaephe e e tla fitlhiwa kwa tlase ga lefatshe. Dimela tse di tlholegang foo di tla boa di tlhoga mo tseleng e o fa mmu o o fa godimo le o o latelang e ntshitswe sentle ya boa ya busediwa e sa kopanngwa. Thulaganyo ya go agiwa ga letamo la Letsibogo mo molapong wa Motloutse le yone e ne e akareditse go ela tlhoko ka fa tikologong e ka amegang teng.
Lenaneo le ne le kgaogantswe ka dikarolo di le pedi. Letamo la Letsibogo le agiwa ka karolo ya ntlha ka diphaepe tsa boleele jwa dikilomitara di le makgolo a mararo le masome a marataro go isa metsi a a leswe kwa borwa kwa a tlhatswiwang teng kwa Mmamashia, dikilomitara tse di lesome le botlhano kwa bokonebotlhaba jwa Gaborone. Kwa tshimologong ya karolo e go ne go dirisiwa letamo la Bokaa ele letangwana, mme go ne ga tsewa tshwetso ya go aga letangwana le le khurumditsweng gaufi le Gaborone go fokotsa tatlhegelo ya metsi ka go fetoga go nna mouwane. Letamo la bobedi la Dikgatlhong la agiwa kwa molapong wa Shashe ka karolo ya bobedi. Phaephe ya bobedi e e tla bapisanang le ya ntlha e tla isa metsi kwa go tllhatswiwang metsi teng le kwa letangwaneng gaufi le Gaborone.
Karolo ya ntlha ya diphaephe e ne e tsaya metsi go tswa letamong la Letsibogo go bapisa stela ya botlhaba le seporo go ya Gaborone. Moalo wa diphaephe o ne o akaretsa diteishene di le nne tsa dipompo le lefelo le go tklhwatswiwang metsi kwa go lone kwa bokone jwa Gaborone. Diteishene ts dimpompo di ne di go nna kwa Letsibogo, moralane, Palapye le Serorome Valley. Seteishene sa Serorome se ne sa tlolosiwa gore se tle se tlhabololwe moragonyana. Go tla nna le ditanka tse di fokotsang bokete jwa metsi kwa Moralane, thaba ya Thoti, Mameno le Lose. Ditoropo le metse e e mo tseleng di tla sielwa metsi a a tswang kwa Palapye, a nosa Morupule le [[Serowe]], le kwa [[Mahalapye]] a nosa Kalamare le [[Shoshong]]. Metsi a a tswang kwa didibeng a tla tsengwa mo diphaepeng kwa [[:en:Palla_Road_railway_station|PallaRoad]] le Mmamabula, mme a tshelwe gape kwa letamong la Bokaa.
== Kago ==
=== NSC-1 ===
Letamo la [[Letamo la Letsibogo|Letsibogo]] le ne le agetswe lephata la ditswammung, kgotetso le Metsi ke Arup, e e neng e okametse go agiwa ga mabeelo a metsi le bogare jwa letamo. Letsibogo e boeng jwa di mitara di le milione. J Burrow e ne ya isa ditirelo tsa boenjeneere di akaretsa leano,dipampiri tsa konteraka le go etelela pele go tlhopha kompone e e tla agang mo karolong ya NSC-1.
Bophara jwa diphaepe tse di neng di dirisiwa mo NSC-1 bo ne bo tswa kwa mithareng o le mongwe le bone go ya kwa go bongwe le motso o le mongwe. Phaephe e ne e dirwa ka polaseteke e e nonotshitsweng ka galase le tshipi. E ne ya tsengwa mo moseleng, ya epelwa mo mmung mo moselelng wa bophara jwa di mithara di le masome a mararo. Lenaneo le ne le akaretsa phaephe, le diseteishane tse di pompang le lefelo le go tlhatswiwang metsi kwa go lone. Kago e tsere dingwaga di le tlhano. Lenaneo le lopile madi a kanang ka dimilione di le makgolo a mararo le masome a matlhano, mme e simolotse go breka ka ngwaga wa 2000.
Go ne ga nna le bothata ka go ala diphaepe tse di nonofaditsweng ka galase,se sa baka tiego mo fetseng lenaneo ka nako e neng e beilwe ya Ferikgong ngwaga wa 1999. Go ne ga sutisiwa letsatsi le go ya kwa go Seetebosigo ngwaga ya 2000 e le yone goneng ga seka ga fediwa ka yone ka ntata ya go tlhoka go dira sentle ga diphaepe le dipompo. Se se ne sa baka koketsego ya madi go tswa kwa go a neng a akanyeditswe a milione le dikete tse di makgolo a mabedi go ya kwa go milione le makgolo a matlhano. Fa e sale e bulwa NSc-1 e nnile le mathata a go ikanyega. Ka Moranang 2012 monna o neng a batlisisa ka ditswammung o ne a tsena ka mosele wa diphaephe mme a baka gore phaephe e thubege, mme metsi a di lithara di le sekete ka sephatlo sa motsotso a tshologela mo lefastheng le le gautshwane a epa khuti e e boteng. Metsi a ne a tswalwa mo dikgaolong tse di foo go fitlhela go baakangwa.
== Metswedi ==
p1rovx5jq6l586ikx98xbax7furlh57
Molapo wa Motloutse
0
8647
52014
47956
2026-07-04T09:05:29Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52014
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Motloutse river|mouth={{coord|-22.225488|29.017614|display=inline,title}}}}
[[:en:Motloutse_River|Molapo wa Motloutse]] ke molapo o o mo lefatsheng la [[Botswana]], o o tshelang kwa molapong wa [[Limpopo]]. Lefelo le le bayang metsi mo go one le botona jwa dikilomitara di le dikete tse di lesome le boferabongwe le masome a matlhano le boraro. [[Letamo la Letsibogo]] le le kwa Motloutse le agetswe go nosa toropo ya madirelo ya [[Selebi-Phikwe]] le metse e e mabapi ka kgonagalo ya go dirisediwa go nosetsa.<ref name=":0">Bevanger,Kjetil.(December 1994).''[https://web.archive.org/web/20210628184534/http://www.nina.no/archive/nina/PppBasePdf/oppdragsmelding/320.pdf "The North-South Carriér Water Project in Botswana"].Trondheim.ISBN 82-426-0531-9''.Retrieved 2012-09-17.</ref>
== Thutotikologo Pele ga Kago ==
Dipatlisiso mo lefelong leo tse di neng tsa dirwa ka kgwedi ya Firikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabobongwe(1989), pele ga letamo le agiwa, di supile fa go na le mefuta ya dinonyane ele lekgolo le masome a mabedi, bontsi ele tse di jang ditshidinyana. Palo e ntsi ya dinonyane tse di nnang mo metsing e bonwe koo ka go na le makadiba a sennela ruri kwa molapo wa Motloutse o kopanang le wa [[Letlhakane]] teng. Ga go gakgamatse gobo go bonwe dinonyane tseo mo lefelong leo.<ref name=":0" /> Pele ga letamo le agiwa, mefuta e le metlhano le go feta ya ditlhapi di ne tsa fuduga go tswa kwa Limpopo go ya molapong wa Motloutse ka dinako tsa merwalela. Letamo la Letsibogo le solofetswe go bo le na le palo e ntsi ya ditlhapi tsa sennela ruri jaaka letamo la [[:en:Shashe_River|Shashe]].
== Motswedi wa metsi ==
Mo ngwageng pula e na ka selekano sa dimilimithara di le makgolo a mane le masome a mararo, fa metsi aa fetogang go nna mouwane ele selekanyo sa dimilimitara di le dikete tse pedi. Molapo o o tletse ka motlhaba ebile ga o nne le metsi ka dinako tsotlhe ka ntlha ya go fetoga ga metsi go nna mouwane, o nna le metsi fela ka nako ya dipula. Pula le yone ga e ikanyege, ka go solofelwa selekanyo sa diperesente dile masome a mane (40%) mo ngwageng e le nngwe ya tse supa. Metsi aa elelang a dikhubikimithara di le lekgolo, lesome le motso la didikadike.
== Ditswammung ==
Go epiwa ga gouta fa melapong ya Motloutse le Limpopo go simolotse ka ngwaga wa 1200 ka dinako tsa rona, ka nako e toropokgolo ya [[:en:Great_Zimbabwe|Great Zimbabwe]] e neng e santse e busa.<ref>Denbow,James Raymond;Thebe,Phenyo C.(2006).''[https://books.google.com/books?id=8ycoVZ-DfrYC&pg=PA27 "Culture And Customs of Botswana"].Greenwood Publishing Group.ISBN 978-0-313-33178-7''.Retrieved </ref> Gouta e ne ya bonwa ka ngwaga wa 1860 go bapa le toropo ya [[Francistown]], kwa bokone jwa molapo o, go baka tshologelo ya digauta mo [[Aferika|Aforika]]. Diteemane tsa ntlha go bonwa mo Botswana e ne e le matlapa a mararo a mannye a a bonweng ka ngwaga wa 1959 ke ba Central African Selection Trust mo lokgabaneng kwa molapong wa Motloutse go bapa le Foley Siding. Setlhopha se se boneng diteemane tse se ne sa dira dipatlisiso mo molapong o go fitlhelela kwa o felelang teng mme ba seka ba bona motswedi wa tsone. Ka ngwaga wa 2004, moithuti wa maje Leon Daniels o ne a lemoga go lefatshe go tswa kwa [[:en:Bulawayo|Bulawayo]] kwa [[Zimbabwe]] go tsena ka borwa jwa Botswana le wetse kwa teng. O ne a akanyetsa fa go wela tlase mo go ka supa fa molapo wa Motloutse o ka tswa o kile wa bo o tlala thata go ya kwa bophirima. Moragonyana o ne a bona kimberlite ya [[Orapa]] e kgolo.<ref>Daniels,Dr Leon.September 2004''[https://www.scribd.com/doc/19473363/First-Diamonds-in-Botswana ."First diamonds in Botswana"].''Rough Diamond Review.Retrieved 2012-09-17.</ref>
== Metswedi ==
ntc4kqw2nyo6bvux9i3vj3hu5gdwawq
Motloutse River
0
9437
52015
48323
2026-07-04T09:26:45Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52015
wikitext
text/x-wiki
'''[[:en:Motloutse_River|Noka ya Motloutse]]''' mo Botswana, ke noka eo e tshelang metsi mo [[:en:Limpopo_River|nokeng ya Limpopo]]. Lefelo le le bophara jwa dikhilomethara tse dikete dile lesome le borobabobongwe le masome a matlhano le boraro(19,053) (7,356 sq mi). [[:en:Letsibogo_Dam|Letamo la Letsibogo]] mo Motloutse le agilwe go thusa toropo ya madirelo mo [[:en:Selebi-Phikwe|Selibe Phikwe]] le mahelo a a mabapi ka metsi, mme go na le gore aka dirisiwa mo tirong ya go nosetsa.<ref name=":0">[[:en:Motloutse_River#CITEREFFAO_Subregional_Office_..._2004|FAO Subregional Office ... 2004]]</ref>
{{Infobox river|name=Motloutse River|mouth={{coord|-22.225488|29.017614|display=inline,title}}|location=[[Botswana]]|image_map=19053|origin=Country}}
== Tikologo ==
Fa go ne go dirwa dipatatlisiso mo lefelong leno ka Hirikgong ngwaga wa 1989, pele ga go agiwa letamo, go ne ga bonwa mefuta e le lekgolo le masome a le mabedi a dinonyane, tse bontsi jwa tsone e neng ele tse dinnye tse di jang tshekenegi. Palo e kgolo ya dinonyane tsa metsi e ne ya bonwa ka ntlha ya go nna teng ga matamo a a sennela ruri mo nokeng ya Motloutse kwa tlase ga noka go tswa mo e kopanelang teng le [[noka ya Letlhakane]]. Mefuta ya dinonyane e ne e tlwalesegile mo kgaolong eo.<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFBevanger1994|Bevanger 1994]], p. 12</ref>Pele ga letamo le agiwa,mefuta ele metlhano kgotsa go feta ya dithapi e ne e fudugela kwa godimo ga noka ya Limpopo e tsena mo go ya Motloutse fa gona le merwalela. Noka ya Letsibogo e ne e solofetswe go tshegetsa palo ya dithlapi tse di tshwanang tsa ko [[:en:Shashe_Dam|letamong la Shashe]].<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFBevanger1994|Bevanger 1994]], p. 12</ref>
== Motswedi wa metsi ==
Palogare ya pula ya ngwaga le ngwaga ke dimilimitara di le 430 (17 in), fa palogare ya kgonagalo ya mowafatso ya ngwaga le ngwaga e le dimilimitara di le 2,000 (79 in).<ref name=":0" />Ka ntlha ya pharologano e, noka ke noka ya motlhaba ya nakwana e e nang le kelelo ya boalogodimo fela ka paka ya dipula.<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFBevanger1994|Bevanger 1994]], p. 3</ref> Pula le yona e farologana thata, ka fa tlase ga 40% ya palogare ya dipula tsa ngwaga le ngwaga tse di solofetsweng ngwaga o le mongwe mo go tse supa.<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFBevanger1994|Bevanger 1994]], p. 10</ref> Palogare ya metsi a a elelang ka ngwaga ke dikhubikimitara di le 111 000 000 (3.9×109 cu ft).<ref name=":0" />
== Metswedi ya ditswammung ==
Meepo ya gauta go bapa le dinoka tsa Motloutse le Limpopo e simolotse ka bo 1200 CE, mo e ka nnang ka nako ya [[:en:Great_Zimbabwe|Great Zimbabwe]] e e neng ya tsoga go nna mmusomogolo wa kgaolo.<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow & Thebe 2006]], p. 27.</ref>e ne ya fitlhelwa ka 1860 mo ditirong tsa bogologolo gaufi le [[Francistown]], kwa bokone jwa noka, mme ya baka go tlhoka gauta ga ntlha go go nnye mo Aforika.<ref>[[:en:Motloutse_River#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow & Thebe 2006]], p. 29.</ref>Diteemane tsa ntlha tse di netefaditsweng go bonwa mo Botswana e ne e le matlapa a mannye a le mararo a a ribolotsweng ka ngwaga wa 1959 ke lekgotla la Central African Selection Trust mo matlapeng a a kwa nokeng ya Motloutse gaufi le [[Foley Siding]]. Setlhopha se se neng sa bona ditaemane tseno se ne sa tlhatlhoba noka eno go fitlha kwa tlhogong ya yone, mme ga se a ka sa fitlhela motswedi ope o o ka tswang o tswa teng.
== Metswedi ==
<references />
* Bevanger, Kjetil (December 1994). [https://web.archive.org/web/20210628184534/http://www.nina.no/archive/nina/PppBasePdf/oppdragsmelding/320.pdf The North-South Carriér Water Project] in Botswana (PDF). Trondheim. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/82-426-0531-9|82-426-0531-9]]. Retrieved 2012-09-17.
* Daniels, Dr Leon (September 2004). [https://www.scribd.com/doc/19473363/First-Diamonds-in-Botswana "First diamonds in Botswana"]. Rough Diamond Review. Retrieved 2012-09-17.
* Denbow, James Raymond; Thebe, Phenyo C. (2006). [https://books.google.com/books?id=8ycoVZ-DfrYC&pg=PA27 Culture And Customs of Botswana]. Greenwood Publishing Group. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-0-313-33178-7|978-0-313-33178-7]]. Retrieved 2012-09-17.
* FAO Subregional Office for Southern and East Africa Harare (2004). [http://www.fao.org/docrep/008/y5744e/y5744e07.htm "Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin".] FAO. Retrieved 2012-09-17.
[[Karolo:Dinoka tsa Botswana]]
78ar2rfhwzqfe3iqct01v21mcfbbsas
Letamo la Mogobane
0
9510
52008
48008
2026-07-04T07:06:13Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52008
wikitext
text/x-wiki
'''[[:en:Mogobane_Dam|Letamo la Mogobane]]''' ke letamo le le mo [[molapong wa Mogobane]] mo [[Botswana]].<ref name=":0">[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFHesterTylerSimic2003|Hester, Tyler & Simic 2003]]</ref> Mme letamo le le dirisediwa go nosa le go rotloetsa bonno jwa dinonyane.
== Tshimologo/ Ditso ==
Lenaneo la nosetso la Mogobane le dirilwe ka nako ya lefatshe le ese le ipuse lele kafa tlase ga puso ya Ennyelane, go dirisiwa [[:en:Balete_people|Balete]] go aga matlo a bonno, Ntlo e tona ya pereko le matlo a go bolokela dirisiwa, letamo, letangwana la ditiro tsa itloso boduto, le diekere dile le lekgolo masome a mabedi le bongwe a lefatshe la temo. Ene ya tsewa ke khansele ya mo kgaolong ka ngwaga wa 1996.<ref name=":1">[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFBalete_should_write..._2001|Balete should write... 2001]]</ref> Eile ya fetolelwa kwa go ba kabo ditsha ya ga Malete e sena go agwa ka ngwaga wa 1972 mme morago ya adimiwa lekgotlana la komiti ya ditlhabololo la Botswana Development Corporation<ref name=":2">[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFBalete_determined_..._2003|Balete determined ... 2003]]</ref>. Ngwaga wa 2021 kefa lefatshe la nosetso le rekisiwa<ref name=":1" />,fa erile mo phuthegong ka ngwaga wa 2003 kgwedi Phalane Balete ba kopa morafe go tsaa lenaneo la Mogobane la nosetso leo bale agetsweng kebo rraabone mogolo mo motsing wa bone.<ref name=":2" />
== Tiriso ==
Letamo le le dirisediwa go nosa leruo le batho ba motse mo [[:en:Mogobane|Mogobane]]. <ref>[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFBotswana_Savings_Bank..._2007|Botswana Savings Bank... 2007]]</ref>Erile ka ngwaga wa 1982 letamo le abo lena le [[:en:Bilharzia|bilharzia]] leka seka la kgona go dirisiwa go shapa. Metsi a ane a tshwanetse go bidisiwa pele gaaka nowa<ref>[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFAnti-TB_Campaign_1982|Anti-TB Campaign 1982]]</ref>. Ene ere ka nako nngwe ya dipula letamo le abo le tshologa lebo le tshologela le mo motseng tota.<ref>[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFMgwanaamotho2011|Mgwanaamotho 2011]]</ref>
== Dinonyane tsa metsi ==
Gona le lefelo la dinonyane mo bophirima jwa letamo, leo maikaelelo a lone eleng go somarela dinonyane tseo disa akaretswang jaaka dinonyane tseo di reboletsweng go tsongwa<ref>[[:en:Mogobane_Dam#CITEREFDu_Saussay1984|Du Saussay 1984]], p. 58.</ref>. Letamo le ke legae la dinonyane tse dintsi tseo di gatisiwang mo nakong ee farologaneng mo ngwageng di akaretsa mefuta ya dinonyane di le lesome le bongwe tsa herons and egrets, lesome le bone la dipidipidi le digodi le masome a mabedi le bone a di mefuta ya waders, black headed and grey herons, cattle Egret , Reed Cormorant,le African Spoonbill breed mo thoko ga letlhaka fa gare fa go seng boteng mo metsing. Orange breasted Waxbill le Fan- tailed Cisticola di bonala mo letlhakeng le mo bojannye jo bo dikologileng letamo.<ref name=":0" />
== Metswedi ==
<references />
== Metswedi e Mengwe ==
* [https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA356948.pdf Anti-TB Campaign]" (PDF). FOREIGN BROADCAST INFORMATION SERVICE. 28 July 1982. [https://web.archive.org/web/20130408130717/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA356948 Archived] from the original on 8 April 2013. Retrieved 29 May 2024
* [https://archive.ph/20121127193845/http://www.dailynews.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031027 Balete determined to repossess Mogobane irrigation scheme".] BOPA Daily News. 27 October 2003. Archived from [http://www.dailynews.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031027 the original] on 27 November 2012. Retrieved 29 May 2024
* [https://archive.today/20121202090405/http://www.dailynews.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20010228 Balete should write, says chairperson"]. BOPA Daily News. 28 February 2001. Archived from [http://www.dailynews.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20010228 the original] on 2 December 2012. Retrieved 29 May 2024.
* [https://archive.today/20130115062947/http://www.bsb.bw/html/Mogobanecleancampain.htm Botswana Savings Bank took part in a Clean up Campaign at Mogobane Village on Saturday 22nd September 2007]". Botswana Savings Bank. Archived from [http://www.bsb.bw/html/Mogobanecleancampain.htm the original] on 15 January 2013. Retrieved 29 May 2024
* Du Saussay, Christian (1984). [[iarchive:bub_gb_Om6F3OX1Z_AC|Legislation on Wildlife and Protected Areas in Africa]]. Food & Agriculture Org. p. [[iarchive:bub_gb_Om6F3OX1Z_AC/page/n64|58]]. [[:en:ISBN|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-92-5-101171-3|978-92-5-101171-3]]. Retrieved 29 May 2024
* Hester, Andrew; Tyler, Stephanie J.; Simic, Dragan (2003). [https://web.archive.org/web/20240529183636/http://www.camacdonald.com/birding/africabotswanaBirdingGaborone.htm#2.3.1. Mogobane Dam "Birding Gaborone (Botswana])". Retrieved 29 May 2024. [[:en:Template:Cite_web|<nowiki>{{cite web}}</nowiki>:]] [[:en:Template:Cite_web|Check |url=]] value (help)
* Mgwanaamotho, Maranyane (25 January 2011). "[https://archive.today/20121130144516/http://72.167.255.126/index.php/index.php?sid=1&aid=407&dir=2011/January/Tuesday25 Mogobane schools close due to floods]". Mmegi Online. Archived from [http://72.167.255.126/index.php/index.php?sid=1&aid=407&dir=2011/January/Tuesday25 the original] on 30 November 2012. Retrieved 29 May 2024
rv436rts6ul7fe3w5ssuj43xy1rg01v
Karabo Makhurubetshi
0
9569
51999
51784
2026-07-04T05:40:22Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51999
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Karabo Makhurubetshi|birth_date=3 February 1999 (age 25)|birth_place=[[Soweto]]|position=[[Defender (association football)|Defender]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|clubnumber=3|years1=-2019|clubs1=[[UJ Ladies FC|UJ Ladies]]|clubs2=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|years2=2019-|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2020-|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}}
{{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Championship]]}}
{{MedalGold|[[2020 COSAFA Women's Championship|2020 South Africa]]|}}
{{MedalCompetition|[[CAF Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 CAF Women's Champions League|2021 Egypt]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 CAF Women's Champions League|2022 Morocco]]|}}
{{MedalGold|[[2023 CAF Women's Champions League|2023 Côte d'Ivoire]]|}}
{{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 COSAFA Women's Champions League|2021 South Africa]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 COSAFA Women's Champions League|2022 South Africa]]|}}
{{MedalGold|[[2023 COSAFA Women's Champions League|2023 South Africa]]|}}}}
'''Karabo Makhurubetshi''' (yo o tshotsweng ka Tlhakole a tlhola malatsi a le mararo ka 1999) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa kwa Afrorika borwa yo o tshamekang kwa morago mo setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le setlhopha sa Aforika borwa sa setshaba.<ref name=":0">Reporter, Phakaaathi (1 April 2020). "[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/sundowns-are-the-best-team-to-play-for-makhurubetshi/ Sundowns are the best team to play for - Makhurubetshi]". ''The Citizen''. Retrieved 13 March 2024.</ref>
== Tiro ya setlhopha ==
'''<big>UJ Ladies</big>'''
Ka 2019, o ne a tlhophiwa mo setlhopheng sa kgwele ya dinao ya bomme ya World Student Games tse di neng di tshwaretswe kwa Italy.<ref>Vivier, Tyler Leigh (19 June 2019). "[https://www.goodthingsguy.com/sport/uj-sprinter-world-student-games/ Sprinter part of strong UJ contingent for World Games]". ''Good Things Guy''. Retrieved 20 April 2024.</ref>
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Makhurubetshi e ne e le bontlha ja setlhopha sa Sundowns Ladies se se fentseng SAFA Women's League ya ntlhantlha ya setlha sa 2019-20 e sa latlhegelwa.<ref name=":0" />
Ka 2021, e ne e le tokololo ya setlhopha sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Sundowns Ladies]] se se neng sa fenya dikopi tse tharo. Setlhopha seo se fentse COSAFA Women's Champions League ya ntlhantlha, CAF Women's Champions League le Hollywoodbets Super League.<ref>Voice, Diski (5 December 2021). "[https://web.archive.org/web/20240921020817/https://diskivoice.co.za/sundowns-crowned-champions-of-hollywoodbets-super-league/ Sundowns Crowned Champions OF Hollywoodbets Super League | Diski Voice]". Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/caf-womens-champions-league-mamelodi-sundowns-beat-ghanaian-side-hasaacas-to-rule-africa/bltf4ee16212cc29ff3 Caf Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas to rule Africa | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 20 November 2021. Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>Times, iDiski (4 September 2021). "[https://www.idiskitimes.co.za/womens-football/sundowns-book-cafwcl-finals-spot/ Sundowns Book CAFWCL Finals Spot]". ''iDiski Times''. Retrieved 13 March 2024.</ref>
Ba ne ba bona maemo a bobedi mo COSAFA Women's Champions League ya 2022 le mo CAF Women's Champions league ya 2022. Ba fenya Hollywoodbets Super League ya boraro ka tatelano ka Ngwanatsele wa 2022.<ref>Times, iDiski (28 November 2022). "[https://web.archive.org/web/20260425234911/https://www.idiskitimes.co.za/womens-football/final-hollywoodbets-super-league-wrap/ Final Hollywoodbets Super League Wrap]". ''iDiski Times''. Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/as-far-stun-nine-woman-mamelodi-sundowns-to-clinch-2022-caf-women-s-champions-league-title/bltc72e136a7b1c7999 AS FAR stun nine-woman Mamelodi Sundowns to clinch 2022 Caf Women's Champions League title | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 13 November 2022. Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>"[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title]". 13 August 2022. Retrieved 13 March 2024.</ref>
Ka 2023, ba fenya dikopi tse tharo e le la bobedi fa ba fenya COSAFA Women's Champions League ya 2023, CAF Women's Champions League ya 2023 le bommampodi ja Hollywoodbets Super League ya 2023.<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/mamelodi-sundowns-to-represent-cosafa-region-at-caf-women-s-champions-league/ Mamelodi Sundowns to represent COSAFA region at CAF Women's Champions League]". ''CAF''. 9 August 2023. Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>Pillay, Alicia (31 December 2023). "[https://web.archive.org/web/20260415182647/https://gsport.co.za/mamelodi-sundowns-ladies-ready-for-more-success-after-2023-triumph/ Mamelodi Sundowns Ladies Ready for More Success after 2023 Triumph]". ''gsport4girls''. Retrieved 13 March 2024.</ref><ref>Shelat, Neel. "[https://www.forbes.com/sites/neelshelat/2023/11/20/caf-womens-champions-league-mamelodi-sundowns-reclaim-their-crown-with-a-perfect-campaign/ CAF Women's Champions League: Mamelodi Sundowns Reclaim Their Crown With A Perfect Campaign]". ''Forbes''. Retrieved 13 March 2024.</ref>
== Tiro ya boditshabatshaba ==
Makhurubetshi o gaisantse mo setlhopheng sa setshaba sa bomme sa Aforika borwa kwa COSAFA Women's Championship ya 2022 fa ba fenya kgaisano eo ba fenya Botswana ka nno tse pedi go e le nngwe kwa makgaolakgang.<ref>Abrahams, Celine (14 November 2020). "[https://web.archive.org/web/20240616212720/https://gsport.co.za/banyana-clinch-fourth-successive-cosafa-womens-champs-title/ Banyana Clinch Fourth Successive COSAFA Women's Champs Title]". ''gsport4girls''. Retrieved 13 March 2024.</ref> O ne gape a le mo setlhopheng sa COSAFA Women's Championship ya 2021 se se neng sa fetsa mo maemong a bone.
== Ditlotla ==
=== Mamelodi Sundowns Ladies ===
* SAFA Women's League: 2019-20, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: 2021, 2023; maemo a bobedi: 2022
* COSAFA Women's Champions League: 2021, 2023; maemo a bobedi 2022
=== Aforika Borwa ===
* COSAFA Women's Championship: 2020
== Metswedi ==
[[Karolo:Ba ba tshelang]]
8tl1z4usvhgf33xuz935821zyk6ureu
Lehlogonolo Mashigo
0
9582
52003
50566
2026-07-04T06:36:21Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52003
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Lehlogonolo Mashigo|full_name=Modikanalo Lehlogonolo Sebastian Mashigo|birth_date=20 July 1999|position=[[Midfielder]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|clubnumber=7|clubs1=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|medaltemplates={{MedalCompetition|[[CAF Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 CAF Women's Champions League|2021 Egypt]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 CAF Women's Champions League|2022 Morocco]]|}}
{{MedalGold|[[2023 CAF Women's Champions League|2023 Côte d'Ivoire]]|}}
{{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 COSAFA Women's Champions League|2021 South Africa]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 COSAFA Women's Champions League|2022 South Africa]]|}}
{{MedalGold|[[2023 COSAFA Women's Champions League|2023 South Africa]]|}}}}
'''Modikanalo Lehlogonolo Sebastian Mashigo,''' yo o itsegeng ka '''Hlogi Mash''' (yo o tshotsweng ka Phukwi a le masome a mabedi ka 1999) ke moAforika borwa wa moopedi wa amapiano, mmini le motshameki wa kgwele ya dinao yo o tshamekang fagare kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]].<ref>Mtuta, Lukhanyo. "[https://www.snl24.com/kickoff/lifestyle/fame-and-fortune/meet-the-amapiano-and-mamelodi-sundowns-ladies-star-20210906 Meet the Amapiano and Mamelodi Sundowns Ladies star]". ''KickOff''. Retrieved 2024-03-22.</ref>
== Tiro ya setlhopha ==
Ka 2020, Mashigo a ya kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]. E ne e le karolo ya setlhopha se se neng sa fenya bo-simega ja SAFA Women's League ya 2020 se se neng sa dira gore ba iponele phatlha kwa COSAFA Women's Champions League ya ntlhantlha.
Ka 2021, o ne a le leloko la setlhopha sa Sundowns Ladies se se neng sa fenya dikopi tse tharo. Ba ne ba fenya COSAFA Women's Champions League ya ntlhantlha le CAF Women's Champions League. Ba feleletsa boraro joo ka go sireletsa bommampodi ja bone ja Hollywoodbets Super League ka Sedimonthole wa 2021.<ref>Voice, Diski (2021-12-05). "[https://web.archive.org/web/20240921020817/https://diskivoice.co.za/sundowns-crowned-champions-of-hollywoodbets-super-league/ Sundowns Crowned Champions OF Hollywoodbets Super League | Diski Voice]". Retrieved 2024-03-22.</ref>
Ba ne ba bona maemo a bobedi mo COSAFA Women's Champions League ya 2022 le mo CAF Women's Champions League ya 2022.Ba fenya Hollywoodbets Super League ngwaga wa boraro ka tatelano ka Ngwanatsele wa 2022.<ref>"[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title]". 2022-08-13. Retrieved 2024-03-22.</ref><ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/as-far-stun-nine-woman-mamelodi-sundowns-to-clinch-2022-caf-women-s-champions-league-title/bltc72e136a7b1c7999 AS FAR stun nine-woman Mamelodi Sundowns to clinch 2022 Caf Women's Champions League title | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 2022-11-13. Retrieved 2024-03-22.</ref>
Ka 2023 ba ne ba fenya dikopi tse tharo e le labobedi, ba simolola ka COSAFA Women's Champions League ya 2023. Ba tsaya gape sekgele sa Champions League fa ba fenya CAF Women's Champions League ya 2023. Ba feleletsa boraro joo ka bommampodi ja Hollywoodbets Super League ya 2023 ka Sedimonthole.<ref>Pillay, Alicia (2023-12-31). "[https://web.archive.org/web/20260415182647/https://gsport.co.za/mamelodi-sundowns-ladies-ready-for-more-success-after-2023-triumph/ Mamelodi Sundowns Ladies Ready for More Success after 2023 Triumph]". ''gsport4girls''. Retrieved 2024-03-22.</ref>
== Mmino le go bina ==
O itsege ka leina la serala la Hlogi Mash.
Ka 2022 o ne a tlhagisiwa mo karolong ya boraro ya motseletsele wa ditokomane wa Sundowns Stories YouTube.<ref>Luthuli, Lusanda. "[https://www.snl24.com/soccerladuma/fan-park/the-versatile-talent-of-lehlogonolo-mashigo-20220923 Double Life: Hlogi Mash Lives The Best Of Both Worlds]". ''Soccer Laduma''. Retrieved 2024-03-22.</ref> Tokomane ya gagwe e e bidiwang ''Hlogi- Shoe Shine and the Yanos'' e ne e supa botshelo ja gagwe jaaka sebini.<ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=O_1a0DpscUo Hlogi - Shoe Shine and The Yanos | Sundowns Stories Episode 3]'', retrieved 2024-03-22</ref>
O ne gape a golola tiro ya gagwe ya ntlha ya EP e ne e na le dipina di bidiwa Mamelodi, Jersey No. 7 (nomoro e a e aparang kwa Mamelodi Sundowns Ladies), Ke Bosso le EHH JOH e e reediwang ke bareetsi ba feta 90 000 mo Spotify.<ref>''[https://open.spotify.com/track/3Sqk5W2YKrrEE7kc43gozm EHH JOH]'', 2022-07-26, retrieved 2024-03-22</ref><ref>Mtuta, Lukhanyo. "[https://www.snl24.com/kickoff/lifestyle/fame-and-fortune/meet-the-amapiano-and-mamelodi-sundowns-ladies-star-20210906 Meet the Amapiano and Mamelodi Sundowns Ladies star]". ''KickOff''. Retrieved 2024-03-22.</ref>
Ka 2023 o ne a bereka mo pineng ya ga Mac Lopez, EmKay, MacG ya Hwiralang.<ref>''[https://music.apple.com/za/song/hwiralang-feat-siko-wa-mmino-hlogi-mash-mixed/1721409179 <nowiki>Hwiralang (feat. Siko Wa Mmino & Hlogi Mash) [Mixed] by MacG, Emkay & Mac lopez on Apple Music</nowiki>]'', 2023-12-22, retrieved 2024-03-22</ref> Pina e o e ne ya feta bareetsi ba le 1.6 million mo Spotify.<ref>''[https://open.spotify.com/track/2EHuGcp8oYEvXPYotvu6k5 Hwiralang]'', 2023-03-02, retrieved 2024-03-22</ref>
Ka 2024, Mash le sebini ka ene Hope Ramafalo e ne ya nna maAforika borwa a ntlha go fiwa tlotla ya TikTok ya polatinamo tse dintsi go dira kgwetlho ya go bina ya ''Hamba Wena.'' Ba iponagaditse mo setshwantshong sa motshikinyego sa pina yeo e e neng e lebeletswe ga 19 million mo Youtube go ema ka Moranang wa 2024.<ref>Booi, Silindokuhle (2024-02-20). "[https://www.bona.co.za/entertainment/south-african-dancers-become-the-first-to-receive-a-plaque-for-dancing/ South African dancers become the first to receive a plaque for dancing]". ''Bona Magazine''. Retrieved 2024-04-27.</ref>
== Ditlotla ==
=== Mamelodi Sundowns Ladies ===
* SAFA Women's League: 2020, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: 2021, 2023;maemo a bobedi: 2022
* COSAFA Women's Champions League: 2021, 2023; maemo a bobedi 2022
== Metswedi ==
3lhvpnptaf1hzpagrexxedpfj0l9gnz
Nonhlanhla Mthandi
0
9591
52022
50630
2026-07-04T10:39:14Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52022
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Nohlanhla Mthandi|birth_date=19 August 1995|birth_place=[[Kagiso]]|position=[[Midfielder]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|clubnumber=21|youthclubs1=Lusaka Ladies|years1=2015|years2=2016|clubs1=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|clubs2=Alexandra’s Bluebirds|clubs3=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|years3=2019-|goals2=1|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}}
{{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Championship]]}}
{{MedalGold|[[2020 COSAFA Women's Championship|2020 South Africa]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 COSAFA Women's Championship|2022 South Africa]]|}}
{{MedalCompetition|[[CAF Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 CAF Women's Champions League|2021 Egypt]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 CAF Women's Champions League|2022 Morocco]]|}}
{{MedalGold|[[2023 CAF Women's Champions League|2023 Côte d'Ivoire]]|}}
{{MedalCompetition|[[COSAFA Women's Champions League]]}}
{{MedalGold|[[2021 COSAFA Women's Champions League|2021 South Africa]]|}}
{{MedalSilver|[[2022 COSAFA Women's Champions League|2022 South Africa]]|}}
{{MedalGold|[[2023 COSAFA Women's Champions League|2023 South Africa]]|}}|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2020-}}
'''Nonhlanhla Mthandi''' ( gape e le '''Nhlanhla'''; yo o tshotsweng ka Phatlwe a le lesome le boferabobedi ka 1995) ke motshameki wa kgwele ya dinao e e porofeshionale wa moAforika Borwa ebile e le modiragatsi wa kgwele ya dinao yo o tshamekang fa gare kwa setlhopheng sa SAFA Woemn's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le sa setshaba sa bomme sa Aforika Borwa.<ref>"[https://web.archive.org/web/20231231165436/https://www.playmakerstats.com/player/nonhlanhla-mthandi/933119?epoca_id=151 Nonhlanhla Mthandi :: Sundowns :: Player Profile :: playmakerstats.com]". ''www.playmakerstats.com''. Retrieved 31 December 2023.</ref>
== Tiro ya setlhopha ==
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2015 Mthandi o ne a ya kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]].
<big>'''Alexandra Bluebirds'''</big>
Ka 2016 a tlogela Sundowns Ladies a ya kwa setlhopheng sa Sasol Women's League sa Alexandra Bluebirds gore a kgone go bona nako ya go tshameka. O ne a nosa mo tshamekong ya gagwe ya ntlha mo motshamekong wa kwa ntle ga gae kgatlhanong le Aqua Ladies.<ref>Import, Pongrass (12 September 2016). "'[https://www.citizen.co.za/alex-news/87547/gaddafi-eyes-banyana-at-birds/ Gaddafi' eyes Banyana at Birds]". ''Alex News''. Retrieved 14 March 2024.</ref>
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2021 o ne a le leloko la setlhopha sa Sundowns se se neng sa fenya dikopi tse tharo. O nositse mo makgaolakgang a COSAFA Women's Champions League ya ntlhantlha fa ba fenya Black Rhino Queens go tswa Zimbabwe ka dino tse tharo go lefela.<ref>Times, iDiski (4 September 2021). "[https://www.idiskitimes.co.za/womens-football/sundowns-book-cafwcl-finals-spot/ Sundowns Book CAFWCL Finals Spot]". ''iDiski Times''. Retrieved 31 December 2023.</ref> Phenyo e e ne ya ba bonela phatlha kwa CAF Champions League e e neng e tshwaretswe kwa Cairo, Egypt. Setlhopha se ne sa fenya CAF Women's Champion's League ya ntlhantlha.<ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/caf-womens-champions-league-mamelodi-sundowns-beat-ghanaian-side-hasaacas-to-rule-africa/bltf4ee16212cc29ff3 Caf Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas to rule Africa | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 20 November 2021. Retrieved 31 December 2023.</ref> Ba ne ba feleletsa boraro ja dikopi ka go sireletsa bosimega ja bone ja Hollywoodbets Super League ka Sedimonthole a le masome mabedi le motso ka 2021.<ref>Voice, Diski (5 December 2021). "[https://web.archive.org/web/20240921020817/https://diskivoice.co.za/sundowns-crowned-champions-of-hollywoodbets-super-league/ Sundowns Crowned Champions OF Hollywoodbets Super League | Diski Voice]". Retrieved 31 December 2023.</ref>
Ka 2022 o ne a tlhagelela mo tokomaneng ya setlhopha seo ya ''Banyana ba Style: The First Queens of African Football.'' Setshwantsho se o se keteka loeto la batshameki ba Mamelodi Sundowns Ladies jaaka ba ne ba fitlhelela legato la ditso ba fenya CAF Women's Champions League ya ntlhantlha.
Ba ne ba nna mo maemong a bobedi COSAFA Women's Champions League ya 2022 le CAF Women's Champions League ya 2022.<ref>"[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title]". 13 August 2022. Retrieved 31 December 2023.</ref><ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/as-far-stun-nine-woman-mamelodi-sundowns-to-clinch-2022-caf-women-s-champions-league-title/bltc72e136a7b1c7999 AS FAR stun nine-woman Mamelodi Sundowns to clinch 2022 Caf Women's Champions League title | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 13 November 2022. Retrieved 31 December 2023.</ref> Ba ne ba fenya Hollywoodbets Super League ngwaga wa boraro ka tatelano ka Ngwanatsele wa 2022.<ref>Times, iDiski (28 November 2022). "[https://web.archive.org/web/20260425234911/https://www.idiskitimes.co.za/womens-football/final-hollywoodbets-super-league-wrap/ Final Hollywoodbets Super League Wrap]". ''iDiski Times''. Retrieved 31 December 2023.</ref>
Ka 2023 ba ne ba fenya dikopi tse tharo ba simolola ka COSAFA Women's Champions League ya 2023 Mthandi a nosa gabedi mo kgaisanong eo. Ba ne ba tsaya bommampodi gape ja Champions League fa ba fenya CAF Women's Champions League ya 2023. Ba feleletsa boraro ka bosimega ja Hollywoodbets Super League ya 2023 ka Sedimonthole.<ref>Pillay, Alicia (31 December 2023). "[https://web.archive.org/web/20260415182647/https://gsport.co.za/mamelodi-sundowns-ladies-ready-for-more-success-after-2023-triumph/ Mamelodi Sundowns Ladies Ready for More Success after 2023 Triumph]". ''gsport4girls''. Retrieved 31 December 2023.</ref>
== Metswedi ==
s0wzz4zwbn98isff9hco4yuxszxf8ui
Andile Dlamini
0
9604
51993
51749
2026-07-04T00:03:18Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51993
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Andile Dlamini|image=Andile dlamini and coach marks.jpg|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}}
{{Medal|Comp|[[Women's Africa Cup of Nations]]}}
{{Medal|2nd|[[2012 African Women's Championship|2012 Equatorial Guinea]]|}}
{{Medal|2nd|[[2018 Africa Women Cup of Nations|2018 Ghana]]|}}
{{Medal|1st|[[2022 Women's Africa Cup of Nations|2022 Morocco]]|}}|nationalteam-update=20 July 2023 (prior the [[2023 FIFA Women's World Cup]])|birth_date={{birth date and age|df=y|1992|9|2}}|birth_place=[[Tembisa]], South Africa|position=[[Goalkeeper (soccer)|Goalkeeper]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]]|clubnumber=32|clubs1=[[Phomolong Ladies]]|years2=2010–|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2011–|nationalcaps1=69|nationalgoals1=0}}
'''Andile ‘Sticks’ Dlamini''' (yo o tshotsweng Lwetse a le malatsi mabedi ka 1992) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Aforika Borwa yo o tshamekang e le motshwaradino kwa setlhopheng sa SAFA Women's League sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le setlhopha sa bomme sa setshaba sa Aforika Borwa.
== Botshelo ja pele ==
Andile Dlamini o tshotswe ka Lwetse a tlhola gabedi ka 1992 kwa Thembisa, toropo ya kwa Johannesburg, Afrika Borwa.<ref name=":0">"[https://web.archive.org/web/20180804131048/http://www.sasolinsport.co.za/banyana/player-profiles/andile-%E2%80%9Csticks%E2%80%9D-dlamini Andile "Sticks" Dlamini]". Sasol in Sport. Archived from [http://www.sasolinsport.co.za/banyana/player-profiles/andile-%E2%80%9Csticks%E2%80%9D-dlamini the original] on 4 August 2018. Retrieved 17 November 2016.</ref>
== Tiro ya setlhopha ==
Andile Dlamini o simolotse kgwele ya dinao e e porofeshionale fa a sena go tshameka kgatlhanong le setlhopha sa bomme sa Aforika Borwa sa kgwele ya dinao sa under-20; gotswa foo a tlhophiwa mo setlhopheng seo.<ref name=":1">"[https://web.archive.org/web/20161118040613/http://www.sasolinsport.co.za/banyana/news/q-sasol-banyana-banyana%E2%80%99s-andile-dlamini Q & A with Sasol Banyana Banyana's Andile Dlamini]". Sasol in Sport. 29 April 2016. Archived from [http://www.sasolinsport.co.za/banyana/news/q-sasol-banyana-banyana%E2%80%99s-andile-dlamini the original] on 18 November 2016. Retrieved 17 November 2016.</ref> A retiwa ka "Sticks", o tshamekile kwa Phomolong Ladies.<ref name=":0" />
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Dlamini o ile kwa Sundowns Ladies ka 2010.
Ka Lwetse wa 2021 e ne e leloko la setlhopha se se neng sa fenya Cosafa Women's Champions League ya 2021.<ref>Motshwane, Gomolemo. "[https://www.news24.com/citypress/sport/sundowns-ladies-edge-closer-to-a-caf-star-20210904 Sundowns Ladies edge closer to a CAF star]". ''City Press''. Retrieved 29 December 2023.</ref> Ka Ngwanatsele wa 2021 ba ne ba fenya CAF Women's Champions League ya ntlhantlha.<ref>"[https://www.goal.com/en-za/news/caf-womens-champions-league-mamelodi-sundowns-beat-ghanaian-side-hasaacas-to-rule-africa/bltf4ee16212cc29ff3 Caf Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas to rule Africa | Goal.com South Africa]". ''www.goal.com''. 20 November 2021. Retrieved 29 December 2023.</ref> Dlamini o ne a fiwa tlotla ya motshwaradino wa kgaisano ebile a tsena mo setlhopheng sa kgaisano.<ref>"[https://web.archive.org/web/20211121120846/https://www.cafonline.com/caf-women-champions-league/news/caf-tsg-releases-the-best-xi-of-totalenergies-caf-women-s-champions-league CAF TSG releases the Best XI of TotalEnergies CAF Women's Champions League | CAFOnline.com]". 21 November 2021. Archived from [https://www.cafonline.com/caf-women-champions-league/news/caf-tsg-releases-the-best-xi-of-totalenergies-caf-women-s-champions-league the original] on 21 November 2021. Retrieved 29 December 2023.</ref>
Ka Phatlwe wa 2022 setlhopha se ne sa bona maemo a bobedi mo Cosafa Women's Champions League ya 2022.<ref>"[https://cosafa.com/green-buffaloes-stun-mamelodi-sundowns-to-win-regional-title/ EN, FR, PR: Green Buffaloes stun Mamelodi Sundowns to win regional title]". 13 August 2022. Retrieved 29 December 2023.</ref> Ka Ngwanatsele wa 2022 ba ne ba bona maemo a bobedi mo CAF Women's Champions League ya 2022.<ref>Abrahams, Celine (14 November 2022). "[https://web.archive.org/web/20250331142941/https://gsport.co.za/asfar-crowned-2022-caf-womens-champions-league-winners/ ASFAR Crowned 2022 CAF Women's Champions League Winners]". ''gsport4girls''. Retrieved 10 November 2023.</ref>
Ka Lwetse wa 2023 ba ne ba fenya Cosafa Women's Champions League ya 2023, Dlamini a fenya motshwaradino wa kgaisano.<ref>"[https://cosafa.com/mamelodi-sundowns-qualify-for-caf-womens-champions-league-finals/ EN, FR, PR: Mamelodi Sundowns qualify for CAF Women's Champions League finals]". 8 September 2023. Retrieved 29 December 2023.</ref> Ka Ngwanatsele wa 2023 ba fenya CAF Women's Champions League ya 2023 e le labobedi mme Dlamini a fenya motshwaradino wa kgaisano abo a tsena mo setlhopheng sa kgaisano.<ref name=":2">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/caf-women-s-champions-league-cote-d-ivoire-best-xl-confirmed/ CAF Women's Champions League, Cote d'Ivoire Best Xl confirmed]". ''CAF''. 22 November 2023. Retrieved 22 November 2023.</ref>
== Tiro ya boditshabatshaba ==
O dirile iponagatso ya ntlha mo setlhopheng sa setshaba sa bomme sa kgwele ya dinao sa Aforika Borwa kgatlhanong le Botswana ka 2011.<ref name=":0" /> Dlamini o nna a le motshwarelela batshwaradino wa setlhopha ka Thokozile Mndaweni le Roxanne Barker ba nna ba tsaya diphatlha tsa setlhopha s antlha. Se se diirile gore le fa Dlamini a ne a bitswa kwa ditlhopheng tsa diOlimpiki tsa selemo sa 2012 kwa Lontone, United Kingdom, le diOlimpiki tsa selemo sa 2016 kwa Rio de Janeiro, Brazil, o ne a seka a tshameka ka nako epe kwa go epe kgaisano.<ref name=":3">Ngidi, Njabulo (16 November 2016). "[http://www.iol.co.za/sport/soccer/dlaminis-chance-to-shine-for-banyana-2090499 Dlamini's chance to shine for Banyana]". ''IOL''. Retrieved 17 November 2016.</ref> O ne a kgobega marapo fa Aforika Borwa e ntshiwa mo metshamekong ya All Africa Games tsa 2015 mo tikologong ya ntlha morago ga maleka fa setlhopha sengwe le sengwe mo setlhophaneng se tshameka maleka mo metshamekong ya tsone.<ref>Mokwena, Busisiwe (15 September 2015). "[http://www.dailysun.co.za/Sport/Draw-breaks-Banyana-hearts-20150915 Draw breaks Banyana hearts!]". ''Daily Sun''. Retrieved 17 November 2016.</ref>
Morago ga go goroga ga mokatisi Desiree Ellis go ne ga akantshanwa gore Dlamini o ka nna le tshono ya go nna motshwaradino wa ntlha, segolobogolo morago ga go ntshiwa ga ga Barker moragonyana go na le ka fa neng go akantswe mo metshamekong ya botsalano le kgaisano ya Africa Women's Cup of Nations ya 2016.<ref name=":3" />
== Botshelo ja gagwe ==
Dlamini ke mokeresete ebile o bala baebele go ipaakanyetsa metshameko ya kgwele ya dinao.<ref name=":1" />
== Ditlotla ==
'''Setlhopha'''
'''Mamelodi Sundowns Ladies'''
* SAFA Women's League: 2020, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: 2021, 2023; maemo a bobedi: 2022
'''Aforika Borwa'''
* Women's Africa Cup of Nations: 2022,<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 6 August 2023.</ref> maemo a bobedi: 2012, 2018
'''Tsa gagwe'''
* Women's Africa Cup of Nations Setlhopha sa Kgaisano: 2022<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/caf-announces-totalenergies-women-s-afcon-2022-best-xi/ CAF announces TotalEnergies Women's AFCON 2022 Best XI]". ''CAF''. 26 July 2022. Retrieved 7 August 2023.</ref>
* CAF Women's Champions League Motshwaradino yo o gaisitseng: 2021, 2023
* IFFHS CAF Women's Setlhopha sa ngwaga: 2022<ref>"[https://www.iffhs.com/posts/2490 IFFHS CAF Women's Team 2022]". ''The International Federation of Football History & Statistics (IFFHS)''. 31 January 2023. Retrieved 7 August 2023.</ref>
* Gauteng Sports Personality of the Year: 2022<ref>"[https://www.sabcsport.com/soccer/news/andile-dlamini-lara-van-niekerk-and-daniel-van-vuuren-win-big-at-gauteng-sports-awards Andile Dlamini, Lara van Niekerk and Daniel van Vuuren win big at Gauteng Sports awards | soccer]". ''SABC''. 19 February 2023. Retrieved 14 November 2023.</ref>
* Gauteng Women in Sports Sportswoman of the Year: 2022<ref name=":4">"[https://www.sabcsport.com/soccer/news/andile-dlamini-wins-big-at-the-gauteng-women-in-sports-awards Andile Dlamini wins big at the Gauteng Women in Sports Awards | soccer]". ''SABC''. 5 March 2023. Retrieved 14 November 2023.</ref>
* Tshwane Sports Mme wa ngwaga: 2022<ref name=":4" />
* Momentum Athlete of the Year: 2023<ref>Newsroom, gsport (12 September 2023). "[https://web.archive.org/web/20240723173309/https://gsport.co.za/andile-dlamini-steals-the-show-at-2023-momentum-gsport-awards/ Andile Dlamini Steals the Show at 2023 Momentum gsport Awards]". ''gsport4girls''. Retrieved 9 November 2023.</ref>
* Feather Awards Sports Personality of the Year: 2023<ref>"[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-11-09-and-the-winners-of-the-feather-awards-xv-are-drum-roll-please-/ And the winners of the Feather Awards XV are (drum roll please) ...]" ''TimesLIVE''. Retrieved 10 November 2023.</ref><ref>"[https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/culture/2023-11-10-smag-scoops-media-of-the-year-at-feather-awards/ SMag scoops Media of the Year at Feather Awards]". ''SowetanLIVE''. Retrieved 10 November 2023.</ref>
* CAF Women's Champions League Setlhopha sa Kgaisano: 2023<ref name=":2" />
* Women's Africa XI: 2023<ref>"[https://www.cafonline.com/news/osimhen-oshoala-named-african-men-s-and-women-s-player-of-the-year-at-the-caf-awards-2023/ Osimhen, Oshoala named African Men's and Women's Player of the Year at the CAF Awards 2023]". ''CAF''. 12 November 2023. Retrieved 15 December 2023.</ref>
== Metswedi ==
<references />
== External links ==
* [https://web.archive.org/web/20150905/http://www.fifa.com/fifa-tournaments/players-coaches/people=356927/index.html Andile Dlamini] – [[:en:FIFA|FIFA]] competition record (archived)
juuqtusl2jf72iuy9hnapbng0a9i6la
Lerato Marabe
0
10025
52004
43942
2026-07-04T06:47:19Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52004
wikitext
text/x-wiki
{{Short description|South African actress, television personality and model}}
{{Infobox person
| name = Lerato Marabe
| image =
| image_size =
| alt = Lerato Marabe
| birth_name = Lerato Marabe
| birth_date = {{birth date and age|df=yes|1994|12|30}}
| birth_place = Vosloorus, Gauteng, South Africa
| nationality = [[South Africa]]n
| other_names =
| occupation = actress
}}
'''Lerato Marabe''' o tshotswe ka Seetebosigo a le masome mabedi le boferabobedi ka 1999 kwa Vosloorus, [[Gauteng]], [[Aforika Borwa]].O itsege thata ka seabe sa gagwe sa nako e telele jaaka Pretty Seakamela mo setshwantshong sa SABC 1 sa [[Skeem Saam]].<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20250225230841/https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=13540 "Lerato Marabe | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 24 September 2025.</ref>
== Botshelo jwa gagwe le tiro ==
Lerato o tsholetswe kwa [[Vosloorus]] motsesetoropong kwa [[Ekurhuleni]] kwa [[Gauteng]] kwa [[Aforika Borwa]]. O ne a godisiwa ke mmaagwe yo e neng e le morutabana, ene le monnawe. O tsene Sekolo se Segolo sa Boksburg kwa Aforika Borwa<ref name=":0" /><ref>kunleben (29 October 2021)[https://www.360dopes.com/lerato-marabe-biography-age-husbandwedding-salary-net-worth/ . "Lerato Marabe Biography: Age, Husband,Wedding, Salary, Net Worth"]. ''360dopes''. Retrieved 24 September 2025</ref> mme a wetsa materiki wa gagwe ka 2017. Morago ga moo o ne a aloga ka Dikirii ya go Tsheleganya Difilimi go tswa kwa AFDA [[Cape Town|Cape-Town]].<ref>[https://southafricaportal.com/lerato-marabe/ "Biography of Lerato Marabe: Age, Career, TV Shows & Instagram".] ''South Africa Portal''. 13 June 2025. Retrieved 24 September 2025.</ref><ref>"Skeem Saam's Lerato: People have got Pretty's relationship with Leshole all wrong". ''TimesLIVE''. Archived from the original on 13 June 2023. Retrieved 25 September 2025.</ref>
Lerato o simolotse tiro ya gagwe jaaka modiragatsi wa ngwana a tlhagelela mo setshwantshong sa [[Takalani Sesame|''Takalani Sesame'']] le drama ya SABC1 ya Intersexions. Fa a le dingwaga di le lesome le motso, o ne a tlhophiwa go tshameka karolo ya ga Pretty Seakamela mo ''Skeem Saam''.<ref>Mpapu, Hopewell. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/skeem-saam-actress-marries-her-lover-20210310 "SKEEM Saam actress marries her lover"]. ''Daily Sun''. Retrieved 24 September 2025.</ref><ref>Tabalia, Jedidah (20 December 2019)[https://briefly.co.za/46119-lerato-marabe-age-children-boyfriend-tv-shows-instagram.html . "Lerato Marabe age, children, boyfriend, TV shows, and Instagram - Briefly.co.za"]. ''briefly.co.za''. Retrieved 24 September 2025.</ref> O ntse a le moanelwamogolo mo pontshong eno fa e sa le e bontshiwa lekgetlho la ntlha ka 2011.<ref name=":1">Tleane, Lebo (28 September 2021). [https://youthvillage.co.za/2021/09/10-interesting-facts-about-skeem-saams-lerato-marabe-pretty/ "10 Interesting Facts About Skeem Saam's Lerato Marabe (Pretty)".] ''Youth Village''. Retrieved 25 September 2025.</ref>
Mo godimo ga go diragatsa, Marabe o dirile jaaka motlelara. Ka 2020 o ne a tlhophiwa go nna mongwe wa difatlhego tse disha tsa letsholo la letshwao la kgwebo la manobonobo la Quiteria Atelier le le bidiwang 'The new order'.<ref name=":1" />
== Bodiragatsi ==
* ''[[Skeem Saam]]'' season 1-8 as Pretty
* ''[[Isibaya]]'' season 1 as Nelisa
* ''[[Mzanzi Love]]'' season 3 as Babalwa
* ''Intersexions'' season 2 as Mpho
* ''End Game'' season 1 as Precious
* ''Big friend little friend'' as Lisha
* ''Madiba Series'' as Thembi Thambo
== Metswedi ==
[[Category: Lerato Marabe]]
[[Category: Pretty Seakamela]]
<references />
[[Karolo:Batho ba ba tshelang]]
kiib41zyb4mw6ws5upc213g6cqsbylb
Lesley-Ann Brandt
0
11113
52005
49131
2026-07-04T06:49:57Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52005
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Lesley-Ann Brandt|image=Lesley-Ann Brandt en 2022.jpg|image caption=Brandt during a Lucifer Convention in Paris in 2022|birth_date={{Birth date and age|1981|12|02|df=yes}}|birth_place=[[Cape Town, Western Cape]], South Africa|citizenship=South Africa • United States|alma mater=[[Meisner technique]]|occupation=Actress|years active=2007–present|known for=''[[Spartacus (2010 TV series)|Spartacus]]'', ''[[Lucifer (TV series)|Lucifer]]''|spouse(s)={{marriage|[[Chris Payne Gilbert]]|2015}}|children=1|image size=200px}}
'''Lesley-Ann Brandt''' (o tshotswe ka Sedimonthole a le malatsi mabedi 1981) ke modiragatsi wa Amerika yo o tsholetsweng kwa Aforika Borwa yo o itsegeng thata ka seabe sa [[Mazikeen]] mo motseletseleng wa thelebišene wa ''[[Lucifer]]'' (2016–2021).
== Botshelo jwa pele ==
O tsholetswe kwa [[Cape Town]], [[Aforika Borwa]], Brandt ke wa [[Mmala wa Kapa]] wa letso la Khoisan la Aforika, [[India]], [[Jeremane]], [[Dutch]], [[San]], [[Spanish]] le [[Mapotokisi]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=bUHfdDSm-1s "Actress Lesley Ann Brandt from the show 'Lucifer'"]. ''YouTube''. 8 February 2016. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> O bua [[Seburu]] se se tlhapileng<ref>[http://lesleyannbrandt.ausxip.com/bio.html "Official Lesley-Ann Brandt Fan Site - Biography"]. lesleyannbrandt.ausxip.com. Retrieved 30 Lwetse 2025. <sup>[<nowiki/>[[kgokagano e e sa tlholeng e le teng]]]</sup></ref> mme o kwala [[yoga]], [[hockey]] le baseball mo gare ga dilo tse a di kgatlhegelang.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20100527030124/http://www.actors.co.nz/people/downloadReport.aspx?anybodyId=89673 "Lesley-Ann Brandt"]. Karen Kay Management. 23 November 2010. Archived from [http://www.actors.co.nz/people/downloadReport.aspx?anybodyId=89673 the original] on 27 May 2010. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Kwa Aforika Borwa, o ne a tshameka hockey ya lebala e e gaisanang.<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20110717233757/http://www.starz.com/pressroomstatic/tcasummer2010/pdf/CAST%20BIOS_Spartacus%20Gods%20of%20the%20Arena.pdf "Cast Bios: Lesley-Ann Brandt (Naevia)"] (PDF). starz.com. Archived from [http://www.starz.com/pressroomstatic/tcasummer2010/pdf/CAST%20BIOS_Spartacus%20Gods%20of%20the%20Arena.pdf the original] (PDF) on 17 July 2011. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref>
Ka 1999, Brandt o ne a fudugela kwa [[Auckland]], kwa New Zealand, le batsadi ba gagwe le morwarraagwe yo mmotlana e bong Brian Brandt. Brandt o simolotse tiro ya thekiso ya mabenkele kwa Auckland<ref>[https://web.archive.org/web/20190123010336/http://spartacus.ausxip.com/cast/lesley-ann_brandt/ "AUSXIP Interviews Spartacus Actress Lesley-Ann Brandt"]. talkingxena.yuku.com. 6 December 2009. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> pele ga a bona tiro jaaka mogakolodi wa go thapa batho ba maranyane.<ref name=":1" /><ref name=":2">Suggs, Bob (1 January 2010). [https://web.archive.org/web/20110716022359/http://screenrave.com/index.php?option=com_content&view=article&id=709&Itemid=204 "Lesley-Ann Brandt - Plays Naevia on Spartacus"]. Screen Rave. Archived from the original on 16 July 2011. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Morago ga tiro nngwe ya go dira ditshwantsho, o ne a tsenngwa mo dipapatsong di le mmalwa tsa thelebišene tsa New Zealand.<ref>Folb, Luke (6 May 2019). [https://www.iol.co.za/weekend-argus/lesley-ann-brandt-on-her-role-in-netflix-series-lucifer-22557495 "Lesley-Ann Brandt on her role in Netflix series Lucifer"]. [[:en:Independent_Online_(South_Africa)|IOL]]. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> O ithutile bodiragatsi mme a katisiwa mo [[mokgweng wa Meisner]] ka 2008.<ref name=":0" />
== Tiro ==
Seabe sa ntlha sa botlhokwa sa ga Brandt sa go diragatsa e ne e le mo motseletseleng wa thelebišene wa New Zealand wa ''[[Diplomatic Immunity]]''. Brandt o tlhageletse mo dikarolong tsa moeng mo motshamekong wa bookelo wa New Zealand, ''[[Shortland Street]]'', le ''[[This Is Not My Life]]'', motseletsele wa ditlhamane tsa maranyane tse di rulagantsweng ka dingwaga tsa bo 2020 kwa toropong e e itlhametsweng ya Waimoana.<ref>Baillie, Russell (30 July 2010). [https://web.archive.org/web/20101118072907/http://www.nzherald.co.nz/entertainment-reviews/news/article.cfm?c_id=1502967&objectid=10662169 "TV Review: 'This Is Not My Life'"]. [[:en:The_New_Zealand_Herald|The New Zealand Herald]]. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref>
Brandt o ne a nna le seabe sa go nna Naevia mo pakeng ya ntlha ya ''[[Spartacus: Blood and Sand]]'' le motseletsele o monnye wa pele ga foo wa ''[[Spartacus: Gods of the Arena]]''. Kwa ntlheng o ne a lekeletsa karolo ya ga Sura mme a lekeletsa karolo ya ga Naevia boemong jwa seo.<ref name=":0" /> Brandt ga a ka a boa ka ntlha ya tiego ya tlhagiso morago ga loso lwa ga [[Andy Whitfield]],<ref>[https://web.archive.org/web/20141129042337/http://www.citypress.co.za/entertainment/burning-up-hollywood/ "Burning up Hollywood - City Press"]. Archived from [http://www.citypress.co.za/entertainment/burning-up-hollywood/ the original] on 29 November 2014. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> mme o ne a emisediwa ka [[Cynthia Addai-Robinson]].<ref>[https://web.archive.org/web/20171108034705/https://www.thewrap.com/tv/column-post/lesley-ann-brandt-would-stay-spartacus-price-24836/ "Lesley-Ann Brandt Would Stay With 'Spartacus'—for a Price"]. 17 February 2011. Archived from [https://www.thewrap.com/tv/column-post/lesley-ann-brandt-would-stay-spartacus-price-24836/ the original] on 8 November 2017. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Brandt o ne a na le seabe mo filiming ya New Zealand ya batho ba ba golang ya ''The Hopes & Dreams of Gazza Snell'' e e neng e bua ka motswasetlhabelo wa kotsi ya [[mabelo a dikolotsana]], e ne ya filimiwa kwa [[Howick]], e leng torotswana ya East Auckland.<ref name=":2" /><ref>[https://web.archive.org/web/20100805131052/http://www.nzfilm.co.nz/NewsAndMedia/NewsAndPressReleases/News/HOPES___DREAMS__NEW_FILM_ATTRACTS_STRONG_CAST.aspx "Hopes and Dreams: New film attracts strong cast"]. [[:en:New_Zealand_Film_Commission|New Zealand Film Commission]]. 16 November 2009. Archived from [http://www.nzfilm.co.nz/NewsAndMedia/NewsAndPressReleases/News/HOPES___DREAMS__NEW_FILM_ATTRACTS_STRONG_CAST.aspx the original] on 5 August 2010. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref>
Brandt o ne a tshameka e le moeng mo dikarolong tsa [[CSI: NY]] tsa "Smooth Criminal" le "Food for Thought". Brandt o ne a bontshiwa mo filiming ya ''InSight'' e mo go yone a tshamekang karolo ya mooki Valerie Khoury. Ka Motsheganong 2010, Brandt o ne a tshameka e le moeng mo ''[[Legend of the Seeker]]'', e leng tlhagiso e nngwe ya ga Rob Tapert/[[Sam Raimi]] e e neng ya filimiwa kwa New Zealand. O ne a tlhagelela mo makgaolakgannyeng a setlha sa bobedi sa "Tears" mo karolong ya ga Sister Thea.<ref name=":0" /> Ka 2011, o ne a tlhagelela e le moeng mo ''[[Memphis Beat]]'' ya TNT, e e neng ya latelwa ke go nna le seabe se segolo sa go nna Cassie mo filiming ya ntlhantlha ya [[Syfy]] e e neng e le kwa godimo thata ya 2011, e leng ''[[Zombie Apocalypse]]'', e gape e neng e na le [[Ving Rhames]] le [[Taryn Manning]]. O ne a tlhagelela mo filiming e e tlhagelelang ya ''[[Drift]]'' le [[Sam Worthington]] le [[Xavier Samuel]], le ''[[Duke]]'' e e neng e eteletswe naletsana ya CSI: NY e bong [[Carmine Giovinazzo]].
Ka 2013, o ne a nna le seabe se se ipoeletsang mo pakeng ya boraro ya ''[[Single Ladies]]'' e le Naomi Cox.<ref>Schillaci, Sophie. [https://web.archive.org/web/20170308044015/http://www.mtv.com/news/1720381/single-ladies-season-3-dish-up-drama/ "'Single Ladies' Season Three: These Rookies Are Shaking Things Up"]. ''MTV''. Archived from [http://www.mtv.com/news/1720381/single-ladies-season-3-dish-up-drama/ the original] on 8 March 2017. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Ka 2014, o ne a tshameka e le moeng jaaka [[Larissa Diaz/Copperhead]] mo ''[[Gotham]]'',<ref>Maglio, Tony (24 November 2014). [https://www.thewrap.com/gothams-copperhead-debuts-on-foxs-fall-finale-exclusive-photos/ "'Gotham's' Copperhead Debuts on Fox's Fall Finale"]. ''The Wrap''.</ref> mme a tlhagelela jaaka moanelwa yo o ipoeletsang Lamia mo ''[[The Librarians]]''.<ref>Andreeva, Nellie. [https://deadline.com/2014/02/tnt-eyes-the-librarian-series-noah-wyle-bob-newhart-jane-curtin-may-return-686831/ "TNT Eyes 'The Librarian' Series; Noah Wyle, Bob Newhart & Jane Curtin May Return"]. ''Deadline''. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Ka 2015, o ne a fenya karolo ya [[Maze]] mo motseletseleng wa thelebišene wa [[FOX]] wa ''[[Lucifer]]''. O ne a emisetsa modiragatsi [[Lina Esco]] mme go begwa gore Brandt o ne a lekile go tshameka karolo eno mme a sekasekwa gape morago ga moo.<ref>Andreeva, Nellie. [https://deadline.com/2015/03/lesley-ann-brandt-lucifer-fox-pilot-recasting-1201394166/ "Lesley-Ann Brandt Joins 'Lucifer' Fox Pilot In Recasting"]. ''Deadline''. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref>
Brandt o nna kwa Los Angeles.<ref>[https://web.archive.org/web/20120816034139/http://lesley-annbrandt.com/biography/ "Biography"]. Lesley-Ann Brandt Official Website. 2012. Archived from [http://lesley-annbrandt.com/biography/ the original] on 16 August 2012. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref>
== Botshelo jwa gagwe ==
Brandt o nyalane le mokapelo wa gagwe wa dingwaga di le thataro, modiragatsi [[Chris Payne Gilbert]], ka 2015.<ref>Rello, Gabriella (25 January 2016). [https://web.archive.org/web/20160716120032/http://www.brides.com/blogs/aisle-say/2016/01/lucifer-actress-lesley-ann-brandt-vermont-wedding-christina-florada-photography.html "Actress Lesley Ann Brandt's Vermont Wedding"]. Brides.com. Archived from [http://www.brides.com/blogs/aisle-say/2016/01/lucifer-actress-lesley-ann-brandt-vermont-wedding-christina-florada-photography.html the original] on 16 July 2016. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Banyalani bano ba na le morwa, yo o tshotsweng ka 2017.<ref>Juneau, Jen (21 July 2017). [http://people.com/babies/lesley-ann-brandt-chris-payne-gilbert-welcome-son-kingston-payne/ "Lesley-Ann Brandt and Chris Payne Gilbert Welcome Son Kingston Payne"]. ''People''. Retrieved 30 Lwetse 2025.</ref> Brandt o boletse ka Phukwi a le lesome le boraro, 2023 gore o ne a nna moagi wa Amerika ka lone letsatsi la mokubukubu wa SAG.<ref>[https://www.instagram.com/lesleyannbrandt/p/Cup8lmmPwru/ "Instagram".]</ref>
== Bodiragatsi ==
[[Setshwantsho:Lesley-Ann Brandt by Gage Skidmore.jpg|thumb|296x296px|Brandt kwa [[WonderCon]] ya 2017, go rotloetsa ''Lucifer''.]]
=== Filimi ===
{| class="wikitable sortable"
|}
{| class="wikitable sortable"
!Ngwaga
!Setlhogo
!Karolo
!Dinopolo
|-
|2010
|''The Hopes & Dreams of Gazza Snell''
|Sharon
|
|-
|2011
|''[[InSight]]''
|Valerie Khoury
|
|-
|2012
|''[[A Beautiful Soul]]''
|Angela Barry
|
|-
|2013
|''[[Drift]]''
|Lani
|
|-
|2015
|''Painkillers''
|Guts
|
|-
| rowspan="2" |2019
|''[[Duke]]''
|Violet
|
|-
|''[[Heartlock]]''
|Tara Sharpe
|
|-
|2021
|''[[Horror Noire]]''
|Abbie
|
|}
=== Telebishine ===
{| class="wikitable sortable"
!Ngwaga
!Setlhogo
!Karolo
!Dinopolo
|-
|2009
|''[[Diplomatic Immunity]]''
|Leilani Fa'auigaese
|Dikgaolo di le lesome le boraro
|-
| rowspan="2" |2010
|''[[Legend of the Seeker]]''
|Sister Thea
|Kgaolo: "Tears"
|-
|''[[This Is Not My Life]]''
|Hine / WAI Field Reporter
|Dikgaolo di le pedi
|-
|2010–2011
|''[[Spartacus: Blood and Sand]]''
|Naevia
|Dikgaolo di le lesome le bosupa
|-
| rowspan="4" |2011
|''[[Chuck]]''
|Fatima Tazi
|Kgaolo: "[[Chuck Versus the Seduction Impossible]]"
|-
|''[[CSI: NY]]''
|Camille Jordanson
|Dikgaolo tse pedi
|-
|''[[Memphis Beat]]''
|Adriana
|Kgaolo: "[[The Things We Carry]]"
|-
|''[[Zombie Apocalypse]]''
|Cassie
|Filimi ya telebishine
|-
| rowspan="5" |2014
|''[[Being Mary Jane]]''
|Tamiko Roberts
|Kgaolo: "Girls Night In"
|-
|''[[Killer Women]]''
|Amber Flynn
|Kgaolo: "In and Out"
|-
|''[[Single Ladies]]''
|Naomi Cox
|Dikgaolo di le lesome le motso
|-
|''[[Gotham]]''
|[[Larissa Diaz / Copperhead]]
|Kgaolo: "Lovecraft"
|-
|''[[The Librarians]]''
|Lamia
|Dikgaolo di le tlhano
|-
|2016–2021
|''[[Lucifer]]''
|[[Mazikeen]], Lillith
|Mazikeen: Main Cast (Seasons 1–6),
Lilith: (Season 5, Episode 4)
|-
|2023
|''Captain Fall''
|Liza Barrel (voice)
|Batshameki ba bagolo<ref>''[[imdbtitle:12923792|Captain Fall]]'' (Animation, Comedy), Jason Ritter, Christopher Meloni, Lesley-Ann Brandt, Netflix, Netflix Animation, Boulder Media, 28 July 2023, retrieved 18 November 2023</ref>
|-
|2024
|''[[The Walking Dead: The Ones Who Live]]''
|Pearl Thorne
|Dikgaolo di le tharo
|}
=== Ditshwantsho tsa motshikhinyego tsa mmino ===
{| class="wikitable sortable"
!Ngwaga
!Setlhopha
!Setlhogo
!Karolo
!Mokaedi
|-
| rowspan="2" |2007
|[[Battle Circus]]
|"Love in a Fallout Shelter"<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20100527011605/http://www.actors.co.nz/people/viewAnybody.aspx?anybodyId=89673 "Lesley-Ann Brandt - Music Video"]. Karen Kay Management Limited. Archived from [http://www.actors.co.nz/people/viewAnybody.aspx?AnybodyID=89673 the original] on 27 May 2010. Retrieved 22 November 2010.</ref>
|Lead Female
|Anton Steel
|-
|[[Nesian Mystik]]
|"R.S.V.P."<ref name=":3" />
|Lead Female
|Luke Sharpe
|}
== Metswedi ==
avpdjevf0oy3te4nds54uxznnhrn69t
Mmamashia
0
11342
52013
43405
2026-07-04T08:50:05Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52013
wikitext
text/x-wiki
'''Mmamashia''' ke lefelo mo [[Botswana]] le le ka nnang dikilometara di le 15 kwa bokone jwa toropokgolo ya [[Gaborone]] le e leng lefelo la lefelo la go phepafatsa metsi la Mmamashia le letamo le legolo la go lekalekanya metsi.
== Ditiro tsa metsi ==
Letamo le polante di tsamaisiwa le go tlhokomelwa ke [[:en:Water_Utilities_Corporation_(Botswana)|Koporasi ya Ditirelo tsa Metsi]].<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFNorth-South_Carrier_Water_Project_Field_Survey|North-South Carrier Water Project Field Survey]], p. 9.</ref>Motswedi wa ntlha wa tlamelo e ne e le [[:en:Bokaa_Dam|Letamo la Bokaa]], ka tlhamalalo kwa bokone. Go tsenngwa tirisong ga porojeke ya metsi ya [[North-South Carrier]] ka 2000 go ne ga tlisa metsi a a tala mo polante go tswa kwa [[Letamo la Letsibogo|Letamong la Letsibogo]] mo [[:en:Motloutse_River|Nokeng ya Motloutse]], kwa bokone thata.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFPaya,_Matsiara,_Bettesworth,_et_al._2012|Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012]], p. 3.</ref> Morago ga go phepafadiwa metsi a abelwa badirisi ba kgaolo ya Gaborone.<ref name=":0">[[:en:Mmamashia#CITEREFBevanger1994|Bevanger 1994]], p. 6</ref>
Letamo le agilwe ka konkoreiti e e nonotshitsweng, mme le na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 78 000 (2 800 000 cu ft).<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFNorth-South_Carrier_Water_Project_Field_Survey|North-South Carrier Water Project Field Survey]], p. 12</ref> Letamo le tswetswe go fokotsa tatlhegelo ka mowafatso.<ref name=":0" /> Go tloga ka 2003 polante e ne e na le bokgoni jwa dikhubikimitara di le 92 000 (3 200 000 cu ft) ka letsatsi.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFNorth-South_Carrier_Water_Project_Field_Survey|North-South Carrier Water Project Field Survey]], p. 4.</ref>Mo ngwageng oo go ne ga nna le tlhaelo ya metsi go tswa kwa Letamong la Letsibogo, le le neng le rulagantswe gore e nne lone le le tlamelang ka ntlha. Go na le moo, polante e ne e dirisa metsi a a tswang kwa [[:en:Gaborone_Dam|Letamong la Gaborone]] le metsi a a tswang kwa [[Aforika Borwa]].<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFNorth-South_Carrier_Water_Project_Field_Survey|North-South Carrier Water Project Field Survey,]] p. 6.</ref>
Kgato ya 2 ya Porojeke ya Metsi a a Tshwarang Bokone le Borwa e tlisa metsi a mangwe go tswa kwa [[Letamo la Dikgatlhong|Letamong la Dikgatlhong]].<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFPaya,_Matsiara,_Bettesworth,_et_al._2012|Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012]], p. 5</ref>Metsi a tlaleletso a solofetswe go nna teng ka 2014. Polante ya Mmamashia e tla tlhabololwa ka bokgoni jwa tlaleletso jwa 45 Ml/d pele ga kalafi, ka ntlha ya eutrophication kwa Bokaa, le kalafi ya bobedi ya 45 Ml/letsatsi.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFPaya,_Matsiara,_Bettesworth,_et_al._2012|Paya, Matsiara, Bettesworth, et al. 2012]], p. 6</ref>
== Ditlamorago tsa loago ==
Malapa a le lesome le boraro a ne a patelesega go fuduga go ya go aga letangwana le le laolang la Mmamashia, ba amogela pusetso.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFNorth-South_Carrier_Water_Project_Field_Survey|North-South Carrier Water Project Field Survey]], p. 8.</ref>Kago ya tsela e e tswang kwa Mmamashia e ya kwa [[Malolwane]] mo [[:en:Kgatleng_District|Kgaolong ya Kgatleng]] e ne e rulaganyeditswe go simolola ka Seetebosigo 2008, e feta fa gare ga motse wa [[Matebeleng]] le wa [[Oodi]]. Puso e ne e duela balemirui ba ba latlhegetsweng ke lefatshe.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFSetshogo2007|Setshogo 2007]]</ref> Ka Motsheganong 2012 malapa a le marataro a batho ba ba nnang mo matlong a a kwa Mmamashia a a nang le bana ba le 37 a ne a lelekwa mme matlo a bone a thubiwa ke Kgatleng Landboard.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFKeoreng2012|Keoreng 2012]]</ref> Banni ba ne ba re ba abetswe lefatshe lengwe ke [[Kgosi Molefi]] mme le le setseng ke [[Kgosi Linchwe]], mme ba le nnile le go le lema dingwaga di le masome a supa.<ref>[[:en:Mmamashia#CITEREFLetswamotse2012|Letswamotse 2012]]</ref>
== Metswedi ==
=== sources ===
* Bevanger, Kjetil (December 1994). [https://web.archive.org/web/20210628184534/http://www.nina.no/archive/nina/PppBasePdf/oppdragsmelding/320.pdf The North-South Carrier Water Project in Botswana. A review of environmental impact assessments] (PDF). Trondheim: Norwegian Institute for Nature Research. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/82-426-0531-9|82-426-0531-9]].
* Letswamotse, Phaladi (30 May 2012). [http://www.gazettebw.com/?option=com_content&view=article&id=13570%3Ammamashia-demolitions-inhuman-bcp&catid=18%3Aheadlines&Itemid=2 "Mmamashia demolitions inhuman - BCP".] Botswana Gazette. Retrieved 24 September 2012.
* Keoreng, Ephraim (7 June 2012)[http://www.mmegi.bw/index.php?sid=1&aid=838&dir=2012/June/Thursday7 . "Mmamashia evictees need accommodation]". Mmegi Online. Retrieved 24 September 2012.
* [http://www.jica.go.jp/english/our_work/evaluation/oda_loan/post/2004/pdf/2-50_full.pdf "North-South Carrier Water Project Field Survey"] (PDF). Japan Bank of International Cooperation. July 2003. Retrieved 24 September 2012.
* B. Paya; G.T. Matsiara; I.J. Bettesworth; M. van der Walt; P. du Plessis; B. Bosman; D. Stephenson; N. Mbayi; A. Keabetswe (2012). [https://web.archive.org/web/20160303235720/http://www.ewisa.co.za/literature/files/ID107%20Paper107%20van%20der%20Walt%20M.pdf "BOTSWANA'S NORTH SOUTH CARRIER 2 WATER TRANSFER SCHEME"] (PDF). WISA 2012 conference. Archived from [http://www.ewisa.co.za/literature/files/ID107%20Paper107%20van%20der%20Walt%20M.pdf the original] (PDF) on 3 March 2016. Retrieved 22 September 2012.
* Setshogo, Tumelo (17 October 2007). [http://allafrica.com/stories/200710170930.html "Date Set for Construction of New Mmamashia-Malolwane Road".] Mmegi Online. Retrieved 24 September 2012.
==== Citations ====
azrlvmwflsrp36vhaoxhlsps4gut2b4
Deirdre Wolhuter
0
11765
51994
47082
2026-07-04T02:23:31Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51994
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Deirdre Wolhuter|birth_name=Deirdre Wolhuter|birth_place=[[Canada]]|resting place coordinates=<!-- {{coord|LAT|LONG|display=inline,title}} -->|alma mater=[[University of Cape Town]]|occupation=Actress|years active=1991–present|spouse(s)=Jonathan Pienaar}}
'''Deirdre Wolhuter''' ke [[modiragatsi]] wa Aforika Borwa. O itsege thata ka dikarolo tsa gagwe mo difiliming tse di tumileng tsa ''Friend Request'', ''Charlie Jade'' le ''Kalahari Harry''.
== Botshelo jwa gagwe ==
O bonetswe kwa Canada e le morwadia rre wa Leburu le mme wa Mo-Canada. Ka 1989, o ne a wetsa diploma ya gagwe ya puo le bodiragatsi kwa [[Yunibesithing ya Motsekapa]] mme moragonyana a aloga ka dikirii ya Bachelor of Arts kwa go yone yunibesithi eo.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20201212052732/https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14051 "Deirdre Wolhuter career"]. ''tvsa''. Retrieved 30 Phalane 2025.</ref>
O nyetse modiragatsi ka ene le mokwadi Jonathan Pienaar.<ref name=":1">[https://esat.sun.ac.za/index.php/Deirdre_Wolhuter "Deirdre Wolhuter bio"]. ''ESAT''. Retrieved 30 Phalane 2025.</ref>
== Tiro ==
O nnile le seabe mo metshamekong e le mmalwa ya bobogelo: ''Outpost'', ''King Lear'', ''Circles in a Forest'', ''Macbeth'', ''The Man with the Thirteen Children'' le ''The Tempest''.<ref name=":1" /> Ka 2006, o ne a amogela seetsele sa Micheal Mac Liammoir ka ntlha ya seabe sa gagwe mo bodiragatsing ba ''Happy Endings Are Extra''. Ntle le tsone, o ne a tshameka mo difiliming jaaka ''The Crane Man'', ''How Expensive was the Sugar'', ''Hollywood in My House'', ''Jimmy in Pink'', ''A Pawpaw for My Darling'', ''The Red Phone'', ''Borderline'', ''Master Harold'', ''Boys'' le ''Forever''.<ref name=":0" />
Mo thelebišeneng, o ne a tshameka karolo ya ‘Franci Roos’ mo ''Fluiters'', le ‘Elsabet Langhans’ mo ''Meeulanders''. Ka 2016, o ne a lalediwa go tshameka karolo ya 'Mariaan' mo motseletseleng wa ''[[7de Laan]]''.<ref name=":1" /> Ntle le tsone, o ne a tlhagelela mo difiliming tsa thelebišene: ''Going Up and Going Up Again'', ''Madam and Eve'', ''Orion'', ''Charlie Jade'', ''Khululeka'', ''Backstage'', ''Egoli'' le ''League of Glory''.<ref name=":0" />
Kwa ntle ga go diragatsa, gape ke mmadi wa dikgang le mogasi kwa Good Hope FM le kwa a neng a tsamaisa bodiragatsi le difilimi tse dintsi tsa seromamowa tsa Seburu le Seesemane. Ka nako ya tiro, gape ke motaki wa lentswe yo o nang le bokgoni wa dipuo tse pedi.<ref name=":0" />
== Bodiragatsi ==
{| class="wikitable"
!Ngwaga
!Filimi
!Karolo
!Genre
!Ref.
|-
|1993
|''Arende III: Dorsland''
|Woman
|TV series
|
|-
|1994
|''Kalahari Harry''
|Prostitute
|Film
|
|-
|1996
|''Meeulanders''
|Elsabet Langhans
|TV movie
|
|-
|2000
|''Soutmansland''
|Leendra van Hellberg
|TV series
|
|-
|2002
|''Borderline''
|Little Lila's Mother
|TV movie
|
|-
|2005
|''Charlie Jade''
|Newscaster
|TV series
|
|-
|2013
|''Jimmy in Pienk''
|Mrs. Taljaardt
|Film
|
|-
|2013
|''Hoe duur was de suiker''
|
|Film
|
|-
|2014
|''Agterplaas''
|Ma Sannie de Beer
|Short film
|
|-
|2014
|''Hollywood in my Huis''
|Angelique's Mother
|Film
|
|-
|2015
|'''n Pawpaw Vir My Darling''
|Soufie Beeslaar
|Film
|
|-
|2015
|''Destination''
|
|Short film
|
|-
|2016
|''Friend Request''
|Ada Nedifar
|Film
|
|-
|2016
|''Vir Altyd''
|Christellle
|Film
|
|-
|2016
|''Fluiters''
|Franci Roos
|TV series
|
|-
|2019
|''Playboyz''
|Diaan
|TV movie
|
|-
|2016 go fitlha gompieno
|''[[7de Laan]]''
|Mariaan Welman
|TV series
|
|}
== Metswedi ==
<references />
[[Karolo:Batho ba ba tshelang]]
ftz8xzxq6fg0j4v6iez6fyd8nlwk82m
Joana Lina
0
12053
51998
45189
2026-07-04T05:28:38Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51998
wikitext
text/x-wiki
'''Joana Lina Ramos Baptista Cândido''' (O belegwe ka 22 Phalane 1957) Ke moitsaanape mo go tsa itsholelo le sepolotiki. E ne e le leloko la [https://en.wikipedia.org/wiki/MPLA People's Movement for the Liberation of Angola] (MPLA). E ne e le motlatsa-modulasetilo wa mokgatlho mo National Circle ya Kokoano Bosetšhaba go tloga ka 1992 go fitlha ka 2022.<sup>[http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? [1<nowiki>]</nowiki>][http://www.dw.com/pt-002/deputados-tomam-posse-na-assembleia-nacional-de-angola/a-40717898 [ 2<nowiki>]</nowiki>][https://web.archive.org/web/20171025105559/http://www.tribunalconstitucional.ao/uploads/%7Be093e7d3-2465-4007-b494-35a08d849729%7D.pdf [3<nowiki>]</nowiki>]</sup>
== Kitso ka gagwe ==
Lina o tshotswe ka 22 Phalane 1957 kwa Camabatela, kwa porofenseng ya [https://en.wikipedia.org/wiki/Cuanza_Norte_Province Cuanza_Norte]. Ke morwadia José Coimbra Baptista le Alexandrina Rodrigues Ramos da Cruz Baptista. Go tloga ka 1964 go fitlha ka 1968, o ne a ithuta sekolo sa poraemari kwa Escola Primária de Camabatela.[https://en.wikipedia.org/wiki/Joana_Lina <sup>[ 4<nowiki>]</nowiki></sup>]
Ka nako ya bongwana jwa gagwe, o ne a nna kwa [https://en.wikipedia.org/wiki/N%27dalatando N'dalatando]. Mo nakong eno, go tloga ka 1969 go fitlha ka 1974, o ne a simolola sekolo sa gagwe sa sekontari le sa lycée kwa Liceu Adriano Moreira de Nadalatando. Pele a fudugela kwa Luanda, kwa Lina a neng a tsenela mokgatlho wa MPLA ka 1974, o ne a ya go dira jaaka moithaopi wa go thusa mokgatlho oo go ithuta go bala le go kwala kwa Cuanza Norte. Kwa [[Luanda |Luanda]], o ne gape a nna molweladiphetogo wa [https://en.wikipedia.org/wiki/Organization_of_Angolan_Women Organization of Angolan Women] (OMA). Fa a ntse a le kwa Luanda, o ne a tsenela dithuto tsa mahala kwa Paulo Dias de Novais le Salvador Correia (e jaanong e leng Magistério Mutu-ya-Kevela) go tloga ka 1976 go fitlha ka 1978.[http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] O ne a ithutela dithuto tsa ikonomi go tswa ka 1978 go ya go 1982 kwa Sekolong sa Ikonomi sa Yunibesiti ya Agostinho Neto. Dingwaga di le dintsi morago ga moo, ka 2013, o ne a wetsa dithuto tsa gagwe tsa masters mo go tsa ikonomi ya sepolotiki ya tlhabololo go tswa mo yunibesithing e e tshwanang. [http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>]
'''
Tiro ya sepolotiki'''
Kwa Angola e e ikemetseng, Lina o ne a simolola go dira kwa ntlokgolong ya MPLA jaaka mokwaledi wa Kabinete ya Komiti-Kgolo ya Tlhabololo ya Ikonomi le Togamaano, a eteletswe pele ke Moporesidente [https://en.wikipedia.org/wiki/Jos%C3%A9_Eduardo_dos_Santos José Eduardo dos Santos]. Ka phetogo ya leina la Lefapha la Dipolotiki tsa Ikonomi le Loago (DPES), o ne a nna motsamaisi ka 1983, ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Roberto_Francisco_de_Almeida Roberto Francisco de Almeida] a setse a le Mokwaledi wa Komiti ya Bogare ya DPES, yo a neng a mo araba. [http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Moragonyana o ne a nna leloko la Komiti ya Bosetšhaba ya OMA mo nakong eno. <sup>[http://www.dw.com/pt-002/deputados-tomam-posse-na-assembleia-nacional-de-angola/a-40717898 [2<nowiki>]</nowiki>] [4]</sup>
Go tloga ka 1991 go fitlha ka 1997, Lina e ne e le Mokwaledi wa Naga le wa Tsweletso le Tlhabololo ya Basadi, e le Tona ya Lelapa le Tsweletso ya Basadi ka nako ya puso ya Kopano le Poelano ya Bosetšhaba.[http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? <sup>[ 1<nowiki>]</nowiki></sup>]
Ka nako e le nngwe, ka 1992, o ne a tlhophiwa go nna motlatsa-modulasetilo wa MPLA kwa Kokoanong ya Bosetšhaba, a nna, ka bonako morago ga go simolola tiro, Moporesidente wa Khomišene ya Ikonomi le Ditšhelete, mo lekgotleng la ntlha la melao ya makoko a mantsi mo nageng. Morago ga nako ya gagwe jaaka tona, Lina o ne a boela go dira mo kagong ya ka fa gare ya lekoko la MPLA, mme a boela go nna motsamaisi wa DPES. Le fa go ntse jalo, kwa khonferenseng ya lekoko ya 2003, o ne a tlhophiwa go nna Mokwaledi wa Tsamaiso le Matlotlo wa MPLA. O ne a tlhophiwa gape go nna motlatsa moporesidente ka 2008, a tswelela go direla jaaka motlatsa moporesidente wa bobedi wa Kokoano Bosetšhaba mme, go tloga ka 2012 go fitlha ka 2017, jaaka motlatsa moporesidente wa ntlha wa Kokoano [https://en.wikipedia.org/wiki/Joana_Lina <sup>[ 4<nowiki>]</nowiki></sup>]
Go simolola ka 1996, o ne a nna leloko la [https://en.wikipedia.org/wiki/Angolan_Football_Federation Angolan Football Federation] (FAF), Komiti ya Angolan Olympic, Komiti ya Angolan Paralympic, le Komiti ya Basadi ba kwa magaeng, mmogo le go nna modulasetulo wa Kopano ya Mokgatlho wa Baitseanape ba Ikonomi. O theile Fundo Lwini, moo e leng karolo ya lekgotla la tsamaiso, mmoho le ho ba le mesebetsi e tshwanang le Banco SOL.[https://en.wikipedia.org/wiki/Joana_Lina [ 4<nowiki>]</nowiki>] Lina o ne a tlhophiwa gape go nna motlatsa-modulasetilo ka 2017. Go tloga ka 2018 go fitlha ka 2020, e ne e le mmusi wa porofense ya [https://en.wikipedia.org/wiki/Huambo_Province Huambo],[https://en.wikipedia.org/wiki/Joana_Lina <sup>[4<nowiki>]</nowiki></sup>] moragonyana a fetela go nna mmusi wa porofense ya [[Luanda]] go tloga ka 2020 go fitlha ka 2021.
O ne a kwalwa mo maemong a 100 mo lenaaneng la MPLA la Politburo ya bo 8 ya People's Movement for the Liberation of Angola mo ditlhophong tsa kakaretso tsa Angola tsa 2022.[http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Go ne ga tlhophiwa bakgethi ba le 67 fela go tswa mo lekokong la bosetšhaba mme ka jalo, morago ga dingwaga di le dintsi mo palamenteng, Lina o ne a nna moemedi mme ka jalo a se ka a nna mo kopanong eo ya Khonkerese.[https://web.archive.org/web/20220830194816/https://resultados2022eleicoesgerais.cne.ao/resultados <sup>[ 7<nowiki>]</nowiki></sup>]
== Metswedi ==
[http://www.parlamento.ao/web/joana.candido#http://www.parlamento.ao/glue/AN_Navigation.jsp? [1<nowiki>]</nowiki> "Joana Lina Ramos Baptista Cândido"]. Assembleia Nacional de Angola. 2018. Retrieved 30 August 2024.
[http://www.dw.com/pt-002/deputados-tomam-posse-na-assembleia-nacional-de-angola/a-40717898 [2<nowiki>]</nowiki> "Deputados tomam posse na Assembleia Nacional de Angola"]. DW. 28 September 2017. Retrieved 30 August 2024.
[https://web.archive.org/web/20171025105559/http://www.tribunalconstitucional.ao/uploads/%7Be093e7d3-2465-4007-b494-35a08d849729%7D.pdf [3<nowiki>]</nowiki> "Lista de candidatos às eleições de 2017]" (PDF). Tribunal Constitucional de Angola. 2017. Archived from the original (PDF) on 2017-10-25. Retrieved 30 August 2024.
[https://en.wikipedia.org/wiki/Joana_Lina [4<nowiki>]</nowiki>] Biography of Joana Lina Ramos Baptista Cândido. JMPLA de Belas. 8 August 2020.
[https://web.archive.org/web/20140307153023/http://www.lwini.og.ao/eo.php?id=9 [5<nowiki>]</nowiki> "Cópia arquivada"]. Archived from the original on 2014-03-07. Retrieved 30 August 2024.
[https://web.archive.org/web/20220727165641/https://jurisprudencia.tribunalconstitucional.ao/wp-content/uploads/2022/07/01-MPLA.pdf [6<nowiki>]</nowiki> "Lista de Candidatos - MPLA]" (PDF). Tribunal Constitucional de Angola. 2022. Archived from the original (PDF) on 2022-07-27. Retrieved 2024-08-31.
[https://web.archive.org/web/20220830194816/https://resultados2022eleicoesgerais.cne.ao/resultados [7<nowiki>]</nowiki> "Resultados 2022: Eleições Gerais]". Comissão Nacional Eleitoral. 2022.
ihmuy80oe1af4634yg8p89ynap594xg
Hamilton Dhlamini
0
13059
51996
49585
2026-07-04T04:32:46Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51996
wikitext
text/x-wiki
'''Hamilton Dhlamini''' (o belegwe ka 15 Sedimonthole 1969), ka dinako dingwe o bidiwa Hamilton Dlamini, ke motshameki wa difilimi, mokwadi le motlhami wa difilimi wa mo Afrika Borwa. O itsege thata ka go tshameka mo difiliming le mo dithelebisheneng tsa Isithembiso, ''[[Faith like Potatoes]]'' le The King's Messenger.. <ref>[https://www.news24.com/drum/Celebs/i-go-to-shebeens-and-places-that-are-considered-dangerous-to-build-my-characters-hamilton-dlamini-on-his-badboy-characters-20180622 "'I go to shebeens and places that are considered dangerous to build my characters' – Hamilton Dlamini on his badboy characters"]. news24. Retrieved 27 October 2020.</ref>.
== Botshelo jwa gagwe ==
O belegwe ka 15 Sedimonthole 1969 mo toropong e e kwa borwa jwa Johannesburg, mo Aforika Borwa, e e bidiwang Sebokeng, Vaal Triangle mo lelapeng le le neng le se na itsholelo e e siameng.<ref name=":0">[https://briefly.co.za/39553-hamilton-dlamini-biography-age-wife-family-voice-hometown-tv-shows-movies-awards-instagram.html "Hamilton Dlamini biography"]. briefly. 16 October 2019. Retrieved 27 October 2020.</ref>
O nyetse moitse wa dijo e bong Martha; mme ba na le bana ba le bararo. O ne a kopana la ntlha le Martha mo lefiking.<ref>[https://web.archive.org/web/20211029151701/https://zalebs.com/relationships/hamilton-dlamini/isithembisos-hamilton-dlamini-shares-how-he-met-his-wife "Hamilton Dlamini shares how he met his wife"]. zalebs. Archived from [https://zalebs.com/relationships/hamilton-dlamini/isithembisos-hamilton-dlamini-shares-how-he-met-his-wife the original] on 29 October 2021. Retrieved 27 October 2020.</ref>
== Tiro ya gagwe ==
O simolotse tiro ya gagwe ya go nna motshameki wa terama mo masimologong a ngwaga wa 1984 ka go tshameka metshameko ya thelebišene. O ne gape a tshameka jaaka rakgwebo, Korea, mo go [[SABC 1]] sitcom Mzee Wa Two Six. Mo masimologong a ngwaga wa 2008, o ne a nna le seabe sa go etelela pele mo motseletseleng wa metshameko e mekhutshwane ya [[SABC1]], e e theilweng mo terameng ya ga [[William shakespeare|William Shakespeare]] ya King Lear.<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20211206080328/https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=4045 "Bio"]. tvsa. Retrieved 27 October 2020.</ref> Gape, o ne a tshameka karolo e e kwa pele mo [[SABC 2]] sitcom Stokvel mo karolong ya Mojo Khumalo.<ref name=":0" /> Ka 2008, o ne a tshameka mo motseletseleng wa Ten Bush o o neng o eteletswe pele ke Mncedisi Shabangu. Ka ntlha ya seabe sa gagwe, o ne a gapa [[Naledi Theatre Award]] ya motshameki wa motshameko wa bobedi yo o gaisang. Ka 2009, o ne a dira mmogo le [[William Kentridge]] le Handspring Puppet Company mo Woyzeck in the Highveld.<ref name=":2">[https://www.theheadandtheload.com/hd-bio "HAMILTON DLAMINI"]. theheadandtheload. Retrieved 27 October 2020.</ref>
Ka 2006, o ne a tshameka mo filiming ya ga [[Regardt van den Bergh]] ya [[Faith like Potatoes]]. Mo lekgetlong leno, o ne a gapa [[South African Film and Television Awards]] (Safta) ya motshameki wa motshameko wa bobedi wa maemo a a kwa godimo ka ntlha ya seabe sa gagwe.<ref name=":2" /> Ka 2007, o ne a gapa Golden Horn Award ya Best Supporting Actor in a Feature Film. Ka 2018, o ne a tshameka Banzi Motaung mo motseletseleng wa thelebišene o o tumileng Isithembiso. Mo go one ngwaga oo, o ne gape a gapa Golden Horn Award ya Best Actor mo thelebišeneng ya 'Isithembiso'.<ref name=":0" /><ref name=":1" />
Ka ngwaga wa 2018, o ne a tshameka mo terameng ya Woza Albert le Joburg City Theatres, e e neng ya tshamekiwa kwa The Kenya International Theatre Festival. Boitshwaro jwa gagwe jo bo tlhomologileng le tshusumetso ya kakaretso ya Woza Albert mo moletlong. O ne a tlhagelela mo posareng ya semmuso ya #KITFest2019.[''<sup>[[citation needed]]</sup>'']
Gape o ne a tlhoma khamphane ya gagwe ya go dira difilimi, Ndlondlo Productions. <ref name=":2" />
== Difilimi tse a di Tshamekileng ==
{| class="wikitable"
|+
!Ngwaga
!Filimi
!Karolo
!Mofuta
!Metswedi
|-
|1990
|''The King's Messenger''
|Motsomi wa Setlhabela
|Filimi
|
|-
|2001
|''Scoop Schoombie''
|Sparks
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|2004
|''Gums & Noses''
|Morekisi wa mo Mebileng
|Filimi
|
|-
|2006
|''[[Faith like Potatoes]]''
|Simeon Bhengu
|Filimi
|
|-
|2009
|''Izingane Zobaba''
|Lucky
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|2010
|''Jozi''
|Lepodisi la Sepalamo
|Filimi
|
|-
|2011
|''[[Otelo Burning]]''
|Skhumbuzo
|Filimi
|
|-
|2013
|''Nothing for Mahala''
|Foreman
|Filimi
|
|-
|2016
|''Fluiters''
|Bantu Ntenga
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|
|''Umlilo''
|Mnqobi Simelane
|Filimi
|
|-
|2017
|''Lokoza''
|Mokaedi
|Filimi e Khutshwane
|
|-
|
|''[[Five Fingers for Marseilles]]''
|Sepoko
|Filimi
|
|-
|2018
|''Isithembiso''
|Banzi Motaung
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|2021
|''[[Isibaya]]''
|Andile Sibiya
|
|
|-
|2021
|''[[DiepCity]]''
|Bonga Jele
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|
|''[[Reyka]]''
|Hector Zwane
|Letoto lwa Thelebishene
|
|-
|2024
|''[[Queendom BET]]''
|Kgosi Banzi Khahlamba
|Letoto la Terama la Thelebishene
|
|}
== Metshameko ya gagwe ==
* Askies!, season 1 as Homeless Man
* Boo & TT, season 1 as TT
* City Ses'la, season 1 as Uncle Mto eKasi
* Our Stories, season 5 as Mbangiseni
* Fluiters, season 1 as Bantu Ntenga
* Home Affairs, season 2 as Katleho's Father
* Home Affairs, season 3 & 4 as Senzo Mbatha
* Izingane zoBaba, season 1 as Lucky
* Mutual Friends (2014), season 1 as Pat
* Mzansi, season 1 & 2 as Prosper
* Mzee wa Two Six, season 1 as Korea
* Saints and Sinners, season 2 as Andries
* Shooting Stars, season 2 as Themba Zwane
* Soul Buddyz, season 1 as Melusi's Teacher
* Stokvel, season 6 as Mojo Khumalo
* The Mayor, season 1 as Mapula
* Matlala Umlilo, season 1, 2, 3 & 4 as Mnqobi Simelane
* Zero Tolerance, season 1 as Lefty
* Zero Tolerance, season 3 as President Tubman
* Emzini Wezinsizwa, as Ndwandwe
* [[Shaka iLembe]] as King Jobe ka Nyambose
* [[Nikiwe]]
== Bona Gape ==
* [[Dikgele tsa 2018 tsa DStv Mzansi Viewers' Choice]]
* [[Lenaane la difilimi tsa Aforika BorwaMetswedi|Lenaane la difilimi tsa Aforika Borwa]]
== [[Lenaane la difilimi tsa Aforika BorwaMetswedi|Metswedi]] ==
[[Category:Batho ba ba tshelang]]
<references />
== Dikgolagano tsa kwa Ntle ==
* [[imdbname:2370080|Hamilton Dhlamini]] kwa [[:en:IMDb_(identifier)|IMDb]]
2jgq32gucaw9832bubhcludb81chy0z
Idah Nabayiga
0
13182
51997
49667
2026-07-04T04:52:22Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51997
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox officeholder|name=Idah Nabayiga|honorific-prefix=Motlotlegi|office=Moemedi wa mme wa kgaolo ya Kalangala|term_start=2016|birth_date=Ngwanatsele a le lesome le bone ngwaga wa 1979|birth_place=Kgaolo ya [[Kalangala]] [[Uganda]]|party=[[National Resistance Movement]]|alma_mater=Sekolo se segolwane sa ithutelo ditiro sa [[Makerere University]];
[[Uganda Management Institute]]; [[Law Development Centre]]|occupation=Mopolotiki, Morutabana|profession=Mmereki wa tlhabololo magae, mookamedi wa babereki|known_for=Go nna kgatlhanong le lekgetho la madi a megala ya lotheka le selekanyo sa dingwaga tsa bo tautona|committees=Komiti ya thuto le metshameko}}
'''Idah Nabayiga''' (o o tshotsweng ka Ngwanatsele a le lesome le bone ngwaga wa 1979) ke mopolotiki wa kwa Uganda gape e le moemedi wa mme wa kgaolo ya [[Kalangala]] kwa palamenteng ya [[Uganda]] ya lesome. Ke leloko la phathi ya [[National Resistance Movement]] e a neng a emetse ditlhopho tsa lefatshe tsa 2016 ka yone.
== Botshelo jwa a le mmotlana ==
Idah Nabayiga o tsholetswe kwa kgaolong ya Kalangala.
== Thuto ==
Idah Nabayiga o tsene sekolo se sebotlana sa Memere Primary. Ka ngwaga wa 1994, o ne a ya kwa go se segolwane sa St. Henry sa Buyege go dira legato la thuto la O le la A. Morago o ne a ya go tsena kwa go sa ithutelo ditiro sa [[Makerere University]] ka 2003 go dira degree tsa botaki. Idah Nabayiga gape o na le setlankana sa molao wa tsamaiso se a se dirileng kwa [[Law Development Centre]] ya Uganda ka ngwaga wa 2008. Ka ngwaga wa 2011, o ne a aloga ka diploma tsa phiro le kokamelo babereki go tswa kwa [[Uganda Management Institute]]. Gompieno, o dira dithuto tsa di Master tsa Public Administration le bookamedi e ntse e le kwa Uganda Management Institute.<ref>[https://www.parliament.go.ug/mp_database/profile.php?mid=334 "Parliament of Uganda".] ''parliament.go.ug''. Retrieved 29 April 2026</ref>
== Tsa pereko ==
Pele ga a tsenelela ditlhopho tsa boemedi, Idah Nabayiga o ne a bereka e le wa tsa tlhabololo magae a le ka fa tlase ga puso ya selegae go tswa ka ngwaga wa 2006 go tsena 2012. Morago, ka ngwaga wa 2012 go tsena 2015, o ne a bereka e le mookamedi wa babereki a ntse a le ka fa tlase ga batsamaisi ba o.
Idah Nabayiga o ithutetse borutabana, mo palamenteng ya Uganda ya lesome o bereka mo komiting ya thuto le metshameko.<ref name=":0">[https://www.parliament.go.ug/mp_database/profile.php?mid=334 "Parliament of Uganda".] ''parliament.go.ug''. Retrieved 29 April 2026</ref>
== Manganga le go lwela ditshwanelo ==
Idah Nabayiga o inotswe e le mongwe wa mapalamente a National Resistance Movement a a neng a le kgatlhanong le tautona [[Yoweri Kaguta Museveni]] ka lekgetho la madi a megala ya lotheka ka 2018.<ref>Ocaido, Patrick. [https://web.archive.org/web/20230324222722/https://theinsider.ug/index.php/2018/10/03/nrm-mps-who-defied-museveni-on-mobile-money-tax-listed/ "NRM MPs Who Defied Museveni on Mobile Money Tax Listed – theinsider.ug"]. Retrieved 29 April 2026</ref>
Patlo maikutlo ya pampiri ya dikgang ka 2017, e ne ya supa fa Idah Nabayiga e le mongwe wa mapalamente a a neng a tlhophile kgatlhanong le go tlosiwa ga molao wa selekanyo sa dingwaga tsa bo tautona.<ref>Team, Observer. [https://observer.ug/special-editions/age-limit-battle-who-is-winning.html "Age limit battle: Who is winning?"]. ''The Observer – Uganda''. Retrieved 29 April 2026</ref> Go begiwa fa a ganeditse tlhopho eo ka a ne a tshaba go bolawa ke batlhophi ba gagwe.<ref>Reporter, Our. [https://web.archive.org/web/20201208060950/http://edge.ug/2017/11/27/afraid-of-being-lynched-nrm-mps-abandon-age-limit/ "Afraid of being lynched, NRM MPs abandon age limit | edge".] Archived from [https://edge.ug/2017/11/27/afraid-of-being-lynched-nrm-mps-abandon-age-limit/ the original] on 8 December 2020. Retrieved 29 April 2026</ref>
O kile a tlhagelela gape a kganetso ya gore sesole sa Uganda se dikgoka mo go ba ba tshwarang ditlhapi kwa nokeng ya [[Victoria]], ga puso ya Uganda. <ref>[https://softpower.ug/govt-denies-updfs-involvement-in-brutality-against-fishing-communities/ "Govt Denies UPDF's Involvement in Brutality Against Fishing Communities"]. ''Online news from Uganda and the East African region – SoftPower News''. 8 October 2018. Retrieved 29 April 2026</ref><ref>[https://capitalradio.co.ug/parliamentarians-want-updf-fishing-communities/ "Parliamentarians want UPDF out of fishing communities".] ''Capital FM''. 26 September 2018. Retrieved 29 April 2026</ref>
== Botshelo jwa gagwe ==
Idah Nabayiga o nyetswe.<ref name=":0" />
Ka ngwaga wa 2016, o ne a falola kotsi ya koloi fa koloi e a neng a e pagame e pitokologa.<ref>[https://www.monitor.co.ug/News/National/Kalangala-MP-motor-crash/688334-3388482-ki8k7/index.html "Kalangala Woman MP in motor crash"]. ''Daily Monitor''. Retrieved 29 April 2026</ref>
== Metswedi ==
4sh6fhnxqg61z1cgt5ebt7lffb7wwe8
Noka ya Eised
0
13769
52017
51090
2026-07-04T10:10:08Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52017
wikitext
text/x-wiki
'''Noka ya Eiseb''', e e itsiweng gape jaaka Eiseb Omuramba, ke noka ya nakwana kgotsa omuramba mo Sekakeng sa Kalahari kwa botlhaba jwa Namibia le bokone-bophirima jwa [[Botswana]]. Ke karolo ya Eiseb-Epukiro drainage system mme e elela kwa botlhaba go ya [[Okavango Delta]].<ref name=":0">Thomas, David S. G.; Shaw, Paul A. (1991). [https://the-eis.com/elibrary/sites/default/files/downloads/literature/The_Kalahari_Environment.pdf ''The Kalahari Environment'' (PDF)]. Cambridge University Press. ISBN <bdi>9780521370806</bdi>.</ref><ref name=":1">[https://www.the-eis.com/data/literature/MAWF_IWRM%20booklet%20Eiseb-Epukiro_RV2.pdf Integrated Water Resources Management: Eiseb-Epukiro River Basin] (PDF) (Report). Ministry of Agriculture, Water and Forestry, Namibia. Retrieved 16 June 2026</ref>
Noka eno ke nngwe ya dinoka di le mmalwa tse di nang le masalela a dilo tsa bogologolo kgotsa tse di kgaoganang mo karolong e e kwa bokone ya Kalahari. Fela jaaka omiramba tse dingwe, e na le metsi a a tswang fa godimo fela morago ga dipula, fa noka ya yone e na le metsi a a botlhokwa a a tswang mo metsing a a kafa tlase ga lefatshe, mafulo, mafelo a go nna batho le go dirisa metsi mo tikologong e e omileng.<ref name=":2">Jacobson, Peter J.; Jacobson, Kathryn M.; Seely, Mary K. (1995). ''[https://hydro-wiki.de/_media/en/projects/omaruru/1207_ephemeral-rivers-and-their-catchments.pdf Ephemeral Rivers and Their Catchments: Sustaining People and Development in Western Namibia]'' (PDF). Windhoek: Desert Research Foundation of Namibia. ISBN <bdi>9991670947</bdi>. Retrieved 16 June 2026</ref><ref name=":3">[https://www.meft.gov.na/files/downloads/179_ResMob-Inventory%20report2-final.pdf Development of an Inventory of Ecosystem Services in Namibia] (PDF) (Report). Ministry of Environment and Tourism, Namibia. 2015. Retrieved 16 June 2026.</ref>
== Dipopego tsa lefatshe ==
Noka ya Eiseb e kwa Kalahari sandveld kwa botlhaba jwa [[Namibia]] le bophirima jwa [[Botswana|Botswana.]] E amana le kgaolo ya Omaheke kwa Namibia mme e elela kwa botlhaba go ya kwa kgaolong e kgolo ya Okavango. <ref name=":0" />Mo lenaaneng la dinoka tsa bosetšhaba tsa Namibia, Eiseb e kgaogantswe gareng ga dinoka le omiramba e e elelang go ya kwa [[Okavango Delta]]. <ref name=":4">Strohbach, Ben J. (2008). [https://hydro-wiki.de/_media/en/projects/omaruru/strohbach_2008.pdf "Mapping the major catchments of Namibia"] (PDF). ''Agricola''. '''18''': 63–73. Retrieved 16 June 2026</ref>
Noka eno ke karolo ya noka ya Eiseb-Epukiro, e e fa gare ga Eiseb le Epukiro. Mosima o molelô wa [[Botswana]] kwa botlhaba, o fitlha kwa borwa kwa Gobabis, mme o akaretsa dikarolo tsa Omaheke le Otjozondjupa kwa Namibia.<ref name=":1" />
Motse o o gaufi wa Eiseb, o gape o itsegeng e le Eiseb Block, o reeletswe ka noka eno. Motse o o kwa Otjombinde mo kgaolong ya Omaheke.<ref>[https://web.archive.org/web/20151118135352/https://www.newera.com.na/2015/11/17/nguvauva-eiseb-block-declared-constituency/ "Nguvauva wants Eiseb Block to be declared a constituency"]. ''New Era''. 17 November 2015. Retrieved 16 June 2026</ref>
== Moanelwa wa Omuramba ==
Eiseb ke omuramba, e leng lereo le le dirisiwang kwa Namibia le Botswana go tlhalosa dinoka tsa bogologolo kgotsa tse di epilweng tsa noka ya Kalahari. Di-Omiramba gantsi di nna di omile mo karolong e kgolo ya ngwaga mme di ka nna tsa nna le metsi fa pula e na thata. Gantsi di nonne go feta dipoa tsa motlhaba tsa Kalahari tse di di dikologileng ka gonne dikanala tsa tsone di na le sediments tse di boleta.<ref name=":2" />
Omiramba kwa bokone-botlhaba jwa [[Namibia]] le bokone-bophirima jwa [[Botswana]] gantsi e simolola kwa dikarolong tse di bogare tsa Namibia mme e ya kwa bogare jwa [[Botswana|Botswana.]] Go dumelwa gore bontsi jwa tsone di ne di le matlhagatlhaga thata fa maemo a bosa a ne a le bongola mo nakong e e fetileng, mme mo maemong a bosa a gone jaanong di elela fela ka dinako tse di rileng le sekgala se se lekanyeditsweng morago ga dipula. <ref name=":2" /><ref name=":4" />
Kwa dikgweng tse di kwa bokone tsa Kalahari, dinoka tsa fossil tse di jaaka Eiseb, Epukiro, Omatako, Khaudom, Nhoma, Mpungu le Otjozondjou ke dingwe tsa dikarolo tse di botlhokwa tsa alluvial tse di kgoreletsang naga ya motlhaba. Dinoka tseno le dipanka tsa tsone gantsi di na le seretse kgotsa seretse sa mmu se se bopegileng ka mmu o o boleta mme go ya ka hisetori di ile tsa tlamela batho, leruo le diphologolo tsa naga ka metsi, e ka tswa e le metsi a a tswang fa godimo ga lefatshe morago ga pula kgotsa a tswa mo didibeng tse di seng boteng.<ref name=":3" />
== Eiseb-Epukiro basin ==
Mokgatšha wa Eiseb-Epukiro ke mongwe wa mekgatšha ya metsi a [[Namibia|Namibia.]] E na le kgaolo e e begilweng ya 10,665 km2 le thobo ya metsi e e lekanyeditsweng ya ngwaga le ngwaga ya go ka nna 20 million m3, segolo go tswa mo metsing a a kwa tlase ga lefatshe.<ref name=":1" />
Mokgatsha ono o botlhokwa ka gonne metsi a a mo godimo ga lefatshe ga a tlhomama, mme seno se dira gore metsi a a kafa tlase ga lefatshe e nne one a a dirisiwang thata mo mafelong a batho ba nnang mo go one, mo diruiweng le mo dilong tse dingwe tse di dirisiwang mo lefelong leo. Mokgwa ono o tlwaelesegile kwa Kalahari omiramba, kwa mela ya kgogolego e ka nnang e omile kwa godimo mme e nna e le botlhokwa jaaka mafelo a go tlatsa gape, mafelo a a seng boteng kgotsa ditsamaiso tsa mmu tse di nang le metsi a a kwa tlase.<ref name=":2" /><ref name=":5">Simmonds, A. L. E.; Smalley, T. J. (2000). [https://web.archive.org/web/20250608141550/https://www.mme.gov.na/files/publications/05a_Simmonds%20and%20Smalley_Kalahari%20aquifers_Gam.pdf "Kalahari aquifers in the Gam area of north-eastern Namibia" (PDF). ''Communications of the Geological Survey of Namibia''.] '''12''': 469–474. Retrieved 16 June 2026.</ref>
Mogogoro wa Eiseb-Epukiro le one o umakiwa mo dipatlisisong tse dikgolo tsa metswedi ya metsi tsa kgaolo ya Cubango-Okavango. Pegelo ya tshekatsheko ya metsi a Noka ya Cubango-Okavango e supile mafelo a nosetso a a kwa botlhaba le bokone-botlhaba jwa Letamo la Omatako le kwa botlhaba gaufi le Otjinene mo Eiseb-Epukiro National Water Basin.<ref name=":6">[https://www.fao.org/4/i3743e/i3743e.pdf Cubango-Okavango River Basin Water Audit: Synthesis Report] (PDF) (Report). Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2013. Retrieved 16 June 2026.</ref>
== Thutafatshe le metsi a a kafa tlase ga lefatshe ==
Lefelo le le kwa tlase la Eiseb le amanngwa le Eiseb Graben, e leng lefelo le le nang le matlapa le le kwa botlhaba jwa [[Namibia]]. Tiro ya thutatlapa mo lefelong la Gam e lemogile dikgoreletsi tse di lebaganeng le bokone-botlhaba go ya kwa borwa jwa Eiseb Omuramba tse di tsamaelanang le makgotlho a matlhare a a sutlhetsweng kwa mafelong a mangwe mme di tlhotlheletsa tsela e metsi a elelang ka yone gompieno.<ref name=":5" />
Simmonds le Smalley ba ne ba bega gore dikago tseno di tlhalosiwa e le dipharologano tsa bosheng tse di bopang karolo e e kwa borwabophirima jwa [[Okavango Delta]]. Kwa [[Namibia]], kago eno e bidiwa Eiseb Graben.<ref name=":5" />Go epa mo bogareng jwa Eiseb Graben gaufi le molelwane wa Botswana go netefaditse gore go na le matlapana a Kalahari a a bokima jwa dimetara tse di fetang makgolo a mabedi le masome a matlhano.<ref name=":5" />
Eiseb Graben e botlhokwa thata mo metsing a a kwa tlase ka gonne sediment e e tletseng ya kwa tlase ya Kalahari e ka ntsha metsi a a kwa tlase mo dikarolong tsa graben. Dipatlisiso tse di dirilweng kwa bokone-botlhaba jwa Namibia di supile gore go ka nna thata go tlhotlhomisa metsi a a kafa tlase ga lefatshe mo sedimenteng se se kitlaneng sa Kalahari, le gore mekgwa ya go epa e ama go bonwa le go tlhabololwa ga metsi a a nang le selekanyo se se kwa tlase.<ref name=":5" />
== Tikologo le tiriso ya lefatshe ==
Noka ya Eiseb e mo tikologong e e atolositsweng ya Kalahari, koo metsi a a mo godimo ga lefatshe a tlhaelang teng e bile e le a dipaka. Dithotobolo tsa omiramba di na le mafelo a a nonneng thata fa go bapisiwa le motlhaba o o boteng o o dikologileng. Mafelo a a dirisiwa ke batho le leruo mme a ka tshegetsa dimela le mafulo ka dinako tse motlhaba o o dikologileng o sa ungweng thata ka teng.<ref name=":2" />
Kwa Northern Kalahari Woodlands ya Namibia, ditiro tsa temothuo le go rua leruo ke dilo tse di botlhokwa tse di dirisiwang mo lefatsheng. Metsi a a nowang gantsi a pompelwa go tswa mo metsing a a kwa tlase mme a dirisediwa merero ya selegae, dijalo, leruo le diphologolo tsa naga.<ref name=":3" /> Eiseb le omiramba e e amanang le yone ke karolo ya metswedi ya metsi ya selegae ya metsemagae ya magae le ya badisa kwa botlhaba jwa [[Namibia|Namibia.]]
== Tlhokomelo ya metsi ==
Go laolwa ga metsi mo Eiseb-Epukiro basin go bopiwa ke komelelo ya basin, go elela ga metsi go go sa tlhomamang le go ikaega ka metsi a a kafa tlase ga lefatshe. Thulaganyo e e kopantsweng ya metswedi ya metsi ya [[Namibia]] e tsaya Eiseb-Epukiro e le lekadiba le le farologaneng mo maitlhomong a tsamaiso ya metswedi ya metsi.<ref name=":1" />
Ditokomane tsa bosheng tsa go rulaganya tsa temothuo le tsa metswedi ya metsi tsa kwa Namibia di tlhalosa gore dikhuti di le mmalwa, go akaretsa le Eiseb-Epukiro, di mo kgatelelong kgotsa di mo kotsing ya go tlhaela ga metswedi ya metsi. Matshwenyego a a golaganngwa le tlhokego e e anameng ya tsamaiso e e kopaneng ya metswedi ya metsi, go gogiwa ga metsi a a kafa tlase ga lefatshe ka tsela e e tsweletseng le go rulaganya lefatshe le metsi ka tsela e e kgonang go emelana le tlelaemete mo dikgaolong tse di omileng tsa [[Namibia]].<ref>[https://www.nafsan.org/wp-content/uploads/2024/11/Final_MAWLR-STAS-Document-2024-web-quality.pdf Strategy for the Transformation of the Agri-Food Sector 2025/26–2030/31] (PDF) (Report). Ministry of Agriculture, Water and Land Reform, Namibia. 2024. Retrieved 16 June 2026</ref>
== Kamano le tsamaiso ya Okavango ==
Eiseb ke karolo ya setlhopha sa melatswana e e sa kgaotseng le mela ya metsi a a tswang mo matlakaleng a a kopantsweng le Okavango Delta le Mokgatšha wa [[Kalahari]]. [[Okavango Delta]] ke tsamaiso ya mafelo a a nang le metsi a a tsididi kwa bokone jwa [[Botswana]], koo metsi a a tsenang mo teng ga delta a latlhegang bogolo jang ka evapotranspiration le infiltration go na le go elela kwa lewatleng.<ref name=":6" />
Go farologana le Noka ya Cubango-Okavango e e sa kgaleng, Eiseb e thusa mo tsamaisong eno jaaka mola wa kgogolego wa Kalahari o o kgaoganang. Ka jalo e tlhaloganngwa botoka jaaka noka ya setlha kgotsa ya fosile mo tikologong ya kgelelo ya metsi ya Okavango-Kalahari go na le jaaka noka e e elelang e sa kgaotse.<ref name=":0" /><ref name=":4" />
== Metswedi ==
o9blycgc5gmgagw7zz6gsfmsixefgfk
Noka ya Bani
0
13839
52016
51250
2026-07-04T09:56:17Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52016
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Bani OSM.png|thumb|Mafaratlhatlha a noka ya Bali]]
'''Noka ya Bani''' ke one motswedi wa boremelelo wa [[noka ya Niger]] kwa [[Mali]].<ref>Bani means "little river" in [[:en:Mande_languages|Mande languages]].Delafosse, Maurice (1912) .''[https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k103554s/f80.image Haut-Sénégal-Niger. Volume 1 Le Pays, les Peuples, les Langues].''</ref> Noka e, e tlhamiwa ke go kopana ga dinoka tsa Baoule le Bagoe dikhilomithara di le lekgolo, le masome a marataro kwa botlhaba jwa [[Bamako]], e kopana le noka ya Niger kwa [[Mopti]]. E boleele jwa dikhilomithara di le sekete le lekgolo.
== Popego ==
Noka ya Bani e na le metswedi e le meraro e megolo: noka ya Baoule e e tlhatlogang gaufi le Odienne kwa [[Ivory Coast|Côte d'Ivore]] e feta kwa borwa jwa Bougouni, [[noka ya Bagoe]] e e tlhatlogang gaufi le Boundiali kwa Côte d'Ivore le Banifing-Lotio e e tshelwang ke kgaolo e e gaufi le Sikasso. Kgampu e e bayang metsi a yone e kwa godimo ga Douna e bophara jwa dikhilomithara di le dikete di le lekgolo le bobedi, 85% ya yone e kwa borwa jwa Mali fa 15% e le kwa bokone jwa Côte d'Ivore.
[[Setshwantsho:Bani 4.83783W 13.39309N.jpg|thumb|Senepe sa Bani. Toropo ya San e kwa borwa jwa noka gaufi le legare la senepe. Letamo la Talo le gaufi le lotjatja kwa molemeng]]
Pula e e nang ka ngwaga e a farologana mo lefelong leo, kwa borwa kwa Côte d'Ivore go na pula ya dimi milimithara di le sekete le makgolo a matlhano ka ngwaga fa kwa bokone gaufi le Douna<ref>The Douna Hydrometric Station is located at [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Bani_River¶ms=13.213853_N_5.903105_W_ 13.213853°N 5.903105°W] near the bridge over the river carrying the RN6 highway from [[:en:Ségou|Ségou]] to Bla.</ref> go na pula ya dimilimithara di le makgolo a supa fela ka ngwaga.<ref>Golitzen, Katherin George, ed. (2005), ''[https://siteresources.worldbank.org/INTWAT/Resources/4602114-1206643460526/Niger_River_Basin_Vision_Sustainable_Management.pdf The Niger River Basin: A vision for sustainable management]'' (PDF), Washington, DC.: World Bank</ref><ref>Zwarts, Leo; van Beukering, Pieter; Kone, Bakary; Wymenga, Eddy, eds. (2005), ''[https://web.archive.org/web/20110724143543/http://www.altwym.nl/uploads/file/361_1289481552.pdf The Niger, a lifeline: Effective water management in the Upper Niger Basin]'' (PDF), Veenwouden, the Netherlands: Altenburg & Wymenga, ISBN [[:en:Special:BookSources/90-807150-6-9|<bdi>90-807150-6-9</bdi>,]] archived from [http://www.altwym.nl/uploads/file/361_1289481552.pdf the original] (PDF) on 2011-07-24, retrieved 2026-06-22</ref><ref>Mahé, Gil (2009), "Surface/groundwater interactions in the Bani and Nakambe rivers, tributaries of the Niger and Volta basins, West Africa", ''Hydrological Sciences Journal'', '''54''' (4): 704–712, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2009HydSJ..54..704M 2009HydSJ..54..704M], doi:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1623/hysj.54.4.704 10.1623/hysj.54.4.704]</ref> Go tswa ka 1965 go tsena 1995 seelo sa pula mo ngwageng kwa kgampung eo e ne e le dimilimithara di le sekete le lekgolo.<ref name=":0">[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2009HydSJ..54..704M Mahé 2009.]</ref> Pula e na ka dipaka dingwe, bontsi jwa yone e le ka Motsheganong go tsena Phalane. Pula e ntsi go feta e na ka Phatwe.
Go tshologa ga noka ya Bani le gone go diragala ka dipaka dingwe, e elela thata kwa bofelong jwa Lwetse, fa e sa elele thata ka Tlhakole go tsena Seetebosigo. Noka e tsena kwa makgadikgading a Niger kwa bokone jwa San, morago ga dipula tsa ngwaga le ngwaga noka e a elela e bo e apese kgampu.
Go na le pharologanyo e ntsi thata mo go neng ga pula, ka jalo, go nne le pharologanyo e ntsi mo boleng jwa metsi a a elelang mo nokeng. Komelelo e e simologileng ka dingwaga tsa 1970 e ne ya baka phokotsego e ntsi ya kelelo ya noka go tsena gompieno metsi a a elelang a kwa tlase thata fa a tshwantshanngwa le a a lemogilweng ka dingwag tsa 1950 go tsena 1960. Phokotsego ya go elela ga metsi e ne e le ntsi go gaisa phokotsego ya pula. Pula e e neleng ka 1981 go tsena 1989 e ne e le kwa tlase ka 20% go gaisa ya 1961 go tsena 1970 fa metsi a a tswang mo nokeng one a ne a fokotsegile ka 75%. Ditlamorago tsa pula e e fokotsegileng di ne di se maswe thata mo metsweding e mengwe ya Niger. Ka nako eo, kgampu ya Niger kwa godimo le yone e ne ya itemogela kwelo tlase ya 20% ya pula mme dipalo tsa kwa Koulikoro di ne di fokotsegile ka 50% fela wa dipalo tsa pele.<ref>[https://siteresources.worldbank.org/INTWAT/Resources/4602114-1206643460526/Niger_River_Basin_Vision_Sustainable_Management.pdf Golitzen 2005], p. 92 Table A2.4.</ref> Ka ntlha ya phokotsego ya metsi, le ka ngwaga o pula e neleng thata, metsi a atswang kwa Bani a mannye go geta ka dingwaga tsa pula tsa 1950 go tsena 1960.<ref name=":0" />
== Letamo la Talo ==
Ka ngwaga wa 2006, letamo la Talo le ne la agiwa go nosetsa dikgaolo dingwe tsa kgampu kwa borwa jwa noka gaufi le toropo ya San. Pele ga kago ya letamo, dikgaolo tse di ne di nna le merwalela fela fa pula e nele thata, morwalela wa bofelo ke wa 1967. Letamo le dikhilomithara di le masome a mane le boraro kwa bophirima jwa San, dikhilomithara di le masome a marataro le borataro kwa tlase ga Douna le dikhilomithara di le lekgolo le lesome kwa godimo ga Djenne.<ref>The dam is located at [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Bani_River¶ms=13.2774_N_5.2929_W_ 13.2774°N 5.2929°W.]</ref> Letamo le bereka jaaka sekganedi ka gore metsi a kgona go feta kwa godimo ga lebotana la lone. Kago ya letamo e ne e na le dikganedi tse dintsi.<ref>Meierotto, Lisa (2009), "[https://web.archive.org/web/20140207082208/http://rivers.bee.oregonstate.edu/sites/default/files/meierotto_2008.pdf The uneven geographies of transnational advocacy: The case of the Talo Dam"] (PDF), ''Journal of Environmental Management'', '''90''' (Suppl. 3): S279–S285, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2009JEnvM..90S.279M 2009JEnvM..90S.279M,] doi:10.1016/j.jenvman.2008.07.024, <nowiki>PMID 19008033</nowiki>, archived from the original (PDF) on 7 February 2014, retrieved 22 June 2026</ref> Tshekatsheko ya ditlamorago mo tikologong e e dirilweng ke ba African Development Bank<ref>''[https://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Environmental-and-Social-Assessments/ADF-BD-IF-97-21-EN-ESPS-003677523.PDF Moyen Bani plains development program: Summary of the environmental impact assessment]'' (PDF), African Development Fund, 1997</ref> e ne ya kgalwa go bo e sa ela tlhoko ditlamorago tsa metsi kwa tlase ga letamo.<ref>Fisher, William; Meierotto, Lisa; Russel, Ryan (2001), ''T[https://web.archive.org/web/20110726000741/http://www.djenneinitiative.org/pdfs/clark_en.pdf he Talo Dam Project: Projet de Mise en Valeur Des Plaines Du Moyen Bani]'' (PDF), Clark University, archived from the original on 2011-07-26</ref>
Letamo le dimithara di le tlhano go ya kwa godimo, le di le makgolo a mabedi, masome a robabongwe le botlhano ka boleele, le dira lekadiba la seelo se se ka bayang dikhilomithara di le 0.18 tsa metsi. Seelo se se emetse 1.3% wa metsi a a tswang mo nokeng ka ngwaga.<ref>A flow of 1 m<sup>3</sup> (35 ft<sup>3</sup>) corresponds to 0.0316 km<sup>3</sup> (0.0076 mi<sup>3</sup>) per year. 424 m<sup>3</sup>/s (15,000 cu ft/s) is equivalent to 13.4 km<sup>3</sup> (3.2 mi<sup>3</sup>)/y</ref><ref name=":1">''[https://web.archive.org/web/20120303233037/http://www.dnh-mali.org/V1/IMG/Politique_Nationale_de_l_eau.pdf Politique Nationale de l'eau]'' (PDF), République du Mali, Ministère des Mines, de l’énergie et de l’eau: Direction Nationale de l'Hydraulique, 2006, archived from [http://www.dnh-mali.org/V1/IMG/Politique_Nationale_de_l_eau.pdf the original] (PDF) on 2012-03-03, retrieved 22 June 2026</ref> Metsi a a elelelang kwa tlase a dimithara di le lesome a ka tshwarwa ka nako ya komelelo ka go bula kgoro e e tshololang metsi. Mo dipegong tse di begilweng, ga go a tlhamalala gore ke metsi a le kae a a tlaa dirisiwang go nosetsa, le gore ke a le kae a one a a tlaa boelang mo nokeng. Ditlamorago e tlaa nna go dia kgorogo ya morwalela wa ngwaga le ngwaga le go fokotsa bogale jwa one.
== Letamo la Djenne ==
Ka Motsheganong 2009, African Development Bank e ne ya tlhomamisa madi a letamo le le nostsang go agiwa kwa nokeng ya bani gaufi le Soala, motse o o dikhilomithara di le lesome le bobedi kwa borwa jwa Djenne.<ref>The village of Saola is located on the left back of the Bani at [https://geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Bani_River¶ms=13.79824_N_4.531775_W_ 13.79824°N 4.531775°W]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090622201331/http://www.afdb.org/en/news-events/article/mali-33-6-billion-fcfa-and-an-additional-76-2-billion-fcfa-for-the-development-of-irrigation-4736/ ''Mali: 33.6 billion FCFA and an additional 76.2 billion FCFA for the development of irrigation'',] African Development Bank, 2009, retrieved 22 June 2026</ref> Letamo le, ke selo se le sengwe fela mo lenanenong la didikadike di le masome a marataro le borataro le le akaretsang gape kago ya letamo kwa nokeng ya Sankarani gaufi le Kourouba le go okediwa ga lefelo le le nosediwang ke letamo la Talo.<ref>''[https://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Environmental-and-Social-Assessments/ADF-BD-IF-2008-181-EN-MALI-IRRIGATION-DEVELOPMENT-PROGRAMME-PHASE-I-ESIAS.PDF Mali: Irrigation Development Programme - Phase I, Summary Environmental and Social Impact Assessment]'' (PDF), African Development Bank, 2008, retrieved 22 June 2026</ref> Letamo la kakanyetso la Djenne le tlaa tshwara metsi a dikhilomithara di le 0.3, a feta a letamo la Talo thata. Le tlaa letla go tlhatsa mo go laolwang ga diheketara di le dikete di le lesome le bone tsa kgampu ya Pondori go letla go lemiwa ga raese le nosetso ya diheketara di le dikete tse tlhano tse di okeditsweng go lema tlhaga e e jewang ke loruo.
Ditlamorago tsa matamo a mo merwaleleng ya makgadikgadi a Niger kwa tlase ga Mopti di solofetswe fa di tlaa se ke di nne kalo<ref>Zwarts, Leo; van Beukering, Pieter; Kone, Bakary; Wymenga, Eddy, eds. (2005), ''[https://web.archive.org/web/20110724143543/http://www.altwym.nl/uploads/file/361_1289481552.pdf The Niger, a lifeline: Effective water management in the Upper Niger Basin]'' (PDF), Veenwouden, the Netherlands: Altenburg & Wymenga, ISBN <bdi>90-807150-6-9</bdi>, archived from the original (PDF) on 2011-07-24, retrieved 2026-06-22</ref>, ka metsi a a tswang kwa Bani e le bongwe mo borarong fela jwa Niger: go tswa ka 1952 go tsena 2002 metsi a a elelang kwa Douna e ne e le dikhilomithara di le makgolo a mane, masome a mabedi lebone fa a tshwantshanngwa le dimithara di le sekete, makgoloa mabedi le masome a robabobedi kwa Niger kwa Koulikoro.<ref name=":1" />
== Metswedi ==
d2lk7z24sqtodxmvpurx3u8t3dym9rr
Letsha la El Rayan
0
13842
52011
51253
2026-07-04T07:21:42Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52011
wikitext
text/x-wiki
'''Letsha la El Rayan''' ke letsha le le mo lefelong le le sireleditsweng la Wadi El Rayan kwa [[Egepeto.]] E borona jwa disekwerekilometara di le 52,9 mme e na le matsha a mabedi a a golagantsweng ke phororo. Letsha leno ke motswedi o o botlhokwa wa ditlhapi. <ref>[https://egyresmag.com/%D8%A8%D8%AD%D9%8A%D8%B1%D8%A7%D8%AA-%D9%88%D8%A7%D8%AF%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%B1%D9%8A%D8%A7%D9%86/ Wadi al-Rayan Lakes]</ref>
== Dipopego tsa lefatshe ==
Letsha la El Rayan le kwa kgaolong ya borwabophirima jwa Fayoum Governorate, le le mo sekakeng sa Bophirima. E bokgakala jwa dikilometara di le masome a mabedi le botlhano kwa borwa jwa toropo. Tiro ya Wadi El Rayan e simolotse ka kgwedi ya Phalane ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le borobabobedi , morago ga go oketsega ga metsi a Letsha la Qarun, e e neng e tshosetsa mafaratlhatlha a a agilweng go le dikologa. <ref>[https://egyptencyclopedia.com/m/%D8%A7%D9%83%D8%AA%D8%B4%D9%81-%D9%88%D8%A7%D8%AF%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%B1%D9%8A%D8%A7%D9%86-%D8%A8%D9%85%D8%B5%D8%B1 Discover Wadi al-Rayyan, Egypt - Encyclopædia Egyptica.]</ref>Tikologo eno e ne e diretswe go nna bobolokelo jwa metsi a a dirisiwang mo temothuong kwa Fayoum. Porojeke e ne ya wediwa ka kgwedi ya Ferikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa le boraro , ka go fetisiwa ga metsi a kgelelo ya metsi a temothuo. <ref>{{Cite web |url=https://sis.gov.eg/Story/115458?lang=ar |title=Wadi El-Rayan Reserve |access-date=2026-06-22 |archive-date=2024-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240907112102/https://sis.gov.eg/Story/115458?lang=ar |url-status=dead }}</ref><ref>[https://gate.ahram.org.eg/daily/News/203119/3/725270/%D8%AA%D8%AD%D9%82%D9%8A%D9%82%D8%A7%D8%AA/%D8%A5%D9%86%D9%82%D8%A7%D8%B0-%D8%A7%D9%84%D8%A8%D8%AD%D9%8A%D8%B1%D8%A7%D8%AA---%C2%AB%D9%82%D8%A7%D8%B1%D9%88%D9%86%C2%BB-%D9%88%C2%AB%D8%A7%D9%84%D8%B1%D9%8A%D8%A7%D9%86%C2%BB-%D9%81%D9%89-%D9%82%D8%A8%D8%B6%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B5%D9%8A%D8%AF.aspx Saving lakes. Qarun and Rayan in the grip of overfishing and pollution]</ref>
Tiro eno e akaretsa go agiwa ga mosele o o boleele jwa dikilometara di le 5,9 o o simololang kwa ntlheng ya porofense go fitlha kwa molelwaneng wa sekaka. Morago ga moo go agiwa mosele o o khurumeditsweng o o boleele jwa dikilometara di le tlhano le bophara jwa dimetara di le tharo kwa Buqayrat Plateau, o kgabagare o tla tsenang mo letsheng. Go fopholediwa gore mo e ka nnang dimetara tsa dikhubiki di le dimilione di le makgolo a mabedi tsa metsi a a dirisediwang temothuo a tsena mo matlhakoreng a Rayan ngwaga le ngwaga. <ref>[https://www.elbalad.news/4403902#goog_rewarded A story with a history Wadi al-Rayyan in Fayoum Muhammad Ali Pasha was the first to think of utilizing its waters]</ref><ref>[http://egyptian1.com/archives/6225 Wadi El-Rayan Reserve in Fayoum]</ref>
[[Setshwantsho:WadiRaiyanSouthernWaterfall.jpg|thumb|Diphororo tsa metsi kwa El Rayan]]
Letsha leno le kgaogantswe ka dikarolo tse pedi: letsha le le kwa godimo le le bogolo jwa disekwerekilometara di le 50,90, le le nang le letswai le le ka nnang digerama di le 5,1 ka litara, le le boteng jwa dimetara di le masome a mabedi le bobedi; le letsha le le kwa tlase le le bogolo jwa diheketara di le thataro . Matsha a mabedi a golagantswe ke lefelo la diphororo, <ref>[https://www.albayan.ae/editors-choice/asfar/2015-12-27-1.2537888 “Wadi al-Rayan, Egypt's only waterfall]</ref> koo metsi a fitlhang go dimetara di le masome a mabedi. Kgaolo eno e itsege ka go nna le ditlhapi tse dintsi. <ref>[https://www.fayoum.8k.com/invest.htm/ Fayoum Governorate] [https://web.archive.org/web/20100505065519/http://www.fayoum.8k.com:80/invest.htm/ Archived] May 5, 2010, at [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]].</ref>
== Madirelo a ditlhapi ==
Metsi a a kwa tlase a Rayan a tlhalosiwa e le a a seng botshe, mme bontsi jwa ditlhapi tse di leng teng ke tsa Nile. Le fa go ntse jalo, di-mullet le di-bass di isiwa kwa matsheng ano di sa ntse di le dinonyane tse dinnye go tswa kwa mafelong a a gaufi le lotshitshi lwa Egepeto. Mefuta e megolo ya ditlhapi e e bonwang mo mafelong a a kwa tlase a El-Rayan e akaretsa mullet, tilapia e tshweu, Zander, le carp bass. <ref>[http://egyptian1.com/archives/6225 Wadi El-Rayan Reserve in Fayoum]</ref>
Go na le ditikwatikwe di le tlhano tsa go phutha ditlhapi kwa mafelong a a bongola a Rayan, tse tharo tsa tsone di kwa karolong ya ntlha ya metsi a a kwa tlase mme tse pedi kwa go ya boraro. Nako ya go tshwara ditlhapi mo mafelong a a bongola a Rayan e tsaya malatsi a ka nna makgolo a mabedi . Go fopholediwa gore ditlhapi tse di ntshiwang ka paka mo mafelong a a bongola a Rayan di ka nna ditone di le 1.100 go ya go di le 1.200. Lefelo leno le na le madirelo a a dirang aese ka maatla a letsatsi kwa Wadi El Rayan, a a berekang ka disele tsa letsatsi. Fektheri e e dira fela ka paka ya go thaya ditlhapi mo mafelong a a bongola a Rayan mme e direla tiro ya go rekisa ditlhapi mo porofenseng, mmogo le mekgatlho ya Rayan le Qarun. <ref>[http://www.fayoum.gov.eg/rayan.htm/ Official website of Fayoum Governorate] [https://web.archive.org/web/20081017103249/http://www.fayoum.gov.eg/rayan.htm Archived] October 17, 2008, at [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine.]]</ref>
== Bojanala ==
Kwantle ga go nna tsela ya go tsamaisa metsi a a leswe a temothuo, Letsha la El Rayan, le le mo molapong o o tletseng bojang le le dikologilweng ke diphororo tse di phothoselang, ke lefelo le le rategang la bojanala. Mo godimo ga moo, go na le mefutafuta ya ditshedi mo kgaolong eno, e e bontshiwang ke go nna teng ga diphologolo tse di sa tlwaelegang mo Thabeng ya Rayan. <ref>[http://egyptian1.com/archives/6225 Wadi El-Rayan Reserve in Fayoum]</ref>
== Metswedi ==
8q8pc7gcoaoc72npjjk1c53r5ataa95
Lefelo le le fetlhang motlakase la Cambambe
0
13879
52002
51293
2026-07-04T06:36:05Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52002
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Cambambe Dam.PNG|thumb|Letamo la Cambambe]]
'''Lefelo le le fetlhang Motlakase wa Metsi sa Cambambe''' ke seteišene sa motlakase sa motlakase wa metsi go kgabaganya Noka ya Kwanza mo molelwaneng magareng ga Porofense ya Cuanza Norte le motsana wa Bengo kwa lefatsheng la Angola. Morago ga tsosoloso le katoloso, maatla a tlhagiso ya setheo se ke makgolo a robabongwe le masome a marataro (960 megawatts (1,290,000 hp).<ref name=":0">Patric Kiehlmann (2010). [https://web.archive.org/web/20210225015933/https://voith.com/hydro-in-africa-en/cambambe.html "The expansion of the Cambambe Hydropower Plant in Africa"]. Heidenheim an der Brenz, Germany: Voith.com. Archived from the original on 25 February 2021. Retrieved 20 June 2020</ref>
== Lefelo ==
Seteišene sa motlakase se kwa moseja ga Noka ya Kwanza kwa Cambambe, Angola, dikilometara di ka nna lekgolo le masome a robabongwe le borobabobedi(123 mi) ka tsela borwabotlhaba jwa Luanda, motsemogolo le toropo e kgolo go gaisa mo nageng. <ref>[https://www.google.com/maps/dir/Luanda,+Angola/Cambambe+Hydroelectric+Power+Station,+Cambambe,+Angola/@-9.2835831,13.3056006,9z/data=!3m1!4b1!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x1a51f15cdc8d2c7d:0x850c1c5c5ecc5a92!2m2!1d13.2301756!2d-8.8146556!1m5!1m1!1s0x1a4cf00f0054a5df:0xde6db1bba39c0fa!2m2!1d14.4808373!2d-9.7533836!3e0 "Road Distance Between Luanda, Angola and Cambambe Hydroelectric Power Station, Angola"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 20 June 2020</ref>Dikhuduthamaga tsa lefelo la seteišene sa motlakase ke: 09°45'12.0"S, 14°28'51.0"E (Latitude:-9.753333; Longitude:14.480833).<ref>[https://www.google.com/maps/place/9%C2%B045'12.0%22S+14%C2%B028'51.0%22E/@-9.7534373,14.4799771,163m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d-9.7533333!4d14.4808333 "Location of Cambambe Hydroelectric Power Station"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 20 June 2020.</ref>
== Kakaretso ==
Kago ya Letamo la Cambambe ya ntlha e simolotse ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a matlhano le borobabongwe(1959), mme ya wediwa ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a marataro le boraro (1963).<ref>Macauhub (30 June 2016). [https://web.archive.org/web/20160708105207/http://www.macauhub.com.mo/en/2016/06/30/plant-ii-of-the-cambambe-dam-in-angola-goes-into-operation/ "Plant II of the Cambambe dam in Angola goes into operation".] Macauhub.com.mo. Archived from the original (Archived from the original on 8 July 2016) on 8 July 2016. Retrieved 20 June 2020</ref> Ka ntlha ya go senyega le go tlhoka tlhokomelo, ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002), ntshokuno e ne e wetse tlase go tswa go lekgolo le masome a robabobedi (180 megawatts go ya go masome a robabobedi (80 megawatts.<ref name=":0" />
Kakgwedi ya Moranangka ngwaga wa dikete di tse pedi le bosupu(2007), khonsortiamo e e neng e akaretsa Odebrecht, Voith, Alstom, le Engevix e ne ya thapiwa ke Empresa Nacional de Electricidade go dira porojeke ya go tsosolosa, go atolosa le go tlhabolola letamo le madirelo a motlakase. Porojeke e akaretsa go godisiwa ga kago ka dimetara di le masome a mararo ,<ref>[https://web.archive.org/web/20221207141153/https://www.gruner.ch/en/references/cambambe-arch-dam "Gruner AG"]. ''www.gruner.ch''. Retrieved 2022-12-07.</ref> go tlhabolola diyuniti tsa go tlhagisa motlakase tsa Cambambe 1, go emisetsa diterekere tse nne tsa masome a mane le botlhabo (45 MW) ka diterekere tse nne tsa masome a marataro le botlhano (65 MW), le go agiwa ga semela se sesha, se se bidiwang Cambambe ya bobedi , ka diterekere tse nne tsa go tlhagisa motlakase tsa lekgolo le masome a supa le botlhano (175 MW) nngwe le nngwe, go dira palogotlhe ya makgolo a supa(700 MW). Tiro ya kwa Cambambe ya ntlha e simolotse ka kgwedi ya Mopitlwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe (2009), mme kwa Cambambe ya bobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013).<ref name=":0" />
== Dikago ==
Ka kgwedi ya Phukwi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015), go ne go solofetswe gore turbine ya ntlha ya 175 MW ya Cambambe ya bobedi e tla tsenngwa mme e tla simolola go dira ka kgwedi ya Seetebosigo ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016), mme go solofetswe gore e tla wediwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017).<ref name=":1">Angola Press News Agency (30 July 2015). [http://www.angop.ao/angola/pt_pt/noticias/reconstrucao-nacional/2015/6/31/Cuanza-Norte-Segunda-central-barragem-Cambambe-arranca-Junho-2016,1bea68c7-a8c4-44ab-847e-0bed5332d172.html "Cuanza Norte: Second Cambambe dam plant to start in June 2016"] (Translated from the original Portuguese language). Luanda: Angola Press News Agency. Retrieved 20 June 2020.</ref>
Ditokafatso tse dingwe di ne di akaretsa go agiwa ga diteishene tse tharo tse disha tsa go fetolwa ga maatla ka maatla a 400KV, 220KV, le 60KV go tshegetsa kgokagano magareng ga Cambambe 1 le 2, Capanda Hydroelectric Power Station, le Laúca Hydroelectric Power Station. Go tlhabololwa le go tokafadiwa ga Cambambe 1 le go agiwa ga Cambambe 2 go ne ga ja madi a a fopholediwang go diranta di le dibilione di le pedi.<ref name=":1" />
Seteišene sa motlakase se se feditsweng se ne sa tsenngwa tirisong ka di kgwedi ya Phukwi e le masome a supa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), fa pele ga baeng ba le makgolo a matlhano ba ba laleditsweng.<ref>Water Power Magazine (27 July 2017). [https://www.waterpowermagazine.com/news/newscambambe-2-opens-in-angola-5884156 "Cambambe 2 opens in Angola".] Dartford, Kent, United Kingdom: Waterpowermagazine.com. Retrieved 20 June 2020</ref>
== Metswedi ==
n0n7y31lrg0h4n596g508cyqx53un6w
Lefelo la Motlakase wa Metsi la Lauca
0
13882
52001
51298
2026-07-04T06:29:06Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52001
wikitext
text/x-wiki
'''Lefelo la Motlakase wa Metsi sa Laúca''' ke lefelo la motlakase wa 2,070 MW (2,775,916 hp) kwa lefatsheng la Angola. Ke lefelo la motlakase le legolo go gaisa mo nageng.<ref>Jean Marie Takouleu (26 September 2023). "[https://web.archive.org/web/20251018223128/https://www.afrik21.africa/en/angola-the-2070-mw-lauca-mega-dam-is-fully-operational/ Angola: The 2,070 MW Laúca mega-dam is fully operational".] ''Afrik21.africa''. Paris, France. Retrieved 27 September 2023</ref>
== Lefelo ==
lefelo le la motlakase le kwa moseja ga Noka ya Kwanza mo molelwaneng wa motsaneng wa Angola ya Cuanza Norte le motse wa Malanje. Seteišene sa Motlakase sa Laúca, se dikilometara di ka nna masome a mane le bosupa (47 (29 mi) kwa tlase ga noka ya Seteišene sa Motlakase sa Capanda.<ref name=":0">Macauhub (30 October 2015). [https://web.archive.org/web/20210321204808/https://macauhub.com.mo/2015/10/30/lauca-dam-in-angola-starts-producing-energy-in-2017/ "Lauca dam, in Angola, starts producing energy in 2017".] ''Macauhub.com.mo''. Archived from the original on 21 March 2021. Retrieved 19 June 2020</ref> E bokgakala jwa dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a robabobedi ka tsela, borwabotlhaba jwa Luanda, motsemogolo le toropo e kgolo go gaisa mo nageng. <ref>[https://www.google.com/maps/dir/Luanda,+Angola/La%C3%BAca+Dam,+Estr.+p%2F+Cacuso,+Angola/@-9.4875363,14.249883,8.96z/data=!4m14!4m13!1m5!1m1!1s0x1a51f15cdc8d2c7d:0x850c1c5c5ecc5a92!2m2!1d13.2301756!2d-8.8146556!1m5!1m1!1s0x1a4b64aa234f413d:0x416b6c71ce3f7a61!2m2!1d15.1276589!2d-9.7429804!3e0 "Road Distance Between Luanda, Angola And Laúca Hydroelectric Power Station, Angola"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 19 June 2020.</ref>Dikhuduthamaga tsa thutafatshe tsa Laúca Hydroelectric Power Station ke: 09°44'22.0"S, 15°07'33.0"E (Latitude:-9.739444; Longitude:15.125833).<ref>[https://www.google.com/maps/place/9%C2%B044'22.0%22S+15%C2%B007'33.0%22E/@-9.7370992,15.104308,9545m/data=!3m1!1e3!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d-9.7394444!4d15.1258333 "Location of Laúca Hydroelectric Power Station"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 19 June 2020</ref>
== Kakaretso ==
Go agiwa ga lefelo le legolo la motlakase wa metsi kwa Angola go simolotse ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012).<ref name=":0" /><ref>International Hydropower Association (May 2017). [https://www.hydropower.org/country-profiles/angola "Angola Hydropower Country Profile".] London: International Hydropower Association. Retrieved 19 June 2020.</ref>Jenereitara ya ntlha ya dimekawate di le makgolo a mararo le masome a mararo le borobabobedi ya seteišene sa motlakase sa dimekawate di le makgolo a mabedi le masome a supa e ne ya tsenngwa tirisong ka kgwedi ya Phatwe e thola bone ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), fa semela sa motlakase se ne se bulwa semmuso ke Tautona José Eduardo dos Santos, Tautona wa Angola ka nako eo. <ref name=":1">Macauhub (28 February 2018). [https://web.archive.org/web/20200621122900/https://macauhub.com.mo/2018/02/28/pt-governo-de-angola-contrai-novo-emprestimo-para-financiar-barragem-de-lauca/ "Angola's government signs new loan to finance Lauca dam".] Macauhub.com. Archived from the original (Translated from the original Portuguese language) on 21 June 2020. Retrieved 19 June 2020.</ref>Ka kgwedi ya Phukwi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019), turbine ya botlhano, go tswa go diyuniti tse thataro tse di tlhagisang motlakase, e ne ya tsenngwa.<ref>Macauhub (8 July 2019). [https://web.archive.org/web/20221128213207/https://macauhub.com.mo/2019/07/08/pt-barragem-de-lauca-em-angola-tem-cinco-das-seis-turbinas-em-operacao-comercial/ "Laúca dam in Angola has five of its six turbines in commercial operation"]. Macauhub.com.mo. Archived from the original on 28 November 2022. Retrieved 19 June 2020</ref>
Motlakase o o tlhagisiwang o tsenngwa mo thulaganyong ya motlakase ya setšhaba mme o tlamela ka motlakase mo e ka nnang bareki ba le 8.000.000 kwa Angola. Porojeke e ne ya tlamela ka ditiro tse di fetang dikete tse robabobedi ka tlhamalalo ka nako ya go agiwa ga yone.<ref>Serge Rombi (19 June 2017). [https://www.euronews.com/2017/06/19/angola-s-infrastructure-boom "Angola's Infrastructure Boom: The Laúca Dam".] ''Euronews.com''. Lyon, France. Retrieved 19 June 2020</ref>
== Ditlhaloso tsa botegeniki ==
Letamo la konkereite le le bopegileng ka rolara le le boleele jwa lekgolo le masome a mararo le bobedi 132 m (433 ft) le tla tshola letamo la 5,482,000,000 m3 (1.936×1011 ft3), le le nang le bogolo jwa lekgolo le masome a robabobedi le borobabobedi (188 square kilometres (46,000 acres).<ref name=":0" />
Letamo leno le tla tlamela diteishene tse pedi tsa motlakase ka motlakase wa metsi, e leng sa konokono le se sengwe se se thusang. Motlakase o mogolo o tla nna le dijenereitara tsa diterekere tsa Francis tsa 338 MW mme tse dingwe di tla nna le yuniti e le nngwe ya Francis ya 42 MW. Seteišene sa motlakase se tla dira gantsi, go tshola bonnye jwa 60 m3/s (2,100 cu ft/s) ya kelelo ya noka.<ref>COBA S.A. (2012). [https://web.archive.org/web/20160303192811/http://www.coba.pt/pdf/Ingles/Producao_Transport%20Energia/Hydropower%20generation.pdf "Lauca Hydropower Development"] (PDF). Lisbon, Portugal: COBA S.A. Portugal. Archived from the original (PDF) on 3 March 2016. Retrieved 19 June 2020</ref>
Moragonyana, ditlhaloso di ne tsa fetolwa go nna dijenereitara tsa dimekawate di le makgolo a mararo le masome a mararo le bone tsa jenereitara e kgolo le jenereitara e le nngwe ya dimekawate di le masome a supa ya jenereitara e e thusang.<ref name=":0" />
== Tlamelo ka madi ==
Letamo le seteišene sa motlakase di tla ja madi a a kana ka diranta di le dimilione di le dikete di le 4,3. Kwa tshimologong porojeke eno e ne ya duelelwa bontlhanngwe ke puso ya Brazil. Morago ga matlhotlhapelo a bonweenwee a a amanang le puso ya Brazil ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016), mola oo wa kadimo o ne wa emisiwa, go tlogela phatlha ya matlole.<ref name=":1" />Puso ya Angola e ne ya ya kwa bathong ba ba adimisanang ka madi gore ba kgone go bona madi a a tlhokegang go wetsa porojeke eno. Tafole e e fa tlase e bontsha metswedi ya matlole a Seteishene sa Motlakase sa Laúca.<ref name=":1" />
== Metswedi ==
7z9xj4zks3mg36ce983ghax33shver0
Letamo la Ngondoma
0
13901
52010
51320
2026-07-04T07:08:49Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52010
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Letamo la Ngondoma|image_name=Ngondoma Dam Spillway Aug 18, 2014.jpg|caption=Tselana e e ntshang metsi kwa Ngondoma, Phatwe 2014|image_map=Zimbabwe relief location map.svg|map_caption=Letamo la Ngondoma kwa Zimbabwe|location=Moepo wa Empress, kgaolo ya Kwekwe, [[Zimbabwe]]}}
'''Letamo la Ngondoma''' ke letamo le le kwa [[Noka ya Ngondoma|nokeng ya Ngondoma]] dimithara di le makgolo a matlhano kwa bophirima jwa toropo ya Empress Mine kwa kgaolong ya Midlands kwa [[Zimbabwe]]. Letamo le dikhilomithara di le masome a marataro le bosupa kwa bokone bophirima jwa Kwekwe, di le masome a matlhano le bone kwa borwa-bophirima jwa Kadoma (ka sefofane).<ref>[https://web.archive.org/web/20141205095615/http://www.geonip.com/geolocation/ngondoma-dam-midlands-zimbabwe/7394828 "Geonip - Ngondoma Dam".] ''geonip.com''.</ref>
Lefatshe la Zhombe le kwa botlhaba jwa letamo, fa la Kgosi Chisina, Gokwe le le kwa bophirima. Letamo le ke la kgaolo ya Kwekwe kwa botlhaba jwa Zhombe, gape ke lengwe la matamo a a sekete, makgolo a marataro, le masome a mabedi mo Midlands. Matamo a a mo kgaolong e a dira 17% wa matamo otlhe a kwa Zimbabwe,<ref>[https://www.fao.org/4/w7560e/w7560e02.htm "Table 2.6 Distribution of dams by province".] FAO Document Repository. Retrieved 23 June 2026</ref> a okametswe ke ZINWA (Zimbabwe National Water Authority).
== Tse di diragetseng pele ==
Letamo la Ngondoma<ref>[https://www.fao.org/4/w7560e/w7560e02.htm "Table 2.3 Major dams in Zimbabwe".] ''FAO Fisheries and Aquaculture Department''. Retrieved 23 June 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20151208061721/https://business.highbeam.com/542/article-1G1-89514503/dams-hydro-plants "Ngondoma Dam 1967"]. ''International Water Power & Dam Construction''. January 1, 2002. Archived from [https://business.highbeam.com/542/article-1G1-89514503/dams-hydro-plants the original] on December 8, 2015. Retrieved 23 June 2026</ref> le agilwe ka 1967 go isa metsi kwa moepong wa nickel wa Empress le go nosetsa mo porojekeng ya Ngondoma Irrigation Scheme ka 1968. Le isa metsi a dimithara di le dikete di le makgolo a robabongwe kwa porojekeng e ya puso ka ngwaga.<ref name=":0">"A Study to determine water demand management in Southern Africa: the Zimbabwean experience". [[:en:CiteSeerX_(identifier)|CiteSeerX]] [https://web.archive.org/web/20230211035148/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.196.2228 10.1.1.196.2228.]</ref>
== Go bereka ga lone ==
Sekgwa sa Mapfungautsi kwa Gokwe ke sone kgampu ya boremelelo e e bayang metsi a a elelang mo metsweding ya noka ya Ngondoma. Noka ya Ngondoma e na le metswedi e le meraro - o mongwe o kwa go neng go itsege ka leina la lefatshe la Ngondoma Crown,<ref>University of Witwatersrand Institute of Advanced Social Research Seminar Paper, 26 May 1997</ref> kwa borwa-bophirima jwa Mapfungautsi Plateau kwa kgaolong ya Gokwe, wa bobedi go tswa kwa nokeng ya Chikombera kwa ntlheng ya Gokwe, wa boraro go tswa kwa nokeng ya Chebechebe kwa ntlheng ya Zhombe. Dinoka tsa Chikombera le Chebechebe tsotlhe e ne e le metswedi ya noka ya Ngondoma, letamo le agilwe kwa bokopanong jwa tsone.
== Seretse ==
Seelo sa letamo la Ngondoma fa le agiwa e ne e le dimithara di le didikadike di supa, se lekane go isa metsi kwa go ba ba a a nwang. Seretse se ama seelo sa letamo, mme ga go ise go itemogelwe tlhaelo ya metsi epe. Letamo la Ngondoma ke le leagilweng ka mmu, le na le mafaratlhatlha a dikgoro a a seng thata kwa bophirima jwa lebotana la letamo. Le na le tsela ya go tsholola metsi a a fetileng seelo e e sa laolweng ke batho.
Banni bangwe ba metse e e gaufi le lone ba tlhagola lotshitshi lwa lone ba bo ba fudisa diruiwa tsa bone gaufi le lone se se bakang kgothego ya mu kwa godimo ga letamo, se se baka go kgobokana ga seretse. Go epa gouta mo go seng ka fa molaong bogolo jang kwa ntlheng ya Zhombe ya noka ya Ngondoma, le gone ke motswedi wa go kgobokana ga mmu le seretse.
Letamo la Ngondoma le mo kgaolong ya temothuo ya [[Zimbabwe]], kwa pula ya ngwaga e ka nnang bokete jwa dimilimithara di le makgolo a matlhano le masome a matlhano. Ka jalo go nosetsa ke peeletso e e botlhokwa mo kgaolong eo.
Go okamela kgothego ya mmu kwa godimo go a tlhaela, ka jalo go kokoana ga seretse kwa lekadibeng la Ngondoma go dumelwa fa go santse go tlaa tswelela. Lekgotla le le okametseng tikologo la Environmental Management Authority (EMA) le tlhoka tirisano mmogo ya baagi le ba bangwe mo lefelong leo go thusa go fedisa bothata jo. Lekgotla la EMA le tsaya dikgato kgatlhanong le ba ba tlolang molao mo lotshitshing lwa noka.<ref>Elizabeth Tsuro (27 November 2015). [https://www.heraldonline.co.zw/ema-prosecutes-streambank-farmers/ "EMA prosecutes streambank farmers".] ''The Chronicle''. Retrieved 23 June 2026</ref>
=== Banwi ba metsi ===
Letamo le nosa batho le diruiwa.
Kwa ntle ga porojeke ya go nosetsa, letamo le nosa moepo wa Empress, Columbina RSC, metse e e mo ntlheng ya Zhombe ya letamo le ntlha ya Gokwe.
Baagi ba dirisa metsi a letamo go nosetsa ditshingwana tsa bone tsa morogo, go nosa loruo, go bopa ditena le tse dingwe tsa mo gae e le ka fa molaong kgotsa e se ka fa molaong.
Makgotla a go tshwara ditlhapi le one a na le seabe sa one mo letamong la Ngondoma; le fa go ntse jalo, thuo ya ditlhapi ga e diriwe mo lefelong leo le ntswa mefuta ya ditlhapi e le mentsi e tshwerwe kgotsa e bonwe mo letamong le.
== Ditlamorago mo tikologong ==
=== Go sa dirise metsi a mosele sentle ===
Mo porojekeng ya nosetso ya Ngondoma, metsi a ya kwa porojekeng a tswa kwa letamong ka mosele o o bulegileng wa dikhilomithara di le botlhano le borobabobedi.<ref name=":0" /> Baagi bangwe ba tsaya metsi mo moseleng o e se ka fa molaong go bopa ditena le go nosetsa ditshingwana. Metsi a mangwe a tshologa mo ditshingwaneng tse a boela mo nokeng ya Ngondoma. Tiragalo e, e koafatsa go isiwa ga metsi kwa porojekeng,mme metsi a tswa mo letamong ka botlalo.
=== Go tshwara ditlhapi ===
Ka letamo la Ngondoma le le mo masimong, le letlelela go tshwarwa ga ditlhapi, batshwari ba ditlhapi bangwe ba ba seng ka fa molaong ba tshwara ditlhapi phetelelela mo ba feditseng ditlhapi mo lekadibeng la letamo le.
== Dimela ==
Letamo la Ngondoma le dikaganyeditswe ke dimela tse di nonneng fa go lebelelwa dimela kwa Zimbabwe. Kwa botlhaba jwa letamo go nne le bontle jwa dimela di tshwana le Acacia amythethophylla, Mophane, Euphorbia hirta, Jacaranda mimosifolia, Albizia harveyi, Lantana camara, Senna singueana, Typha capensis le Bauhinia macrantha go bua di le mamlwa fela mo go tse di lekgolo, lesome le bobedi tse di kgobokantsweng ke Tessa Ball ka Ngwanatsele a robabongwe ngwaga wa 1996.<ref>[https://web.archive.org/web/20181209212619/https://www.zimbabweflora.co.zw/speciesdata/utilities/utility-display-records-by-person.php?person_id=3405 "Flora of Zimbabwe".] Retrieved 23 June 2026</ref>
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Toropo ya Empress Mine, Zimbabwe]]
* [[Zhombe]]
* [[Matamo mo Aforika]]
== Metswedi ==
ie26kfik8id0qsufarywgimncksksl6
Letamo la Bongolo(Gabon)
0
13923
52006
51347
2026-07-04T06:57:12Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52006
wikitext
text/x-wiki
'''Letamo la Bongolo''' ke letamo le le mo nokeng ya Louetsi kwa borwabophirima jwa lefatshe la Gabon, gaufi le Bongolo. Letamo leno le agilwe kwa tshimologong ya dingwaga tsa bo sekete makgolo a robabongwe le masome a robabongwe (1990) ka dipeeletso tsa Canada. <ref>Economist Intelligence Unit (Great Britain) (1994). ''Country Profile: Gabon, Equatorial Guinea''. The Unit. p. [[:en:Bongolo_Dam_(Gabon)#cite_note-Britain)1994-1|20]]</ref>Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020), go ne ga itsisiwe gore letamo le ne le tlile go tlhabololwa ke Société d'énergie et d'eau du Gabon, ka diterekere tse tlhano tse di neng di na le mathata di ne tsa emisediwa le go ntšhafadiwa ga didirisiwa tsa pabalesego le tshireletso.<ref>[https://constructionreviewonline.com/news/gabon-starts-rehabilitating-the-bongolo-hydroelectric-power-station/ "Gabon starts rehabilitating the Bongolo hydroelectric power station".] ''Construction Review Online''. 14 August 2021.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20251018023354/https://www.afrik21.africa/en/gabon-the-seeg-allocates-e10-7m-to-electricity-and-drinking-water-projects/ "GABON: the SEEG allocates €10.7m to electricity and drinking water projects"]. ''Afrik22''. 6 November 2020.</ref>
== Metswedi ==
lsdbhqhpq17td76prctb9cg1lzmjy0c
Noka ya Sakeji
0
13936
52020
51364
2026-07-04T10:31:45Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52020
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Sakeji|basin_countries=[[Zambia]]|elevation_m=1,400}}
[[Setshwantsho:Zambia relief location map.svg|thumb|Lefelo la noka kwa Zambia]]
'''Noka ya Sakeji''' ke motswedi wa [[noka ya Zambezi]]. Noka e tlhatloga kwa borwa jwa thaba ya Kalene kwa kgaolong ya Ikelenge kwa [[Zambia]]. E elela kwa bokone go kopana le noka ya Zambezi kwa molemeng.
Sekolo sa Sakeji se e leng se sebotlana mme se na le mantlwana a boroko jwa baithuti kwa kgaolong ya Ikelenge se lebagane le noka e, e go fetlhiwang motlakase kwa go yone gape e dirisiwa go tlosa bana bodutu.<ref>[https://web.archive.org/web/20111204124429/http://assemblycare.org/ministrydirectory.html?sobi2Task=sobi2Details&catid=74&sobi2Id=80 "Sakeji School (Zambia)".] Assembly Care Ministries. Archived from [https://assemblycare.org/ministrydirectory.html?sobi2Task=sobi2Details&catid=74&sobi2Id=80 the original] on 2011-12-04. Retrieved 2026-06-23</ref> Lethaere la metsi kwa Sekeji le fa generatara motlakase o o fang legala la sekolo motlakase, gore go kgonwe go tshubiwa. Di generatara tsa diesel di dirisiwa go dia motlakase o mongwe o o tlhokegang.<ref>Elyea, Dan (Fall 2003). [https://web.archive.org/web/20160304083207/http://simroots.sim.org/documents/SR20-2_2003fl_no.pdf "Sakeji School"] (PDF). ''Simroots''. '''20''' (2). Retrieved 2026-06-23</ref>
== Metswedi ==
3122n169gpl7htrx4j061awqnbqvfut
Lefelo la Motlakase wa Metsi la Gouina
0
13951
52000
51793
2026-07-04T06:28:49Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52000
wikitext
text/x-wiki
'''Lefelo la Motlakase wa Metsi la Gouina'''(French: Centrale hydroélectrique de Gouina) ke lefelo la motlakase wa metsi a a tswang mo nokeng ya Gouina Falls go bapa le [[Noka ya Senegal]] kwa lefatsheng la Mali. E bokgakala jwa 18 km (11 mi) borwabotlhaba jwa Diamou mo Kgaolong ya Kayes. Ke porojeke ya bone ya S[[enegal River Basin Development Authority]] mme moletlo wa go e tlhoma ka kgwedi ya Sedimonthole e le lesome le bosupa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013) o ne wa tsenelwa ke ditlhogo tsa dinaga tsa maloko. Moporesitente wa Mauritania Mohamed Ould Abdel Aziz o ne a baya letlapa la motheo. Kago ya ntlha e ne e emisitswe ka ntlha ya coup d'état ya ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012) ya kwa Mali le kgotlhang ya kwa bokone jwa Mali.<ref>[https://web.archive.org/web/20150103214645/http://www.africanmanager.com/site_eng/detail_article.php?art_id=21170 "OMVS launches Gouina dam project in Kayes region"]. African Manager. 19 December 2013. Archived from the original on 3 January 2015. Retrieved 3 January 2015</ref>
Polante e ne ya bulwa ke Tonakgolo ya kwa Mali Abdoulaye Maïga ka kgwedi ya Sedimonthole ka ngwaga wa dikete tse pedi le le masome a mabedi le bobedi (2022).<ref>[https://www.rfi.fr/fr/afrique/20221203-mali-inauguration-du-barrage-de-gouina-sur-le-fleuve-s%C3%A9n%C3%A9gal "Mali: inauguration du barrage de Gouina, sur le fleuve Sénégal"]. ''RFI''. Retrieved 19 June 2023</ref>E ne ya ja diranta di le dimilione di le masome a mararo le masome a mabedi le borobabongwe mme dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a robabobedi tsa mela ya phasalatso di ne tsa ja diranta di le dimilione di le masome a marataro le botlhano .<ref>[https://web.archive.org/web/20230523105307/http://www.ecowapp.org/?dl_id=451 "Update of the ECOWAS Revised Master Plan for the generation and transmission of electrical energy"] (PDF). West African Power Pool. October 2011. p. 6/17. Retrieved 3 January 2015.</ref> Porojeke e amogetse 85% ya madi a yona go tswa kwa Exim Bank of China mmogo le US$1 million go tswa kwa EU-Africa Infrastructure Trust Fund le US$1.4 million go tswa kwa International Development Association le European Investment Bank.<ref>Diarra, Soumaila (16 January 2014). [https://web.archive.org/web/20150103211028/http://afkinsider.com/38241/west-african-countries-cope-electricity-challenges/ "West African Countries Cope as New Mali Power Plants Abridge Electricity Challenges"]. AFK Insider. Retrieved 3 January 2015.</ref>
E na le maatla a a tsentsweng a di-megawatt di le 140 (190,000 hp) mme e tla dirisa metsi a a elelang go tswa kwa Letamong la Manantali go laola metsi a a elelang mo semeleng. <ref>[https://web.archive.org/web/20251114011017/https://eu-africa-infrastructure-tf.net/activities/grants/gouina-hydropower.htm "Gouina".] EU-Africa Infrastructure Trust Fund. Retrieved 3 January 2015</ref>Letamo le le boleele jwa 1,230 m (4,040 ft) le le fa godimo ga phororo ya metsi le isa metsi kwa molelwaneng o o tla fepang ntlo ya motlakase e e fa tlase ga phororo ya metsi. Motlakase o na le dijenereitara tse tharo tsa 46.6 MW tsa Kaplan. Pharologano ya bogodimo jwa phororo ya metsi le letamo e dira gore go nne le tlhogo ya metsi e e ka nnang 22.5 m (74 ft).[ 6][7][8]
== Metswedi ==
s2i33wgd1d9anlko1nvs73nbj25ppcw
Noka ya Tamanrasset
0
13995
52021
51433
2026-07-04T10:38:23Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52021
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Figure 1. Tamanrasset River. Hydrological context of Africa.jpg|thumb|Sesupo sa motsamao wa Tamanrasset gammogo le noka e e tshelang gomopieno ya [[Noka ya Nile|Nile]], [[Senegal]], [[Niger,]] Sanaga le [[Congo]] <ref>Skonieczny, C.; Paillou, P.; Bory, A.; Bayon, G.; Biscara, L.; Crosta, X.; Eynaud, F.; Malaizé, B.; Revel, M.; Aleman, N.; Barusseau, J. -P.; Vernet, R.; Lopez, S.; Grousset, F. (2015). [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4659928/ "African humid periods triggered the reactivation of a large river system in Western Sahara".] ''Nature Communications''. '''6''' (1): 8751. Bibcode:[[bibcode:2015NatCo...6.8751S|2015NatCo...6E8751S]]. doi:[https://www.nature.com/articles/ncomms9751 10.1038/ncomms9751]. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:2041-1723 2041-1723.] PMC [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4659928/ 4659928]. [[:en:PubMed#PubMed_identifier|PMID]] [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26556052/ 26556052.]</ref>]]
'''Noka ya Tamanrasset''' ke noka e e kgadileng e kgolo e go dumelwang e ne e elela go ralala bophirima jwa [[Aferika|Aforika]] dingwaga di le dikete tlhano tse di fitileng ka nako ya bokone jwa Aforika bo le metsi go gaisa gompieno. Kgampu ya Tamanrasset go akangwa fa e ne e tshwana le kgampu ya Ganges-Brahmaputra kwa [[Asia]] gompieno.<ref>Klokočník, Jaroslav; Kostelecký, Jan; Cílek, Václav; Bezděk, Aleš; Pešek, Ivan (2017). [http://space.asu.cas.cz/~jklokocn/AJG_2017_Sahara.pdf "A support for the existence of paleolakes and paleorivers buried under Saharan sand by means of "gravitational signal" from EIGEN 6C4"] (PDF). ''Arabian Journal of Geosciences''. '''10''' (9). doi:[https://link.springer.com/article/10.1007/s12517-017-2962-8 10.1007/s12517-017-2962-8.] ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:1866-7511 1866-7511.] S2CID [https://www.semanticscholar.org/paper/c4f4f842fd5e40abf53c446504342955ffba2089 132812529.]</ref><ref name=":0">Sample, I. (10 Nov 2015). [https://www.theguardian.com/science/2015/nov/10/ancient-river-network-discoverd-buried-under-saharan-sand "Ancient river network discovered buried under Saharan sand".] ''The Guardian''.</ref><ref name=":1">Stone, M. (11 Nov 2015). [https://gizmodo.com/a-vast-river-network-once-crisscrossed-the-sahara-1741984951 "A Vast River Network Once Crisscrossed the Sahara"]. ''gizmodo.com''. Gizmodo.</ref><ref name=":2">Ferreira, B. (10 Nov 2015). [https://www.vice.com/en/article/theres-a-long-lost-paleo-river-beneath-the-sahara-desert-nobody-knew-existed/ "There's a Long-Lost 'Paleo-River' Beneath the Sahara Desert Nobody Knew Existed".] ''motherboard.vice.com''. Vice Media.</ref><ref>Johnson, S. K. (10 Nov 2015). [https://arstechnica.com/science/2015/11/beneath-the-saharan-sands-a-river-valley/ "Beneath the Saharan sands, a river valley".] ''arstechnica.com''. Condé Nast.</ref>
== Metswedi ==
Kwa bophirima:
* [[Oued Saoura]]
* Oued Namous
Kwa botlhaba:
* Oued Tamanrasset
== Tshoboko ==
Noka ya Tamanrasset go akangwa fa e ne e elela go kgabaganya Sahara bogologolo go tswa mo metweding e e mo dithabeng tsa Atlas le tsa Hoggar kwa e leng lefatshe la [[Algeria]] gompieno.<ref name=":0" />
Go akangwa fa noka e ne e tshela kwa Cap Timris, kwa lotshitshing lwa Mauritania; logaga lo mo metsing a a dikhilomithara di le tharo boteng le dikhilomithara di le pedi le botlhano ka bophara.<ref>Krastel, S.; Hanebuth, T. J. J.; Antobreh, A. A.; Henrich, R.; Holz, C.; Kölling, M.; Schulz, H. D.; Wien, K.; Wynn, R. B. (2004). [https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2004EO420001 "CapTimiris Canyon: A newly discovered channel system offshore of Mauritania".] ''Eos, Transactions American Geophysical Union''. '''85''' (42): 417. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EOSTr..85..417K 2004EOSTr..85..417K.] doi:[https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2004EO420001 10.1029/2004EO420001.] ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0096-3941 0096-3941.]</ref><ref name=":0" />
Go nan teng ga noka go akanngwa go ne go na le seabe mo phudugong ya batho go tswa legare la Aforika go ya legare le le kwa botlhaba, Yuropaa le Asia. Pele, sekaka sa Sahara se se neng se se bonolo go ne go dumelwa fa se dirile tsela kwa bophirima ya go fudugela kwa Yuropa gore e seka ya tsamaega.<ref>Hart, John P.; Coulthard, Tom J.; Ramirez, Jorge A.; Barton, Nick; Rogerson, Mike; Brücher, Tim (2013). "[https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/151156471.pdf Were Rivers Flowing across the Sahara During the Last Interglacial? Implications for Human Migration through Africa"] (PDF). ''PLOS ONE''. '''8''' (9) e74834. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2013PLoSO...874834C 2013PLoSO...874834C]. doi:[https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0074834 10.1371/journal.pone.0074834]. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:1932-6203 1932-6203.] PMC [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3770569/ 3770569.] PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24040347/ 24040347.]</ref><ref>Botkin-Kowacki, E. (12 Nov 2015). [https://www.csmonitor.com/Science/2015/1112/Rivers-may-have-once-criss-crossed-the-Sahara-say-scientists "Rivers may have once criss-crossed the Sahara, say scientists"]. ''csmonitor.com''. Christian Science Monitor.</ref><ref>Lahr, M. M. (2010). [https://web.archive.org/web/20160329015602/http://www.human-evol.cam.ac.uk/desertpasts/pdf/evol_geogra_hum_disp/lahr_2010_out_of_africa_1_bk_chapter.pdf "Saharan Corridors and Their Role in the Evolutionary Geography"] (PDF). In Fleagle, J. G.; Shea, J. J.; Grine, F. E.; Baden, A. L.; Leakey, R. E. (eds.). ''Out of Africa: The First Hominin Colonization of Eurasia''. Dordrecht: Springer. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-90-481-9035-5|<bdi>978-90-481-9035-5</bdi>.]] LCCN [https://search.catalog.loc.gov/search?option=lccn&query=2010932000 2010932000.] OCLC 939066131. Archived from [https://search.catalog.loc.gov/search?option=lccn&query=2010932000 the original] (PDF) on 29 March 2016.</ref><ref>Lahr, M. M. (2011). [https://web.archive.org/web/20200219221622/http://www.human-evol.cam.ac.uk/desertpasts/resources_prehis_1.html "Prehistory and Human Evolution in the Sahara".] ''human-evol.cam.ac.uk''. Leverhulme Centre for Human Evolutionary Studies, University of Cambridge.</ref>
Babatlisisi ba dumela gore noka e ya bogologolo e ne e bereka ka nako ya bongola jwa Aforika, phetogo ya seemosa loapi e bakilwe ke go dikologa ga lefatshe.<ref name=":1" />
Noka ya pele e bonwe go dirisiwa mafaratlhatlha a Japan a a bidiwang Phased Array type L- band Synthetic Aperture Radar (PALSAR), e e kgonag go bona kwa tlase ga metlhaba ya Sahara le go lemoga metsi a a santseng a le teng.<ref name=":2" />
Go lemogilwe fa Tamanrasset e ka tswa e ele lefelo la tlhabologo ya Sahara bogologolo go ya ditshwantshanyo le mafaratlhatlha a dinoka tsa gompieno le tlhabologo ya tsone.<ref>Choudhury, Sajjad (Aug 15, 2021). [https://historyofyesterday.com/the-mysterious-people-that-lived-in-the-green-sahara-f993fe30a9d9 "The Mysterious People That Lived in the Green Sahara"]. ''History of Yesterday''. Retrieved 24 June 2026</ref> Go nna teng le lefelo la noka ya Tamanrasset go tlhomamisitswe ke baitsenanape ka 2015, le ntswa loeto lwa go batla lookwane lo bone logaga lwa Cap Timiris ka 2003 lo lo ka tswang lo tlhamiwle ke go elela ga metsi a a seretse a noka e.<ref>Antobreh, Andrew A. (January 2006). "Morphology, seismic characteristics and development of Cap Timiris Canyon, offshore Mauritania: A newly discovered canyon preserved-off a major arid climatic region". ''Science Direct''. Retrieved August 8, 2022.</ref><ref>Wynn, R. B.; Wien, K.; Schulz, H. D.; Kölling, M.; Holz, C.; Henrich, R.; Antobreh, A. A.; Hanebuth, T. J. J.; Krastel, S. (June 3, 2011). [https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2004EO420001 "CapTimiris Canyon: A newly discovered channel system offshore of Mauritania".] ''Eos, Transactions American Geophysical Union''. '''85''' (42): 417. doi:[https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2004EO420001 10.1029/2004EO420001.]</ref> Gompieno ga gona bosupi bope bo bo supang tlhabololo kgotsa temothuo jo bo tswnang kwa nakong ya noka e le teng.
== Metswedi ==
oqzu2iiuemdtvhk8yp7su705sopps6q
Noka ya Lilongwe
0
14003
52018
51442
2026-07-04T10:21:57Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52018
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Lilongwe|image_name=Lilongwe.jpg|basin_countries=[[Malawi]]|length_km=200}}
'''Noka ya Lilongwe'''<ref>[https://web.archive.org/web/20251029144138/https://cbc.iclei.org/una-rivers-lilongwe/ "UNA Rivers: Lilongwe - ICLEI"]. ''cbc.iclei.org''. Retrieved 24 June 2026</ref> ke noka e e kwa [[Malawi]]. E elela go ralala [[Lilongwe]], toropokgolo ya lefatshe.
Noka e boleele jwa dikhilomithara di le makgolo a mabedi, e elela go tsena mo [[Letsha la Malawi|letsheng la Malawi]].
E simologa kwa Dzalanyama Forest reserve, fa gare ga molelwane wa dikgaolo tsa Lilongwe le Dedza.
Noka ya Lilongwe ke motswedi mogolo wa metsi wa batho ba toropo ya Lilongwe.
== Metswedi ==
l61pc4jxw5ngnvyted445sicu3mgl8n
Letsha la Nyamusingire
0
14015
52012
51455
2026-07-04T07:24:54Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52012
wikitext
text/x-wiki
'''Letsha la Nyamusingire''', gape le itsiwe jaaka '''Letsha la Nyamisigeri,''' ke letsha la crater kwa [[Bophirima jwa Uganda,]] [[Kgaolo ya Rubirizi]]. Letsha leno le na le dimela le diphologolo tse di kgatlhang bajanala. <ref name=":0">nikita (11 January 2023). [https://www.gorillasugandasafaris.com/africa-adventure-safaris/crater-lakes-of-queen-elizabeth-national-park/ "Crater Lakes of Queen Elizabeth National Park-GorillaLand Safaris".] ''Gorillas Uganda Safaris''. Retrieved 20 June 2024.</ref><ref name=":1">[https://www.insidequeenelizabethnationalpark.com/lake-nyamusingire.html "Lake Nyamusingire Queen Elizabeth National Park".] ''Inside Queen Elizabeth National Park''. Retrieved 20 June 2024.</ref><ref>[http://www.geonames.org/227386/lake-nyamusingire.html "Lake Nyamusingire"]. ''GeoNames''. Retrieved 20 June 2024</ref>
== Lefelo le a neng a nna kwa go lone ==
Letsha la Nyamusingire le kwa Kgaolong ya Rubirizi kwa bophirima jwa Uganda, gaufi le dikarolo tse dingwe tsa letsha la khuti mo kgaolong ya [[Bunyaruguru]]. Bajanala bangwe ba tlhalosa letsha leno jaaka le le gaufi le metse ya Chekoba le Nyakiyanja le mo lefelong la [[Queen Elizabeth National Park]]. 6]
== Thutafatshe le go bopega ga yone ==
Bophirima jwa Uganda bo na le dikhuti tse dintsi tsa lekgwamolelo, tse bontsi jwa tsone di neng tsa tlala metsi go bopa matsha a dikhuti. <ref>[https://web.archive.org/web/20260106101433/https://asbatlibrary.s3.eu-central-1.amazonaws.com/405ad492-a04b-46af-af43-a62f246ed9eb-VULCANICITY%20IN%20EAST%20AFRICA.pdf "Vulcanicity in East Africa"] (PDF). ''ASBAT Library (S3)''. Retrieved 19 December 2025</ref> UWA e tlhalosa Letsha la Nyamusingire jaaka lefelo le le bopilweng ke matsha a le mararo a a golaganeng a crater. <ref>https://ugandawildlife.org/wp-content/uploads/2024/05/QENP-2018-4.pdf</ref>
== Dikarolo tsa mmele ==
Dithuto tsa kgogolego ya digase tsa selegae go tswa mo metsing a selegae a Aforika di tlhalosa Letsha la Nyamusingire jaaka letsha le lennye, le le seng boteng (mo e ka nnang 3.84 km2, mo e ka nnang botebo jwa 3 m) le le nang le thulaganyo ya go tswakanya ya polymictic le maemo a eutrophic. <ref name=":0" />GeoNames e tlhalosa letsha le le bogodimo jwa 1010 m ka godimo ga lewatle.<ref name=":1" />
== Tikologo ==
UWA e bolela fa letsha la Nyamusingire e le lefelo la botshelo la African finfoot (Podica senegalensis).[ Sekgwa se se dikologileng sa Maramagambo se tshegetsa dinonyane tsa sekgwa le di-primate mo maetong a a eteletsweng pele a a akaretsang letsha le mafelo a a gaufi jaaka Bat Cave le Blue Lake.
== Metswedi ==
7z9mymqq4wrk5u5yw22op8mikh0hqx0
Letamo la Nangbeto
0
14020
52009
51461
2026-07-04T07:07:01Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52009
wikitext
text/x-wiki
'''Letamo la Nangbeto''' ke letamo le le mo nokeng ya Mono mo kgaolong ya Plateaux kwa lefatsheng la Togo. E ne ya agiwa magareng ga ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobbedi le bone (1984) le ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobbedi le bosupa (1987) ka maikaelelo a go tlamela Togo le Benin ka maatla a motlakase wa metsi mmogo le go dira gore go nne le ditlhapi le go tlamela ka metsi a go nosetsa. Seteišene sa motlakase sa matamo a a nang le maatla a dimekawate di le 65,6 (di-hp di le 88 000) se ne sa tsenngwa mo tirong ka kgwedi ya Seetebosigo ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobbedi le bosupa (1987). Porojeke e ne ya duelelwa ke Banka ya Lefatshe le Banka ya Tlhabololo ya Aforika ka tlhwatlhwa ya US$98.22 million.<ref>[http://globalenergyobservatory.org/geoid/42585 "Nangbeto Hydroelectric Power Plant Togo"]. Global Energy Observatory. Retrieved 25 March 2014.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140325221124/http://www.climate-eval.org/sites/default/files/evaluations/213%20Benin%20Togo%20Nangbeto%20Hydroelectric%20Dam.pdf "Nangbeto Hydroelectric Dam Project"] (PDF). African Development Bank. Archived from the original (PDF) on 25 March 2014. Retrieved 25 March 2014.</ref><ref>[http://arquivo.pt/wayback/20090719000622/http://www.industcards.com/hydro%2Dafrica%2Dw.htm "Hydroelectric Power Plants in West Africa"]. Indust Cards. Archived from the original on 19 July 2009. Retrieved 25 March 2014.</ref>
Maitlhomo a letamo e ne e le go kgotsofatsa ditlhokego tsa motlakase tsa Benin le Togo mo pakeng e e fa gare, le go tlamela ka metsi a mantsi a a bolokilweng, a a kana ka 1.7 billion cubic meters. Go ne go solofetswe gore ditone di le sekete go ya go di le sekete le makgolo a matlhano tsa ditlhapi di tla tlhagisiwa ngwaga le ngwaga le gore diheketara di le dikete tse makgolo a mane le boraro (43 000) tsa lefatshe di tla nosetswa. <ref name=":0">[http://www.afdb.org/en/documents/document/multinational-nangbeto-hydroelectric-dam-benin-togo-9679/ "Multinational: Nangbeto Hydroelectric Dam (Benin/Togo)"]. African Development Bank Group. 15 January 2014. Retrieved 21 November 2016.</ref>Go tlhatlhobiwa ga porojeke eno dingwaga di le thataro moragonyana go ne ga bontsha gore porojeke eno e ne e weditswe ka nako e e neng e beilwe le ka tekanyetso e e neng e beilwe go ya ka maemo a a kgotsofatsang. Porojeke eno e ne e le sekao se se molemo sa tirisanommogo magareng ga dinaga tseno tse pedi. Maikaelelo a go tlhagisa motlakase a ne a fitlhelelwa mme leano la go godisa ditlhapi le ne le paletswe mme porojeke ya go nosetsa e ne e tswelela ka bonya go feta kafa go neng go lebeletswe ka teng. Le fa go ntse jalo, diphelelo tsa ntlha tsa go jala reisi mo lefatsheng le le nosediwang di ne di kgothatsa.<ref name=":0" />
Letamo la Nangbeto le tlamela ka karolo ya motlakase o o tlhokwang ke naga ya Togo mme le ka kgaupediwa fa metsi a le kwa tlase, mme seno se ka tsaya dikgwedi di le mmalwa. Ka ntlha ya se, letamo le lengwe mo Nokeng ya Mono kwa tlase ga noka kwa Adjaralla le ntse le agiwa, go simolola ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016). <ref>[https://web.archive.org/web/20161121233158/http://www.unep.org/dams/documents/Default.asp?DocumentID=690 "Togo"]. United Nations Environment Programme: Dams and Development Project. Archived from the original on 21 November 2016. Retrieved 21 November 2016</ref>Thulaganyo ya ntshokuno ya ditlhapi e e amegang mo porojekeng eno le dintlha tse dingwe tsa tikologo di rulaganyeditswe mo kgatong ya pele ya tlhabololo ya yone. <ref name=":0" />
== Go baakanya ==
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), Communauté Electrique du Bénin, motsamaisi wa motlakase kwa Togo le Benin o ne a phasalatsa khamphane go dira tsosoloso ya seteišene sa motlakase se se neng se sa fetolwa thata fa e sale go simololwa kgwebo ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobbedi le bosupa (1987).<ref>African Energy Newsletter (23 November 2017). [https://www.africa-energy.com/article/benin-prequalification-bids-sought-nangbeto-rehabilitation "Benin: Prequalification bids sought for Nangbeto rehabilitation".] ''Africa-Energy.com''. Hastings, United Kingdom. Retrieved 10 May 2022.</ref>
Voith Hydro, e leng motlhami wa kwa Jeremane e bile e le motlhami wa didirisiwa tsa motlakase le tsa motlakase, e ne ya tlhophiwa gore e baakanye le go tlhabolola diterekere tse pedi tsa motlakase tsa dimekawate di le 32,5. Rakonteraka o tla bereka ka jenereitara e le nngwe ka nako e le nngwe, gore a kgone go boloka maatla a a tswang mo turbineng e e sa baakanngweng/e e sa baakanngweng. Tiro e e solofetswe go tsaya lobaka go fitlha ka kotara ya bone ya ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), mme e ja madi a le dimilione di le masome a mabedi le botlhano tsa didolara tsa Amerika.<ref>Jean Marie Takouleu (19 February 2019). [https://web.archive.org/web/20230411074057/https://www.afrik21.africa/en/togo-voith-hydro-to-rehabilitate-nangbeto-hydroelectric-power-plant/ "Togo: Voith Hydro to rehabilitate Nangbeto hydroelectric power plant".] ''Afrik21.africa''. Paris, France. Retrieved 10 May 2022.</ref><ref>Hydro Review (13 February 2019). [https://www.hydroreview.com/world-regions/voith-wins-modernization-order-for-65-mw-nangbeto-hydropower-plant/#gref "Voith wins modernization order for 65-MW Nangbeto hydropower plant"]. ''HydroReview.com''. Retrieved 10 May 2022.</ref>
== Metswedi ==
lsh7qytyjj17ckniclsg60bzw4cj1ub
Noka ya Mbeya
0
14097
52019
51618
2026-07-04T10:24:35Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
52019
wikitext
text/x-wiki
'''Mbeya''' (also Mbé, Mbei: French: Rivière Mbeya, Spanish: Río Mbeya) ke noka ya kwa lefatsheng la [[Gabon]] le lefatshe la [[Equatorial Guinea]]. Ke nngwe ya dinoka tse di elelang mo Nokeng ya Komo. Lefelo la metsi le akaretsa 6,940 square kilometres (2,680 sq mi), 93% ya yone e kwa lefatsheng la [[Gabon]] (go akaretsa le dikarolo tsa Crystal Mountains National Park) mme e e setseng e kwa lefatsheng la [[Equatorial Guinea]].<ref>[https://web.archive.org/web/20171011072315/http://www.transboundarywaters.orst.edu/database/register/tables/IRB_africa.html "AFRICA".] ''International River Basin Register''. College of Earth, Ocean, and Atmospheric Sciences, Oregon State University. July 2012. Retrieved 10 October 2017.</ref> Setlamo sa motlakase le metsi sa Gabon SEEG, e leng setlamo sa Veolia, se tsamaisa matamo a mabedi a motlakase wa metsi mo nokeng kwa Kinguélé (58 MW) le Tchimbélé (69 MW).<ref>Connolly, Christina (August 2009). [https://web.archive.org/web/20171011071705/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/pbaaf765.pdf "Challenges to Establishing Payments for Ecosystem Services (PES) in Gabon: A Case Study of the Mbé River Basin"] (PDF). Wildlife Conservation Society. Archived from the original (PDF) on October 11, 2017. Retrieved 10 October 2017</ref>
== Metswedi ==
78vmgc4xxkluljodiswf2rtu8znl8ht
Diphororo tsa Trou de Fer
0
14272
51995
51968
2026-07-04T02:45:29Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
51995
wikitext
text/x-wiki
Trou de Fer ("Lesoba la Tshipi") ke kgogometso e e mo Setlhaketlhakeng sa Reunion, go tswa kwa lotshitshing lwa Madagascar kwa Lewatleng la India. Noka e kgolo e e elelang mo mogorogorong ono, e e boteng jwa dimetara di le makgolo a mararo (dimetara di le 1 000), ke Noka ya Bras de Caverne, e leng molatswana wa Rivière du Mât. Canyon e na le dikarolo tse pedi tse di farologaneng: crater e tona, e e fepiwang ke diphororo di le thataro tse di tlhageletseng, le canyon e tshesane ya slot kwa e tswang teng, e e bopang bontsi jwa boleele jwa canyon. Mogorogoro o simolola kwa phororong ya molatswana wa Bras Mazerine mme morago ga dikilometara di ka nna 1.4 – 1.8 go tswa kwa letlhakoreng la molema o kopana le molatswana o mogolo wa Bras de Caverne.<ref>[https://web.archive.org/web/20160304102719/http://www.wondermondo.com/Countries/Af/IndianOcean/Reunion/TroudeFer.htm "Trou de Fer canyon and waterfalls".] Wondermondo.</ref> Noka ya Bras de Caverne e tsena mo kgogometsong e e nang le phororo e e ka nnang dimetara di le makgolo a mabedi (maoto a le 660). Lerothodi leno gantsi le omile kgotsa le na le metsi a mannye thata,<ref>Hart, John (October 2002). [http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/ReportImages/ReunionIslandPages/A7.htm "The First Drop in the Trou de Fer".] crystalcanyons.net. Retrieved 13 July 2009.</ref> mme fa gare ga leo le le le latelang, lerothodi la dimitara di le lekgolo le masome a rorabobedi (590 ft), metswedi e fepa noka, e e rothelang mo godimo ga seno morago ga moo e bo e wela mo godimo ga lefika la bofelo la dimitara di le makgolo a mararo (1,000 ft) le le kgaotsweng ka fa tlase go tsena mo go la Troume de pluter <ref>Swan, Bryan; Goss, Dean (13 April 2006). [https://web.archive.org/web/20110611100543/http://www.world-waterfalls.com/waterfall.php?num=173 "Trou de Fer, Cascades de".] ''World Waterfall Database''. world-waterfalls.com. Retrieved 13 July 2009.</ref>.
[[Setshwantsho:Trou-de-Fer.jpg|thumb|Trou de Fer e bonwa go tswa kwa godimo; motswedi wa metsi wa Bras de Caverne o kafa mojeng o o kwa kgakala.]]
ka tlhamalalo kafa molemeng wa phororo eno, molatswana o mongwe o wela mo godimo ga lefika, o o kgaotsweng ka fa tlase ga selekanyo se molomo wa one o nang le sebaka se se senang sepe se se fetang dimetara di le makgolo a mabedi (660 ft) fa gare ga one le bodilo jwa canyon, se se ka nnang bogodimo jo bo tshwanang mo meseleng e mebedi le ya phororo pele ga o wela mo lever . phororo. Phororo eno ga e kwa godimo jalo, mme e na le kelelo e nnye ya metsi. E fepiwa ke diphororo tse dingwe di le mmalwa tse di elelang mo mafikeng a a fa godimo ga yone. Go ya pele kafa molemeng, mo e ka nnang sekgala se se menaganeng gabedi go tswa mo diphororong tsa ntlha go ya kwa go tsa bobedi, molatswana o mongwe o mogolo o tsena mo kgogometsong.<ref>Hart, John (October 2002). [http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/ReportImages/TrouDeFer/T2.htm "The Route from the Second Cascade to the Bottom"]. crystalcanyons.net. Retrieved 13 July 2009.</ref>Ka kakaretso, go na le bobotlana diphororo di le thataro tse di fepang canyon eno. Kwa botlaseng jwa kgogometso, go simolola kgogometso e e farologaneng ya slot, kgotsa "The Narrows". Metsi a a tswang kwa phororong ya Bras de Caverne le phororo e e yang kwa molemeng wa yone a elela mo mogorogorong wa slot ka angle ya 90-degree, ka phororo e e itsiweng ka tsela e e sa rulaganngwang jaaka "Motšhini wa go Tlhatswa".<ref>Hart, John (October 2002). [http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/ReportImages/TrouDeFer/T5.htm "Approaching the Washing Machine".] crystalcanyons.net. Retrieved 13 July 2009.</ref> Leina leno le tswa mo mouwaneng o o o tlhagisang, o o kolobisang batho ba ba emeng gaufi le motheo wa diphororo.<ref name=":0">Hart, John (October 2002). [http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/TroudeFer.htm "Canyoneering Reunion Island: The Trou de Fer".] crystalcanyons.net. Retrieved 13 July 2009.</ref>
Mogorogoro wa slot, kgotsa "The Corridor", o atologela go ka nna dikilometara tse tharo (1.9 mi), mme go bolelwa fa gantsi o thibelwa ke dijeme tsa matlakala go bopa makadiba, go akaretsa le "Letsha la Eel".<ref name=":0" /> Metswedi e mentsi e elela mo lefikeng le le nang le maroba la lekgwamolelo la mabota, mme e dira diphororo tse dintsintsi.<ref>Hart, John (October 2002). [http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/ReportImages/TrouDeFer/T11.htm "Waterfall in the "Corridor"".] crystalcanyons.net. Retrieved 13 July 2009.</ref>
Setlhopha sa ga Pascale Lapoule, Laurent Broisin le Pascal Colas e ne e le bone ba ntlha go palama/go tsamaya mo kgogometsong ka kgwedi ya Lwetse ele lesome le borobabongwe go ya ko masome a mabedi le bongwe ,ngwaga wa sekete.makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabongwe .<ref>http://www.crystalcanyons.net/Pages/TripReports/ReportImages/TrouDeFer/T11.htm</ref>
== Metswedi ==
8k97el5rcsxnm1m65p1umk6d2ahlc9t
Jan Sithole
0
14290
51992
2026-07-03T13:36:31Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya ga Jan Sithole
51992
wikitext
text/x-wiki
'''Jan Jabulani Sithole'''<ref>Nkambule, Mfanukhona (13 September 2020). [https://www.times.co.sz/404.php "SHARP PAINS KILL TRADE UNIONIST JAN SITHOLE"]. Times of Swaziland. Retrieved 2026-07-03</ref> e ne e le molweladitshwanelo wa makgotla a babereki gape e le mopolotiki kwa [[Eswatini]]. Sithole e ne e le tautona wa phathi ya Swazi Democratic Party (SWADEPA), a tlhophilwe mo palamenteng ya Eswatini ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le boraro. O tlhokafetse ka Lwetse a le lesome le bobedi ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi a le dingwaga di le masome a marataro le bosupa.
== Metswedi ==
by9877w8ja6cfydr35ec06isn8diesy